POROČILO o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010
19.9.2006 - (2006/2046(INI))
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalka: Elisabeth Jeggle
OSNUTEK RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006-2010 (KOM (2006) 0013),
– ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o akcijskem načrtu o zaščiti živali in pripadajoči presoji vplivov (KOM(2006)0014) in SEK(2006)0065),
– ob upoštevanju Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je bil z Amsterdamsko pogodbo priložen Pogodbi o ES,
– ob upoštevanju Direktive 86/609/EGS Sveta z dne 24. novembra 1986 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z varstvom živali, ki se uporabljajo za poskusne in druge znanstvene namene[1],
– ob upoštevanju pravil Skupnosti za zaščito rejnih živali,
– ob upoštevanju sedmega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj (KOM(2005)0119), ki je zdaj še v pripravi,
– ob upoštevanju Sporočila spomladanskemu Evropskemu svetu "Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta - Nov začetek za lizbonsko strategijo" (KOM(2005)0024),
– ob upoštevanju smernic Komisije z dne 15. junija 2005 za presojo vplivov (SEK(2005)0791),
– ob upoštevanju mandata Komisije za pogajanja v okviru STO na področju kmetijstva v skladu s predlogom Komisije o postopkih pri pogajanjih v okviru STO na področju kmetijstva (referenčni dokument 625/02) z januarja 2003,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino in Odbora za okolje javno zdravje in varnost hrane (A6-0290/2006) ter ob upoštevanju naslednjega:
A. ker se mora vsaka dejavnost za zaščito in dobro počutje živali opirati na načelo, da so živali čuteča bitja, katerih posebne potrebe je treba upoštevati, in da je zaščita živali v 21. stoletju izraz človečnosti in izziv za evropsko civilizacijo in kulturo,
B. ker je Evropa v zadnjih letih sprejela raznotero zakonodajo na področju zaščite živali in dosega eno najvišjih ravni zaščite živali na svetu; ker je Evropski parlament večkrat poudaril, da je ta proces po njegovem mnenju nujen; ker se z visoko ravnijo zaščite živali v Evropi izpolnjuje želja javnosti po etično in družbeno neoporečnih proizvodih,
C. ker je z zaščito živali povezanih več političnih področij in veliko etičnih, družbenih, političnih in gospodarskih vprašanj; ker zaščita živali ne sme biti omejena le na zaščito in dobro počutje poskusnih živali ali živali na kmetijskih gospodarstvih, ampak mora vključevati tudi druge skupine živali, kot so hišne živali, živali v živalskih vrtovih, cirkuške in prosto živeče živali,
D. ker so zaščita in zdravje živali ter varnost proizvodov med seboj povezani; ker lahko nadomestne preskusne metode in visoka raven zaščite živali od vzreje do zakola ugodno vplivajo na varnost in kakovost proizvodov,
E. ker je treba za nadaljnji razvoj zaščite živali v Skupnosti okrepiti prizadevanja na področju raziskav ter upoštevati zaščito živali pri vseh pomembnih presojah vpliva in vključiti vse interesne skupine v postopek odločanja; ker so preglednost in sprejemljivost ter enotna uporaba ter nadzor obstoječih predpisov na vseh ravneh predpogoj za uspešno strategijo zaščite živali v Evropi,
F. ker si mora strategija zaščite živali prizadevati za ustrezno kritje višjih stroškov, ki jih prinaša zaščita živali; ker ambiciozna politika za zaščito živali brez evropskega in svetovnega dialoga ter zavzete informacijske strategije doma in v tujini, s poudarkom na prednostih višjih standardov za zaščito živali, prinaša le delen uspeh,
G. ker mora evropsko politiko za zaščito živali nujno spremljati skladna trgovinska politika, ki se bo zavedala, da vsem prizadevanjem EU navkljub niti v okvirnem sporazuma iz julija 2004 niti v katerem koli drugem ključnem dokumentu kroga pogajanj STO v Dohi ni bil upoštevan pomen dobrega počutja živali, zato novih standardov za zaščito živali, ki bi lahko imeli negativne učinke na mednarodno konkurenčnost proizvajalcev, ne bo mogoče uvesti, dokler ne bodo najpomembnejši partnerji EU v STO korenito spremenili svojega odnosa,
H. ker priznanje tako imenovanih netrgovinskih zadev, ki vključujejo tudi dobro počutje živali, ni štelo med zadeve, ki so imele pri razpravah Komisije v okviru STO prednost; ker posledično ne gre pričakovati, da bo priznanje netrgovinskih zadev vključeno v končni sporazum, razen če Komisija ne bi odločilno spremenila smeri pogajanj,
I. ker obstaja nevarnost, da bi zaradi radikalne strategija zaščite rejnih živali, omejene na evropski trg, del evropskih proizvajalcev prenehal opravljati svojo dejavnost,
J. ker je treba vzporedno z vsakršnim usklajevanjem zaščite rejnih živali v Evropski uniji urediti uvoz v istem smislu, zato da se prepreči poslabšanje položaja evropskih proizvajalcev na svetovnem trgu,
K. ker je uveljavitev načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja, prek katerega naj bi se zmanjšala uporaba živali pri raziskavah, v znanosti in pri certificiranju proizvodov, eden temeljev evropske politike zaščite živali,
1. pozdravlja akcijski načrt Skupnosti za zaščito živali za obdobje 2006–2010, s katerim je bil Protokol o zaščiti živali, priložen Amsterdamski pogodbi, prvič prenesen v celovit skupni temeljni načrt za nadaljnji razvoj zaščite živali v Evropi;
2. je zaskrbljen, ker si Komisija "prizadeva" zagotoviti le to, da bi zaščito živali v polnem obsegu upoštevali tudi na sorodnih političnih področjih;
3. meni, da je nujno potrebno uvesti postopek ocenjevanja politike zaščite živali v EU, ki bo ustrezal zakonskim obveznostim po Protokolu o zaščiti in dobrem počutju živali iz priloge k Pogodbi;
4. meni, da je boljša zaščita živali dolgoročna obveznost Skupnosti, in zato poziva Komisijo, naj pravočasno poroča o doseženem napredku in na podlagi tega predloži sporočilo o nadaljevanju akcijskega načrta po letu 2010;
5. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti še naprej skrbijo za napredek pri zaščiti živali ter pri tem v polni meri upoštevajo zaščito in dobro počutje vseh živali; poziva Komisijo, naj se zavzame za vseevropsko prepoved kastracije sesnih pujskov brez anestezije;
6. obžaluje, da je evropska politika zaščite živali doslej dajala poudarek skoraj izključno dobremu počutju in zaščiti rejnih živali;
7. pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj in izboljšanje zakonodaje s področja zaščite živali, okrepljeno vključevanje zaščite živali na vsa politična področja Skupnosti ter uporabo celega spektra možnih ukrepov (zakonodaje, izobraževanja, spodbujanja, raziskav itd.) z namenom zagotavljanja visoke stopnje zaščite živali na vseh ravneh ravnanja z njimi;
8. ker bo vloga vsakega posameznega mehanizma drugačna, meni, da bodo potrebne raziskave za opredelitev teh vlog in njihovo porazdelitev med zainteresirane strani;
9. ugotavlja, da številna področja politike EU, kot so trajnostni razvoj, konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) ter trgovinski in tržni standardi, vplivajo na zaščito živali, vendar niso zajeta v akcijskem načrtu, ter poudarja, da je treba na vseh ustreznih političnih področjih v celoti upoštevati vprašanja, povezana z zaščito živali;
10. opozarja, da je treba pri uvedbi višjih standardov za zaščito in dobro počutje živali upoštevati posebnosti posameznih regij v EU;
11. poudarja, da Komisija zagotavlja izvajanje vseh trenutno veljavnih predpisov EU, povezanih z zaščito živali, in da bi morali ti še naprej veljati;
12. poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi zahtev navzkrižne skladnosti poskrbijo za enotno uporabo in nadzor vseh predpisov v Evropski uniji ter dosledno ukrepajo proti ugotovljenim kršitvam, zato da se ohrani zaupanje ljudi v obstoječo ureditev, v Evropski uniji pa zagotovi poštena konkurenca;
13. opozarja, da je treba pri sprejemanju ukrepov za zaščito živali upoštevati družbenoekonomske vplive;
14. poziva Komisijo, naj zaščito živali dosledno vključuje v vse pomembne presoje vpliva; meni, da je treba pri presojah vpliva v zvezi z novimi standardi za zaščito živali vedno upoštevati vse etične, družbene in gospodarske vplive in se morajo te opirati na najnovejša znanstvena spoznanja, praktične izkušnje in napredek na mednarodni ravni; meni, da morajo prikazovati ugodne učinke ter v polni meri upoštevati medsebojni vpliv različnih dejavnikov, kot so zaščita živali, trajnost, zdravje živali, okolje in kakovost proizvodov;
15. priznava, da imajo kmetovalci z visokimi standardi zaščite živali dodatne stroške, in meni, da je treba sprejeti specifične ukrepe, s katerimi bo mogoče preprečiti selitev proizvodnje v države z nižjim standardom; zato poziva Komisijo, naj pri vseh presojah vpliva upošteva vidik varnosti zaposlitve; meni, da je v skladu s pregledano lizbonsko agendo nujna natančna analiza stroškov novih predlogov in njihovega vpliva na položaj prizadetih gospodarskih in raziskovalnih krogov v mednarodni konkurenci;
16. opozarja, da bo pomen zaščite živali za odgovorne bolj sprejemljiv, če bodo roki prilagajanja primerni, če se bo upoštevalo število glav živine in velikost gospodarstev in če ne bo nepotrebne birokracije pri nadzoru in dokumentaciji; meni, da je treba natančno preučiti možnosti, ki jih ponuja uporaba modernih tehnologij in postopkov;
17. poudarja tesne medsebojne vplive zaščite živali in njihovega zdravja; zato meni, da je treba akcijski načrt izvajati tako, da bo večja zaščita živali tudi v prid zdravju živali, da si bo politika na področju zdravja živali vedno prizadevala tudi za izboljšanje zaščite živali in da bodo te izboljšave merljive;
18. poziva Komisijo, naj v boju proti kužnim boleznim živali v večji meri upošteva vidike zaščite živali; meni, da mora imeti regionalno cepljenje v nujnih primerih kot strategija boja proti boleznim načeloma prednost pred usmrtitvijo velikega števila zdravih živali, vendar je treba pri tem upoštevati tudi odnos do cepljenja, ki se v posameznih državah razlikuje, in njegove učinke na trgovino; meni, da je treba močneje izkoristiti tudi možnosti preventivne uporabe cepljenja, če je to tehnično izvedljivo; poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za ustrezno prilagoditev zadevnih pogodb Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), da bo pri trgovini s proizvodi cepljenih živali manj omejitev;
19. pozdravlja dejstvo, da se zaščita živali pri skupni kmetijski politiki bolj upošteva; opozarja pa, da so posredni birokratski stroški že zdaj veliko previsoki;
obžaluje, da bo krčenje sredstev za politiko razvoja podeželja v praksi oteževalo financiranje pomoči, ki jo živinorejci prejemajo za prilaganje predpisom Skupnosti za dobro počutje živali;
obžaluje, da rejci perutnine in prašičerejci ne bodo prejeli nadomestila za to, da upoštevajo predpise Skupnosti za varstvo živali v okviru zahtev navzkrižne skladnosti;
20. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru politike razvoja podeželja pozitivno ovrednoti uporabo vseh obstoječih instrumentov za zaščito živali;
21. poudarja, da v praksi pogosto prihaja do neupoštevanja določb o prevozu živali (Uredba (ES) št. 1/2005 in Direktiva 95/29/ES), zlasti v zvezi z zahtevami glede počitka ter zagotavljanja vode in krme za živali; zato poziva Svet in Komisijo, naj s sprejetjem ustreznih ukrepov zagotovita, da bodo države članice povečale obseg in učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo nad uporabo predpisov EU;
22. opozarja, da je za prevoz živali nujno uvesti in upoštevati znanstveno preverjene kazalnike na področju zaščite živali (ustrezna tehnična oprema, časovni okvir, usposobljeno osebje) in da je treba pri določitvi teh kazalnikov zaradi razlik v prilagajanju živali na okolje upoštevati različne podnebne razmere v državah članicah; zato poziva Komisijo, naj podpre prizadevanja za določitev in uvedbo stvarnih in specifičnih parametrov za boljšo opredelitev dobrega počutja živali med prevozom, zato da določi tudi celovite sisteme certificiranja, pri katerih bo upoštevan tudi vpliv, ki ga lahko imajo različne podnebne in strukturne danosti evropskih regij na živali, vrste in trajanje prevoza;
23. opozarja, da bi morala Komisija do leta 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o gostoti natovarjanja in najdaljšem dovoljenem času pri prevozu živali skupaj z ustreznimi zakonodajnimi predlogi;
24. meni, da sta podpora načelu nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja in prihodnje usmeritve pri raziskavah zaščite živali ločeni področji in da bi bilo treba cilj 4 razdeliti na dva cilja, da bi to prišlo do izraza;
25. pozdravlja napovedana raziskovalna prizadevanja na področju zaščite živali; meni, da morajo biti raziskave razen na splošno razširjanje temeljnega znanja osredotočene na razvoj preprostih in preglednih kazalnikov na področju zaščite živali, sistemov certificiranja in označevanja ter metod, ki nadomeščajo poskuse na živalih (po načelu nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja);
26. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo primerni in znanstveno preverjeni kazalniki, ki so bili že razviti, v kar največji meri vključeni v sedanje in nove pravne predpise za zaščito živali, ali z drugimi besedami, da bo imelo predpisovanje ciljev prednost pred predpisovanjem sredstev;
27. poziva Komisijo, naj se pri vseh prihodnjih spremembah pravnih predpisov za dobro počutje živali opre na stvarne kazalnike, zato da se izogne samovoljnim odločitvam, ki bi lahko imele za živinorejce neupravičene gospodarske posledice;
28. poziva Komisijo in države članice, naj v sedmem okvirnem raziskovalnem programu zagotovijo dovolj sredstev za raziskave na področju zaščite in dobrega počutja živali, da bodo cilji akcijskega programa dejansko doseženi; izrecno zahteva, da se poseben pomen pripisuje raziskovanju stvarnih kazalnikov dobrega počutja živali in da se pri določitvi teh kazalnikov upoštevajo različne podnebne razmere v Evropski uniji;
29. poziva Komisijo, naj podpre raziskave in razvoj elektronskih sistemov za identifikacijo živali, s katerimi je mogoče hitro in preprosto izboljšati spremljanje in nadzor dobrega počutja živali med prevozom;
30. poziva Komisijo, naj tudi v sedmem okvirnem raziskovalnem programu zagotovi možnost nadaljnje nebirokratske uporabe tehnoloških platform in raziskav iz šestega okvirnega raziskovalnega programa, ki podobno kot „PredTox“ znatno prispevajo k izpolnjevanju ciljev akcijskega programa;
31. meni, da je treba načelo nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja v celoti upoštevati; pozdravlja prizadevanja Komisije za nadaljnji razvoj Direktive 86/609/EGS o poskusih na živalih; spodbuja Komisijo, naj še v tem letu predloži ustrezne zakonodajne predloge; pričakuje, da bo Komisija pri tem pojasnila, kako je mogoče zagotoviti enotno uporabo in nadzor določb;
32. meni, da mora predlagana sprememba zakonodaje EU s področja poskusov na živalih zagotoviti razširitev področja uporabe sedanje direktive na temeljne raziskave in raziskave, pri katerih se živali uporabljajo v pedagoške namene;
33. poziva Komisijo, naj se na mednarodni ravni, zlasti v STO in OIE, zavzame za enotno raven pravnih predpisov za zaščito živali in zahtev v zvezi s poskusi na živalih pri certificiranju proizvodov ter za priznanje v EU odobrenih postopkov pri zaščiti živali; meni, da je treba pospešiti razvoj, odobritev in sprejemljivost metod, pri katerih se ne uporabljajo poskusi na živalih, in na vsaki stopnji zagotoviti več sredstev, osebja in upravne podpore za čim hitrejšo nadomestitev poskusov na živalih;
34. poziva regulativne organe EU, naj nemudoma odobrijo poskuse, ki ne potekajo na živalih in jih je Evropski center za validacijo alternativnih metod (ECVAM) že odobril;
35. priznava, da je nekakovostno znanstveno delo neetično in se z njim zapravljajo sredstva ter da bi morala EU zahtevati, da se vsi novi, spremenjeni in uveljavljeni testi glede varnosti za ljudi in okolje v celoti odobrijo v skladu s sodobnimi standardi, še preden bodo ti testi zahtevani, priporočeni ali potrjeni z zakonodajo ali s strategijami Skupnosti;
36. poziva Komisijo, naj pred ustanovitvijo dodatnega organa Skupnosti za zaščito živali izboljša povezovanje obstoječih institucij Skupnosti, ki se ukvarjajo z vprašanji zaščite živali;
37. pozdravlja prizadevanja Komisije za razvoj in raziskave sistema označevanja za zaščito živali, ki bo potrošniku omogočal, da se premišljeno odloči za nakup; meni, da si je treba prizadevati za vključitev označevanja predelanih proizvodov;
38. meni, da je treba potrošnike obvestiti o tem, da bodo za izdelke kmetijskih gospodarstev z višjimi standardi zaščite živali plačevali višjo ceno, ter jih na to pripraviti, in da je treba te izdelke ustrezno označevati;
39. meni, da mora biti poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o možnosti obveznega sistema označevanja kokošjega mesa in proizvodov na podlagi skladnosti s standardi zaščite živali, ki je predvideno za leto 2008, osredotočeno zlasti na skladnost s standardi zaščite živali, ki presegajo minimalne zahteve; s programom označevanja, temelječem na standardih, ki presegajo najnižje pravne zahteve, bi rešili razširjeno težavo potrošnikov, ki želijo kupiti izdelek, pri katerem je bila zaščita živali še posebej upoštevana, vendar ga v trgovino ne morejo prepoznati;
40. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo označevanje pregledno, lahko razumljivo in zanesljivo; že "oznaka EU" bi zagotavljala izpolnjevanje preprostega in zavezujočega standarda za zaščito živali pri vseh izdelkih, ki se prodajajo v Evropi; meni, da je mogoče v primeru ukrepov za zaščito živali, ki presegajo minimalne predpisane zahteve, potrošnika s posebno navedbo na etiketi natančneje obvestiti o dodatnih prizadevanjih proizvajalca, povečati pritisk na trgovinske partnerje, da prevzamejo evropske standarde za zaščito živali in Evropi tako omogočiti, da svoje standarde za zaščito živali izvozi po vsem svetu; poudarja vlogo zasebnega označevanja, zlasti v primeru višjih standardov za zaščito živali;
41. zahteva, da se finančna podpora, ki jo Komisija dodeljuje za nacionalne ukrepe pospeševanja na področju obveščanja o živilih živalskega izvora in njihove prodaje, v skladu z Uredbo (ES) št. 1071/2005 Komisije z dne 1. julija 2005 dodeljuje na podlagi proizvodnih standardov, ki upoštevajo zaščito živali; zato meni, da je treba "standard evropske kakovosti" za proizvode, ki izvirajo iz proizvodnih sistemov, pri katerih se zaščita živali upošteva, katerega oblikovanje je Komisija predvidela v akcijskem načrtu, obravnavati prednostno;
42. pozdravlja namen, da se potrošnikom olajša prepoznavanje predlaganih sistemov trženja in obveščanja, vendar hkrati poudarja, da je treba olajšati njihovo uporabo vsem udeleženim stranem v prehranski verigi;
43. načeloma podpira napovedani razvoj in raziskave celovitih in enotnih kazalnikov na področju zaščite živali; meni, da morajo imeti ti trdno znanstveno osnovo, biti stvarni, merljivi in ponovljivi ter prispevati k preglednosti standardov za zaščito živali; meni, da je treba vanje vključiti tudi vidike zdravja živali; meni, da bi morali celoviti in enotni kazalniki olajšati nadzor, poenostaviti birokratske postopke in privesti do znanstvenih spoznanj, primerljivih na meddržavni ravni;
44. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo celoviti kazalniki na področju zaščite živali izdelani v treh letih, ustrezne raziskave pa v tem času zaključene;
45. poziva Komisijo, naj čim prej predloži in dosledno izvaja napovedano komunikacijsko strategijo; meni, da je lahko akcijski načrt uspešen samo ob ustrezni obveščenosti vseh zainteresiranih strani o prednostih, ki jih ima visoka raven sedanje in prihodnje zaščite živali v Evropi za živali in proizvode;
46. meni, da potenciale sistemov za zagotavljanje visoke ravni dobrega počutja živali, ki prispevajo k izboljšanju zaščite živali, spodkopava konkurenca cenejših izdelkov iz sistemov, ki zagotavljajo le rejo živali po najnižjih zakonskih standardih zaščite živali, zaradi česar je potreben pravni okvir, ki bi določal najnižji standard kakovosti;
47. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za obveščanje potrošnikov; meni, da je treba obstoječe instrumente podpore preveriti, zato da se olajša izvajanje ustreznih tržnih in informacijskih kampanj;
48. pozdravlja ustanovitev foruma informacij o zaščiti živali, ki naj bi spodbujal izmenjave informacij o aktualnem napredku na področju zaščite živali, znanstvenih spoznanjih, zlasti pa primerih najboljše prakse;
49. se strinja, da je treba razviti evropsko strategijo komunikacije na področju zaščite živali v Evropski uniji in tujini, zato da se državljanom pojasnijo razlike v proizvodnih sistemih ter stroški in koristi strožjih standardov na področju zaščite živali; meni, da bi lahko strategijo izvajali samostojno in pod okriljem predlaganega centra ali laboratorija;
50. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj sredstev za izobraževanje, nadaljnje usposabljanje in svetovanje, na primer iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;
51. meni, da lahko uvedba višjih standardov zaradi načrtovane splošne liberalizacije kmetijskega trga v EU 25 držav zniža konkurenčnost izdelkov Skupnosti, če v okviru STO ne bo prišlo do poenotenja teh standardov;
52. obžaluje, da se zaradi trenutno veljavnih standardov na področju zaščite in dobrega počutja živali deli proizvodnje živil selijo iz EU v druge države, in izrecno poziva Komisijo, naj analitično preveri daljnosežnost tega trenda;
53. poziva Komisijo, naj zagotovi povračila za finančne izgube proizvajalcev v Skupnosti, ki imajo zaradi izvajanja ukrepov za dobro počutje živali višje proizvodne stroške;
54. opozarja, da so višji standardi za zaščito živali v mnogih primerih povezani z dodatnimi stroški; meni, da lahko vidiki zaščite živali v prosti svetovni trgovini zaenkrat igrajo le podrejeno vlogo, kar lahko privede do dampinga zaščite živali in slabših možnosti evropskih proizvajalcev v Evropi in na trgih tretjih držav; zato predlaga uvedbo instrumenta kvalificiranega dostopa na trg, ki bi preprečeval spodkopavanje standarda za zaščito živali EU, in sicer z zvišanjem dajatev na izdelke, ki ne ustrezajo temu standardu;
55. zato pozdravlja vse ukrepe in pobude Komisije, ki spodbujajo k soglasju glede visokih standardov za zaščito živali na mednarodni ravni; meni, da si je treba v okviru Svetovne organizacije za zdravstveno varstvo živali nujno in prednostno prizadevati za nadaljnji razvoj standardov za zaščito živali, prek Svetovne trgovinske organizacije pa za njihovo večjo pravno vrednost; meni, da je treba doseči čim višjo svetovno in enotno raven zaščite živali; poziva Komisijo, naj izkrivljanja konkurence, do katere prihaja za evropske proizvajalce, dotlej ne krepi z novimi obvezujočimi, podrobnimi in enotnimi standardi;
56. poziva Komisijo, naj pri prihodnjih pregledih sporazuma STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov ter po potrebi drugih sporazumov STO spodbuja izrecno priznavanje visoke ravni standardov EU za dobro počutje živali;
57. obžaluje, da zaščita živali ne bo obravnavana v sedanjem krogu pogajanj v okviru STO; vztraja, da mora Komisija evropske standarde zaščititi, pri tem pa upoštevati, da je ravnanje proizvajalcev v EU v skladu s temi standardi povezano z dodatnimi stroški;
58. izrecno poziva h krepitvi zaščite živali v okviru STO; poziva Komisijo, naj se pri pogajanjih v Dohi odločno zavzame za to, da bi v krog pogajanj vključili priznanje zaščite živali kot netrgovinske zadeve in da bi ukrepe podpore, namenjene zaščiti živali v okviru politike razvoja podeželja, spoznali kot brezpogojno primerne za uvrstitev v "zeleno škatlo";
59. poziva Komisijo, naj se zavzame za priznavanje netrgovinskih zadev v okviru STO ali drugih sporazumov o standardih za zaščito živali na mednarodni ravni, preden zaostri pravne predpise za zaščito živali v Evropski uniji;
60. opozarja, da pravila trgovanja STO ne omejujejo odobritve proizvodnih sistemov, kot je implicitno izraženo v prvotni različici sporočila, in je zato mogoče ter zaželeno odobriti sisteme proizvodnje, pri katerih se uporabljajo bistveno višji standardi zaščite, ki presegajo najnižje zahteve;
61. podpira Komisijo pri tem, da si kot dopolnitev večstranske strategije prizadeva za vključitev zaščite živali v dvostranske trgovinske sporazume (npr. s Čilem in Kanado) ali veterinarske sporazume ter razširi izmenjavo informacij o zaščiti živali s tretjimi državami in njihovimi predstavniki;
62. meni, da bi bilo treba v vseh sedanjih in prihodnjih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih določiti cilje, ki bi zagotavljali, da bodo proizvodi živalskega izvora iz tretjih držav proizvedeni v skladu s standardi dobrega počutja živali, primerljivimi vsaj s standardi EU, in da bodo evropski potrošniki o teh standardih obveščeni;
63. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo ukrepe, s katerimi bodo uvoznike izdelkov živalskega izvora v Evropski uniji spodbujali, naj od svojih dobaviteljev zahtevajo vsaj izpolnjevanje pravnih predpisov EU, ki veljajo za standarde zaščite živali;
64. pozdravlja napovedani dialog z državami v razvoju o dodatnih tržnih možnostih, ki jih tem državam ponujajo visoki standardi za zaščito živali; poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih ali novih programov pomoči za trgovino države v razvoju podpira pri izpolnjevanju standardov za zaščito živali;
65. pozdravlja prizadevanja Komisije, da bi države v razvoju s podporo v trgovinskih vprašanjih podprla pri izdelavi mednarodnih standardov;
66. pozdravlja delo, ki ga je Komisija opravila prek projektov s trgovino povezane tehnične pomoči državam v razvoju, na primer s podporo njihovih strokovnjakov pri udeležbi na srečanjih, namenjenih določanju mednarodnih standardov, in s pošiljanjem tehničnih strokovnjakov EU v države v razvoju; ugotavlja, da se predstavniki tretjih držav že lahko udeležujejo programov usposabljanja EU za uporabo predpisov EU o dobrem počutju živali, ki so sicer namenjeni pristojnim organom držav članic, in meni, da mora Skupnost ugoditi zahtevam po zagotovitvi analiz, usposabljanja, raziskav in finančne podpore v okviru dvostranskih in večstranskih razvojnih pobud, da bodo lahko države v razvoju v polni meri izkoristile možnosti trgovanja; meni tudi, da bi imele te države od izboljšane zaščite živali velikokrat neposredno korist, tako s finančnega vidika kot tudi pri proizvodnji hrane in zaščiti okolja;
67. meni, da znanstvene študije v polni meri upravičujejo odločitev Skupnosti, da prepove uvoz govedine, proizvedene od uporabi hormonov, in poziva Kanado in ZDA k takojšnjemu umiku neupravičenih in s STO nezdružljivih sankcij za evropsko blago;
68. pozdravlja predlagano prepoved uvoza pasjega in mačjega krzna ter poziva Komisijo, naj predlaga popolno prepoved uvoza izdelkov iz tjulnjev in proizvodov, izdelanih ob uporabi krutih postopkov, iz tretjih držav, kot so krzno živo odrtih živali, krzno s kmetij za vzrejo živali brez veterinarskega nadzora in farmacevtski proizvodi, pridobljeni iz ogroženih vrst, ter vedno, kadar nizki proizvodni standardi ogrožajo okolje in biotsko raznovrstnost;
69. poziva Komisijo, naj pripravi predloge, po katerih bi začasna prepoved uvoza ptičev, ujetih v divjini, v EU iz etičnih in zdravstvenih razlogov ter razlogov dobrega počutja živali postala trajna;
70. je zaskrbljen, ker sta zaradi trgovine z eksotičnimi živalmi ogroženi biotska raznovrstnost in dobro počutje živali, in zato meni, da bi bilo treba pri oblikovanju ukrepov za reševanje čezmejnih težav na področju zaščite živali, omenjenih v sporočilu, upoštevati posledice za biotsko raznovrstnost;
71. izraža zaskrbljenost nad trpljenjem živali, ki se uporabljajo v bojih; poziva Evropsko skupnost, naj pasje in petelinje boje ter bikoborbe prepreči z ustreznimi pravnimi predpisi na nacionalni ravni ali ravni Skupnosti ter z zagotovitvijo, da udeleženci teh bojev za svojo dejavnost ne bodo prejemali državne ali nacionalne podpore;
72. meni, da morajo poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu o vplivu genetskih parametrov na zaščito starševskih pitovnih piščancev in pitovnih piščancev, ki ga je treba predložiti do leta 2010, spremljati ustrezni zakonodajni predlogi;
73. poziva Bolgarijo in Romunijo, naj že zdaj upoštevata cilje Skupnosti na področju zaščite živali in preneseta ter izvajata vse obstoječe predpise EU za zaščito živali še pred januarjem 2007 ali, kolikor so bila v pristopnih pogodbah določena prehodna obdobja, vsaj do konca teh obdobij;
74. meni, da bi se morala Komisija pred sprejemom nove države članice v Evropsko unijo prepričati, ali je bila zakonodaja Unije s področja zaščite živali pravilno prenesena, predvidene nacionalne kontrole pa izvedene;
75. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] UL L 117, 5.5.1987, str. 31.
OBRAZLOŽITEV
Uvod
Cilj vsake politike zaščite in dobrega počutja živali (v nadaljevanju: zaščite živali) je obravnavati živali v skladu z njihovimi potrebami, ki jih imajo kot bitja, s katerimi sobivamo. Kot osnova sedanje politike zaščite živali lahko služi tako imenovanih petih svoboščinah, med katere med drugimi spadajo reja živali v pogojih, ki ustrezajo posamezni vrsti, zagotavljanje ustrezne hrane in pitne vode, ali preprečevanje bolečin, poškodb in bolezni.
Celostna politika zaščite živali mora razen rejnih živali upoštevati tudi prosto živeče, domače in druge živali, za katere skrbi človek.
Evropska skupnost, države članice in Svet Evrope so v preteklih letih stalno širili zakonodajo s področja zaščite živali in okrepili s tem povezana raziskovalna prizadevanja.
Na ravni Skupnosti so bili določeni minimalni standardi za poskuse na živalih, vzrejo, rejo, prevoz in zakol rejnih živali ter natančni predpisi za teleta, prašiče in kokoši nesnice. Sklep Sveta k predlogu Komisije o določanju minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (KOM(2005)0221), s katerim je Evropski parlament načeloma soglašal že februarja 2006 (A6-0017/2006), še ni bil sprejet.
Zelo visoka raven zaščite živali v Evropi, tudi v mednarodnem pogledu, se je navsezadnje vzpostavila na osnovi protokola o zaščiti živali, prilogi k Amsterdamski pogodbi, ki Skupnost zavezuje, da upošteva zaščito živali na vseh pomembnih političnih področjih.
Vzporedno s prizadevanji držav so se tudi na gospodarskem in raziskovalnem področju močno okrepila prizadevanja za zaščito živali v zvezi z uporabo živali za znanstvene namene. Reja živali za namene znanstvenih raziskav se je v zadnjih letih znatno izboljšala. Razen tega so na področju raziskav in gospodarstva razvili številne metode, ki lahko nadomeščajo poskuse na živalih, zato da bi prenesli v prakso načelo nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja.
Na področju proizvodnje živil in trgovine z živili obstajajo različni sistemi certificiranja in označevanja, povezanih z zaščito živali, ki včasih zagotavljajo bistveno višjo raven zaščite živali od najnižje zakonsko predpisane.
Nove tehnike in postopki ali intenzivna reja živali sami po sebi niso škodljivi, ampak ustvarjajo tudi nove možnosti za izboljšanje zaščite živali.
Zaradi gospodarskega napredka, spremenjenih tehnik in postopkov ali novih spoznanj o vedenju in potrebah živali se področje za zaščito živali stalno spreminja. Politika Skupnosti s področja zaščite živali pa mora te nove zahteve vedno znova upoštevati.
Na mednarodni ravni se kažejo prva prizadevanja za krepitev zaščite živali, na primer na področju Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE). Ta prizadevanja pa še zdaleč ne zadostujejo. Doslej ni bilo določeno tako rekoč še nobeno pravilo v STO (Svetovni trgovinski organizaciji). Tudi mednarodne razprave o izogibanju poskusom na živalih ali njihovemu zmanjševanju pri odobritvi proizvodov niso prinesle želenega uspeha.
Zaščita živali je lahko povezana s stroški. Potrošniki od Skupnosti pričakujejo, da bo uresničevala visoke standarde zaščite živali, vendar so zaradi nevednosti ali pomanjkljivega zaupanja v uresničevanje obstoječih standardov še vedno redkokdaj pripravljeni trpeti te dodatne stroške.
Akcijski načrt
Cilj Akcijskega načrta Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 je povezati dejavnosti Skupnosti, ki so bile doslej razprešene po različnih službah Komisije, svetih in političnih področjih, ter jih strukturirati po enotnih smernicah.
Akcijski načrt je razdeljen na pet področij dejavnosti:
1. nadgradnja obstoječih minimalnih standardov na področju zaščite in dobrega počutja živali (v nadaljevanju zaščita živali),
2. raziskave na področju zaščite živali in uresničevanje načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja,
3. označevanje in standardizirani kazalniki na področju zaščite živali,
4. večja vključenost javnosti in rejcev/oskrbnikov živali in
5. mednarodna prizadevanja.
Komisija ima namen obstoječe minimalne standarde razvijati naprej in, na podlagi pogajanj na ravni Sveta Evrope, predlagati minimalne standarde za druge živalske vrste.
Sedanja raziskovalna prizadevanja naj bi se nadaljevala in razširila. V tesnem sodelovanju z industrijo, odgovornimi in Komisijo naj bi bil še letos predložen akcijski načrt za izvajanje načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja.
Komisija si želi okrepiti prizadevanja za vzpostavitev standardiziranih kazalnikov na področju zaščite živali. Ti naj bi zagotovili večjo preglednost nad ravnmi zaščite živali v Evropi, olajšali nadzor in zagotovili podlago za označevanje EU na področju zaščite živali.
Razširiti je treba obveščanje potrošnikov ter usposabljanje/izobraževanje rejcev in oskrbnikov živali ter pripraviti komunikacijsko strategijo.
Strategija zaščite živali bo imela tudi mednarodno razsežnost. Komisija si bo namreč še naprej prizadevala za vključitev zaščite živali v večstranske in dvostranske trgovinske in veterinarske sporazume.
Posamezne strokovne naloge Skupnosti na področju zaščite živali je treba združiti v evropskem strokovnem centru ali laboratoriju za zaščito živali.
Ocena
Akcijski načrt je pomembna vmesna stopnja v politiki Skupnosti na področju zaščite živali. Združitev in vključitev nalog Skupnosti in držav članic na osnovi akcijskega načrta sta potrebni za doseganje nadaljnjega napredka na področju zaščite živali. Na podlagi ocene dosežkov je treba z akcijskim načrtom nadaljevati tudi po letu 2010.
Parlament se skoraj docela strinja z ugotovitvami iz akcijskega načrta. Zato želi nekatere vidike le posebej poudariti:
· Zaščita živali se tiče vseh. Ne samo Komisija, ampak tudi države članice, združenja ter področja gospodarstva in raziskav morajo v okviru svojih pristojnosti in možnosti prispevati k uresničevanju akcijskega načrta.
Zaščita živali je verodostojna le, če zajema vse živali. Ne sme biti omejena na področje raziskav in kmetijstva.
· Politika zaščite živali se lahko razvija naprej le v sodelovanju z vsemi odgovornimi. Zato je treba vzpostaviti odprt dialog na vseh ravneh.
· Zaščita živali je pomemben cilj Skupnosti. Upoštevati jo je treba na začetnih stopnjah načrtovanja ustreznih politik in ukrepov. Ne glede na pomen zaščite živali pa mora Skupnost upoštevati medsebojne vplive in navzkrižja ciljev. V skladu z lizbonsko strategijo je treba upoštevati vplive na delovna mesta in krajevne dejavnike. Birokracijo je treba omejiti na najnujnejšo in po potrebi zagotoviti pomoč za prilagoditev novim standardom.
· Prednost ima takojšnji razvoj komunikacijske strategije. Zaščita živali je lahko samo tedaj uspešna, če so vsi vpleteni in potrošniki doma in v tujini ustrezno obveščeni o evropski ravni zaščite živali ter njenih prednostih za živali in proizvode.
Paziti je treba na usklajenost komunikacije; izključevanje nekaterih oblik reje brez stvarne osnove bi lahko imelo nasprotne učinke.
Ustrezno usposabljanje in izobraževanje oskrbnikov živali na vseh ravneh je za zaščito živali pogosto pomembnejše kot novi tehnični ukrepi. Temu v prid morajo ukrepati zlasti države članice.
· Načrtovano označevanje mora biti pregledno in lahko razumljivo, sicer njegovo sporočilo ne bo prišlo do potrošnikov. Verjetno imajo preproste informacije o izpolnjevanju minimalnih standardov na vseh proizvodih, ki se prodajajo v Evropi, s pridržkom posebnih primerov, kot so na primer jajca, prednost pred bolj razčlenjenimi sistemi. To bo hkrati spodbujalo izvajanje teh minimalnih zahtev drugje po svetu. Nadaljnja prizadevanja posameznih proizvajalcev na področju zaščite živali pa bi lahko vedno dodatno spodbujali v okviru posebnih programov za zagotavljanje kakovosti. V to je treba po možnosti vključiti predelane proizvode.
· Komisija in države članice morajo z enotno uporabo in strogim nadzorom obstoječih standardov, tudi na področju poskusov na živalih, preprečiti, da bi tisti, ki ta sistem izkoriščajo, spet uničili zaupanje v raven zaščite živali, doseženo v Evropi.
· Uspeh akcijskega načrta zagotavljajo le zadostna finančna sredstva za raziskave na vseh področjih. Zdi se, da je poznavanje vedenja in potreb živali zelo skromno. Tako kot metode, ki nadomeščajo poskuse na živalih je treba razvijati naprej tudi označevanje in standarde za zaščito živali.
· Pomembno je, da se po potrebi nadaljujejo obstoječi raziskovalni projekti in tehnološke platforme ter okrepijo raziskave na področjih, ki so zelo pomembna za izvajanje akcijskega načrta. Prehod s šestega na sedmi okvirni raziskovalni program mora biti čim manj birokratski, da ne bi ogrozili sedanjih prizadevanj na področju raziskav, ki so nujno potrebna za izvajanje tega akcijskega programa. Tak primer je projekt „PredTox“, ki ga skupaj izvajajo akademske institucije in gospodarstvo in cilj katerega je izboljšati napovedne zmožnosti nadomestnih preskusnih metod ter zagotoviti ustrezne podatke in zbirke podatkov.
V zvezi s tem je treba Direktivo 86/609/EGS prilagoditi sodobnim spoznanjem in še bolj poenotiti predpise Skupnosti za poskuse na živalih.
· Evropska politika zaščite živali je lahko uspešna le, če ima dodatno mednarodno razsežnost. Evropski proizvajalci ne smejo biti manj konkurenčni od proizvajalcev iz regij, kjer veljajo nižji standardi za zaščito živali.
Na mednarodni ravni pa še ni jasnega soglasja o zaščiti živali. Prizadevanja Komisije, da bi zaščito živali bolje vključila v okvir Svetovne organizacije za zdravstveno varstvo živali, zlasti pa Svetovne trgovinske organizacije, je treba še okrepiti. Te razmere se od sporočila Komisije iz leta 2002 (KOM (2002) 626 konč.) o zakonodaji o zaščiti živali v zvezi z domačimi živalmi v tretjih državah in vplivih na EU niso skoraj nič spremenile. Doseči je treba, da bo zaščita živali priznana kot netrgovinska zadeva, podpora, namenjena zaščiti živali, pa kot brezpogojno primerna za uvrstitev v zeleno škatlo.
Da bi dosegli večji napredek na področju poskusov na živalih, morajo biti metode, ki nadomeščajo poskuse na živalih, sprejete tudi v okviru certificiranja proizvodov na mednarodni ravni.
Uvoz krzna psov in mačk ter proizvodov iz tjulnjev v Skupnost je treba čim prej prepovedati. Komisija je to že večkrat napovedala, vendar tega doslej še ni uresničila.
· Zdaj je vsekakor še prezgodaj za odločanje o predlogu o ustanovitvi novega organa Skupnosti za zaščito živali. EFSA (Evropska agencija za varnost hrane), FVO (Urad za prehrano in veterinarstvo), ECVAM (Evropski center za validacijo alternativnih metod) in tehnološke platforme že zdaj izvajajo velik del nalog, ki bi jih v skladu s poročilom lahko poverili novemu organu. Namesto ustanovitve novega organa je verjetno bolj smiselno boljše povezovanje obstoječih organov v mrežo.
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (20.6.2006)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o zaščiti in dobrem počutju živali 2006-2010
(2006/2046(INI))
Pripravljavka mnenja: Caroline Lucas
POBUDE
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. opozarja, da EU od sklenitve Amsterdamske pogodbe naprej priznava pomen izboljšane zaščite in spoštovanja dobrega počutja živali kot čutečih bitij, in meni, da bi morala trgovinska politika Komisije podpirati to evropsko vrednoto;
2. poziva evropske institucije, naj dobro počutje živali prepoznajo kot ključno evropsko vrednoto in s tem zagotovijo, da ne bo več mogoče s sklicevanjem na temeljne svoboščine izpodbijati ali onemogočati izvajanje zakonov, ki prepovedujejo vsakršno kruto ravnanje z živalmi;
3. pozdravlja zavezanost Komisije spodbujanju visokih standardov dobrega počutja živali v EU in na mednarodni ravni, vključno s sodelovanjem z državami v razvoju pri iskanju možnosti trgovanja, ki temeljijo na počutju živali prijaznih sistemih proizvodnje, in meni, da mora ta cilj dopolnjevati druge prednostne naloge v okviru pogajanj STO;
4. pozdravlja delo, ki ga je opravila Komisija preko projektov s trgovino povezane tehnične pomoči (TRTA) državam v razvoju, na primer pomoči njihovim strokovnjakom, da se lahko udeležijo srečanj na temo mednarodnega določanja standardov in s pošiljanjem tehničnih strokovnjakov EU v države v razvoju; ugotavlja, da se predstavniki tretjih držav že lahko udeležujejo programov usposabljanja EU, namenjenih pristojnim organom držav članic, to je programov o izvajanju pravil EU o dobrem počutju živali, in meni, da mora Skupnost, če naj bi države v razvoju v polni meri izrabile trgovinske priložnosti, ugoditi zahtevam po zagotovitvi analize, usposabljanja, raziskav in finančne podpore preko dvostranskih in večstranskih razvojnih pobud; meni tudi, da bi od izboljšanega počutja živali te države velikokrat imele neposredne koristi – finančne, pri proizvodnji hrane in pri zaščiti okolja;
5. poziva Komisijo, naj se, preden bi katerakoli nova država lahko postala članica Unije, prepriča, če so bili evropski standardi o dobrem počutju živali pravilno prenešeni, in pregleda nacionalne kontrole, ki se morajo izvajati za namene zakonodaje Unije o dobrem počutju živali; meni, da mora Unija države pristopnice na to nalogo pripraviti tako, da v času pred širitvijo priskrbi finančna sredstva in z njimi financira usposabljanje, informiranje ter kontrolo prenosa zakonodaje EU o dobrem počutju živali;
6. meni, da znanstvene študije v polni meri upravičujejo odločitev Skupnosti za prepoved uvoza govedine, ki je bila proizvedena z uporabo hormonov, in poziva Kanado in ZDA k takojšnjemu umiku neupravičenih in z STO nezdružljivih sankcij za evropsko blago;
7. priznava, da lahko višji standardi dobrega počutja živali kmetom ter drugim uporabnikom in proizvajalcem proizvodov živalskega izvora povzročijo dodatne stroške, in meni, da je treba za preprečitev selitve teh industrij na območja z nižjimi standardi vsako pobudo, ki bi povzročila neupravičeno izgubo konkurenčnosti, skrbno pregledati oziroma združiti s potrebno kompenzacijo;
8. meni, da morajo evropski standardi za dobro počutje živali temeljiti na trdni znanstveni podlagi in na študiji vpliva, ki bo zajemala ne samo socialne in ekonomske vidike, temveč tudi zadeve, kot so javno zdravje, zdravje živali in okolje;
9. zatrjuje, da je treba pri plačilih kmetom upoštevati merila pogojenosti, vključno z višjimi standardi dobrega počutja živali; ker ta plačila ne izkrivljajo trgovine in so vključena v 'zeleno škatlo', področje domače podpore, Komisijo poziva, naj visoke standarde svojih ukrepov za dobro počutje živali izpostavi v okviru pogajanj STO;
10. obravnava hrano in druge proizvode živalskega izvora, proizvedene po visokih standardih dobrega počutja živali, kot posebne proizvode, in zato meni, da veljajo v skladu s pravili STO za takšne uvožene proizvode drugačni pogoji kot za proizvode, ki ne izpolnjujejo omenjenih standardov, med katerimi so tudi, kjer je to primerno, prepovedi uvoza; poziva Komisijo, da pripravi predloge v tem smislu;
11. poziva Komisijo, da spodbudi izrecno priznavanje visokega standarda pravil za dobro počutje živali Evropske unije v prihodnjih ponovnih pregledih sporazuma STO o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov in drugih sporazumov, kjer je to primerno;
12. pozdravlja dejstvo, da je začela EU dobro počutje živali vgrajevati v dvostranske sporazume s tretjimi državami (npr. s Čilom in Kanado); meni, da bi bilo treba v vseh sedanjih in prihodnjih dvostranskih sporazumih s tretjimi državami glede sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov postaviti cilje, ki bi zagotavljali, da so proizvodi živalskega izvora iz tretjih držav proizvedeni v skladu z najmanj takšnimi standardi dobrega počutja živali, ki jih lahko primerjamo s standardi EU, in da so evropski potrošniki o teh standardih obveščeni;
13. je seznanjen z rezultati raziskav Evrobarometra Evropske komisije za leto 2005 o odnosu potrošnikov do dobrega počutja živali, ki kažejo, da evropski potrošniki pripisujejo čedalje večji pomen sledljivosti in kakovosti hrane in drugih proizvodov, in da v veliki meri izjavljajo, da morajo biti uvoženi prehrambeni proizvodi proizvedeni v pogojih, ki upoštevajo dobro počutje živali vsaj toliko, kot to velja za Evropo, s tem da je več kot polovica evropskih potrošnikov pripravljena za proizvode, proizvedene v pogojih, ki upoštevajo dobro počutje živali, plačati več; vendar ugotavlja, da bi bila lahko po mnenju potrošnikov identifikacija teh proizvodov lažja, da potrošniki želijo jasnejše označevanje živil v zvezi s standardi dobrega počutja živali, in zato meni, da bi morale zahteve po posredovanju informacij, vključno z obveznim označevanjem proizvodov, v enaki meri veljati tako za proizvode, proizvedene znotraj Skupnosti, kot za uvožene proizvode; zato poziva Komisijo, naj si prizadeva za vključitev minimalnih standardov v sporazume STO o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih in tehničnih ovirah za trgovino;
14.. meni, da pristopi k obveščanju potrošnikov ne bi smeli biti omejeni zgolj na označevanje in da bi bilo treba za podporo trga proizvodov, proizvedenih po visokih standardih dobrega počutja živali, hkrati uporabiti tudi širšo komunikacijsko in izobraževalno strategijo;
15. pozdravlja odločitev o ukinitvi izvoznih nadomestil za izvoz živega goveda za zakol, a opozarja, da lahko nadaljevanje trgovine z živimi živalmi sproži pomisleke o dobrem počutju živali in tudi poveča tveganje za bolezni, če prevozniki niso ustrezno usposobljeni; zato poziva Komisijo, da vzpostavi sisteme usposabljanja za izvajalce in pripravi predloge za izboljšanje njihovega znanja, večjo ozaveščenost o vprašanjih dobrega počutja živali ter ustvari pogoje za lažje izvajanje obstoječe zakonodaje;
16. ugotavlja, da nova uredba o prevozu živali zaradi pomanjkanja znanstvenih podatkov v času njihovega nastajanja ne vsebuje standardov za prevoz perutnine; vendar ugotavlja, da bo mnenje Evropske agencije za varno hrano glede prevoza perutnine, rib in drugih vrst kmalu pripravilo tudi priporočila o tem, ali je treba sedanjo zakonodajo nadgraditi, in poziva Komisijo, da takoj ko bo mogoče ta priporočila vgradi;
17.. priznava pomen nadomeščanja, zmanjševanja obsega in poplemenitenja preskusov na živalih in predlaga, da Komisija področje uporabe tega načela razširi na tretje države s spodbujanjem sprejemanja alternativnih preskusnih metod, ki ne vključujejo živali; z uskladitvijo zahtev po posredovanju informacij na tak način, da pri uvozu in izvozu proizvodov ne prihaja do ponovnih preskusov; in z razširitvijo medsebojnega priznavanja dogovorov o izmenjavi podatkov z dvostranskimi sporazumi in obstoječimi pravili OECD;
18. deli v javnosti zelo razširjeno zaskrbljenost zaradi mučenja živali v trgovini s krznom divjih in udomačenih živali; poziva k prepovedi proizvodnje in uvoza blaga iz tjulenjih kož oziroma iz krzna mačk, psov ali divjih živali, ter k učinkovitejšemu uveljavljanju obstoječih prepovedi uvoza;
19. priznava, da po svetu redno prihaja do izbruhov živalskih bolezni in da lahko mednarodna trgovina z živalmi in živalskimi proizvodi ta pojav še razširi; opaža težave, povezane z rednim cepljenjem in vzdrževanjem arhivov o cepljenju za živali, vzgojene na farmah v času, ko se te prevažajo; meni, da predstavlja trgovina z divjimi pticami, zlasti zaradi razširjenosti virusa ptičje gripe, tveganje za zdravje ljudi in živali ter za biotsko raznovrstnost, pa tudi za dobro počutje živali, in da bi morala začasna prepoved v skladu z določbami STO postati trajna; istočasno poziva države članice, da uskladijo in izboljšajo nadzor na mejah in s tem preprečijo nezakonit uvoz divjih ptic;
20. priznava, da se vrednost nezakonite trgovine z divjimi živalskimi vrstami umešča na drugo mesto, takoj za mednarodno trgovino z nezakonitimi drogami, in da so ravni izkoriščanja in trgovine pri nekaterih vrstah tako visoke, da so njihove populacije že močno razredčene; zahteva izpopolnjen nadzor uvoza divjih živali in proizvodov iz divjih živali z ohranjanjem konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) in njenim učinkovitejšim izvajanjem, da bi s tem živali rešili pred izumrtjem; meni, da bi EU lahko igrala pomembno vlogo pri nadzoru mednarodne trgovine z divjimi živalmi, vendar mora natančneje odražati vsesplošno nasprotovanje javnosti obnovljeni trgovini s slonovino po Evropi in dosledno podporo, ki jo Evropski parlament izkazuje popolni zaščiti slonov v okviru konvencije CITES;
21. pozdravlja odločitev avstrijske vlade, da bo sledila že davnemu danskemu zgledu in prepovedala uporabo divjih živali v cirkusih, ker meni, da bi to lahko zmanjšalo trgovino z eksotičnimi vrstami;
22. ugotavlja, da so se tekom zadnjih let postopoma zbrale informacije o občutljivosti rib in da skupna ribiška politika vključuje strategijo za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva ter poudarja potrebo po izboljšanju počutja rib v ribogojnicah; pozdravlja priporočila Sveta Evrope o ravnanju z gojenimi ribami in se veseli smernic Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) v zvezi z dobrim počutjem le-teh; izraža zaskrbljenost nad vplivom mednarodne trgovine z okrasnimi ribami, ki lahko privede do prevelikega razredčenja priljubljenih vrst, poškodb občutljivega okolja koralnih grebenov zaradi uporabe neselektivne tehnike z natrijevim cianidom za ulov rib in visokih stopenj pogina rib, povezanih z neustreznim transportom in slabimi praksami ravnanja vzdolž dobavne verige; meni, da bi bila lahko akvarijska industrija ob ustreznem upravljanju v oporo dolgoročnemu ohranjanju in trajnostni uporabi koralnih grebenov; zato poziva Komisijo, naj premisli o možnih korakih za zmanjšanje teh problemov;
23. meni, da mora Komisija v okviru OIE obravnavati možnost za oblikovanje smernic za dobro počutje živali;
24. poziva Komisijo, naj razvije vseevropske minimalne standarde dobrega počutja živali in predlaga korake za izvajanje teh standardov v prihodnosti;
25. poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe, ki bodo omogočili odmerjanje dajatev ali pristojbin, s čimer bi omejili nepotrebno dolg prevoz živih živali, in da spodbuja nalaganje takšnih stroškov;
POSTOPEK
|
Naslov |
Zaščita in dobro počutje živali 2006-2010
|
||||||
|
Številka postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
AGRI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
INTA |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
ne |
||||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Caroline Lucas |
||||||
|
Prejšnji (-a) pripravljavec(-ka) mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
21.3.2006 |
30.5.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
19.6.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 2 1 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Francisco Assis, Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Syed Kamall, Sajjad Karim, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Erika Mann, David Martin, Javier Moreno Sánchez, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Zbigniew Zaleski |
||||||
|
Namestnik(i), navzoč(i) pri končem glasovanju |
Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Saïd El Khadraoui, Antolín Sánchez Presedo |
||||||
|
Namestnik(i) (člen 178(2), navzoč(i) pri končnem glasovanju |
Marie Panayotopoulos-Cassiotou |
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (14.7.2006)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o zaščiti in dobrem počutju živali 2006-2010
(2006/2046(INI))
Pripravljavec mnenja: Jonas Sjöstedt
POBUDE
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
A. ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 23. januarja 2006 o akcijskem načrtu Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006-2010 (KOM (2006) 0013),
1. pozdravlja akcijski načrt Komisije o zaščiti in dobrem počutju živali; meni, da se v EU z mnogimi živalmi ravna slabo in v nasprotju z določbami EU ter da skrb za rast in zaposlovanje ne more biti edini dejavnik, na katerem bodo temeljile presoje vplivov; poudarja, da je treba v EU z živalmi dobro ravnati in da imajo pravico do naravnega vedenja; poudarja tudi, da Komisijo v tem oziru pravno zavezujejo zlasti členi 37, 95(1) in (3), 174 in 175 Pogodbe ES ter Protokol o zaščiti in dobrem počutju živali, ki je priložen amsterdamski pogodbi;
2. meni, da bi morala Komisija predložiti pravno zavezujoče ukrepe, zlasti tiste, ki so povezani z naslednjimi predlaganimi poročili:
- izvajanjem Direktive 98/58/ES o zaščiti rejnih živali (2006),
- predlogom spremembe Odločbe 2000/50/ES o pregledih kmetijskih gospodarstev (2006),
- poročilom o zaščiti rejnih telet (2008),
- poročilom o zaščiti rejnih prašičev (2009),
- poročilom o vplivu genetskih parametrov na zaščito starševskih pitovnih piščancev in pitovnih piščancev (2010);
3. poudarja, da bi morala Komisija glede na zadnje izbruhe bolezni čim prej pregledati zakonodajo Skupnosti in podrobne smernice za zaščito živali v času zakola ali pokončanja, vključno s pokončanjem za namene nadzora bolezni (predvidenim šele v letu 2007) in da bi morala najkasneje do leta 2010 predložiti poročilo o izvajanju zakonodaje o prostoru in najdaljšem času vožnje pri prevozu živali (Uredba Sveta (ES) št. 1/2005, Uredba Sveta (ES) št. 411/1998);
4. obžaluje, da akcijski načrt Komisije ne vsebuje pobud za zaščito cirkuških živali in živali v živalskih vrtovih;
5. obžaluje tudi, da akcijski načrt Komisije ne vključuje pobud za izboljšanje življenjskih pogojev živali, rejenih za proizvodnjo krzna v EU, in zahtev glede krznenih izdelkov, uvoženih v EU;
6. meni, da je bi morali biti vsi predpisi EU na področju zaščite živali minimalni predpisi, ki omogočajo državam članicam, da obdržijo ali uvedejo strožje nacionalne predpise;
7. poudarja, da bi bilo treba za različne vrste živali in problemska področja oblikovati prednostni seznam ukrepov, ki bi jim morali slediti zakonodajni predlogi; seznam bi moral vključevati molzno govedo, odraslo govedo, živali iz ribogojstva ter pitovne prašiče in purane;
8. meni, da mora biti skupna kmetijska politika oblikovana tako, da ni prevelike proizvodnje mesa in da je zdravje živali samoumeven dejavnik kakovostne proizvodnje; zato poziva k vključitvi vseh ustreznih direktiv o zaščiti živali v ukrepe glede navzkrižne skladnosti iz Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 o shemah neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike; opozarja, da so izobraževalni ukrepi na področju zaščite živali za potrošnike in proizvajalce, davčni mehanizmi in ukrepi, ki se opirajo na raziskave, vsi pomembna sredstva za izboljšanje zaščite živali;
9. odobrava namen razširitve uporabe satelitskih navigacijskih sistemov za vozila pri zaščiti živali in njihovem spremljanju v realnem času med prevozom; poudarja pa, da so se države članice s sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 odločile, da ne bodo spreminjale trajanja prevoza in prostorskih zahtev, čeprav bi to zelo ugodno vplivalo na raven zaščite; zato meni, da bi moralo imeti v akcijskem načrtu prednost nekaj praktičnih pobud na teh področjih;
10. poudarja, da je treba v EU najkasneje do leta 2010 uvesti časovno omejitev osmih ur za prevoz živali za zakol in živali za nadaljnjo rejo; poziva tudi k uvedbi prepovedi prevoza telet, mlajših od 12 tednov;
11. poudarja, da v praksi pogosto prihaja do neupoštevanja določb o prevozu živali (Uredba (ES) št. 1/2005 in Direktiva 95/29/ES), zlasti v zvezi z zahtevami glede počitka ter zagotavljanja vode in krme za živali; zato poziva Svet in Komisijo, naj s sprejetjem ustreznih ukrepov zagotovita, da bodo države članice povečale število in učinkovitost nadzora, ki ga izvajajo nad uporabo predpisov EU;
12. meni, da je treba zastaviti cilj, da bodo kokoši nesnice najkasneje do leta 2016 v celoti rejene v prosti reji;
13. meni, da bi bilo treba pregledati predpise o zaščiti prašičev in da je treba v vseh državah članicah uveljaviti sedanjo zakonodajo, ki prepoveduje privezovanje svinj in mladic;
14. meni, da bi bilo treba uvesti prepoved kastracije prašičev brez anestetika;
15. meni, da bi bilo treba dovoliti prosto rejo svinj ves čas njihovega življenjskega ciklusa;
16. meni, da je treba uvesti učinkovito prepoved krajšanja repov;
17. meni, da mora biti voluminozna krma prosto dostopna;
18. meni, da bi bilo treba pregledati predpise o piščancih za proizvodnjo mesa in uvesti najvišjo gostoto živali na 25 kg/m²;
19. meni, da je zelo pomembno omejiti prakse kmetovanja, ki še posebej slabo vplivajo na dobro počutje živali, kot je prisilno pitanje gosi in rac pri proizvodnji gosjih jeter; poziva k izvajanju priporočil za zaščito rac in gosi, objavljenih leta 1999 v Evropski konvenciji za zaščito živali v vzrejne namene;
20. pozdravlja predlagano prepoved uvoza pasjega in mačjega krzna ter poziva Komisijo, naj predlaga popolno prepoved uvoza proizvodov, izdelanih ob uporabi krutih postopkov, iz tretjih držav, kot so krzno živo odrtih živali, krzno s kmetij za vzrejo živali brez veterinarskega nadzora in farmacevtski proizvodi, pridobljeni iz ogroženih vrst, ter v vseh primerih, ko nizki proizvodni standardi ogrožajo okolje in biotsko raznovrstnost;
21. meni, da dejstvo, da je Parlament dne 13. decembra 2005 zavrnil predlog Komisije o standardih humanega lova nekaterih živalskih vrst s pastmi (KOM(2004)0532) (poročilo Karin Scheele A6-0304/2005), ne more biti razlog za odlog novega predloga do leta 2009; zato poziva Komisijo, naj predloži nov predlog;
22. poziva EU, naj se zavzame za spodbujanje priznavanja klavzule o zaščiti živali kot netrgovinske klavzule v okviru sheme STO;
23. v zaskrbljenosti, da sta zaradi trgovine z eksotičnimi živalmi ogroženi biotska raznovrstnost in zaščita živali, meni, da bi bilo treba pri oblikovanju politike za čezmejne težave na področju zaščite živali, omenjene v sporočilu, upoštevati posledice za biotsko raznovrstnost;
24. poudarja, da so okoliščine, v katerih poteka trgovina z divjimi pticami, pogosto nesprejemljive in povzročajo smrt na tisoče ptic; meni, da to predstavlja tveganje za zdravje ljudi in živali ter biotsko raznovrstnost in da bi morala začasna prepoved uvoza divjih ptic v Evropsko unijo postati trajna;
25. meni, da bi morale biti kampanje EU za informiranje prek komunikacijske strategije, prikrojene potrebam posamezne interesne skupine, izrecno namenjene vsem udeležencem, od proizvajalcev do potrošnikov;
26. meni, da je za obveščanje potrošnikov v EU in tretjih državah o problematiki zaščite živali potrebna evropska strategija, s katero bodo predstavljene razlike v proizvodnji živali ter stroški in prednosti visokih standardov na področju zaščite živali; poudarja, da bi tako strategijo lahko izvajali pod okriljem evropskega centra ali laboratorija iz predloga Komisije;
27. poziva k vključevanju ustreznih nevladnih organizacij v EU in v svetu v dejavnosti posvetovanja in zakonodajnih priprav ter k vzpostavitvi programov usposabljanja za te nevladne organizacije;
28. meni, da bi bilo treba peto področje ukrepanja iz akcijskega načrta Komisije, ki predvideva pobude za osveščanje in izobraževanje o zaščiti živali, na primer o vzreji živali ter prevozu in zakolu živali, nasloviti na proizvajalce v jugovzhodni Aziji ter proizvajalce v državah MEDA;
29. se zaveda težav, ki jih bodo države v razvoju verjetno imele pri povečanju proizvodnje, ki upošteva zaščito živali, ter poziva Skupnost, naj takim pobudam nudi ustrezno izobraževalno, raziskovalno in finančno podporo;
30. ugotavlja, da številna področja politike EU, kot so trajnostni razvoj, konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami (CITES) ter trgovinski in tržni standardi, vplivajo na zaščito živali, vendar niso zajeta v akcijskem načrtu, ter poudarja, da je treba na vseh ustreznih političnih področjih v celoti upoštevati vprašanja, povezana z zaščito živali;
31. meni, da je treba pri obravnavi čezmejnih težav na področju zaščite živali upoštevati tudi ohranjanje prosto živečega živalstva;
32. pozdravlja uporabo načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja pri poskusih na živalih; meni, da bi bilo treba poizkuse na živalih dovoliti le v primerih, ko ni drugih možnosti; meni, da sta podpora zgornjemu načelu in podpora prihodnjim trendom raziskav na področju zaščite živali ločeni področji in da bi bilo treba četrti cilj razdeliti na dva cilja, zato da bi to prišlo do izraza; poudarja, da so potrebni predpisi, ki bi zagotovili, da ima javnost popoln vpogled v izvajanje poizkusov na živalih;
33. poziva Komisijo, naj okrepi izvrševanje Direktive 86/609/EGS o poskusih na živalih z zahtevo, da se člen 7(2) te direktive uporablja v celoti, načelo nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja pa, kadarkoli je mogoče;meni, da bi morali neodvisni strokovnjaki natančno znanstveno ovrednotiti novo in obstoječo zakonodajo, ki predpisuje poskuse na živalih, da bi zagotovili zmanjšanje potreb po podatkih, pridobljenih s poskusi na živalih, do najmanjše stopnje;
34. meni, da mora Komisija zagotoviti trajnost in pravočasno predložitev prispevkov industrije k nadomeščanju poskusov na živalih, sprejetih na osnovi načela nadomestitve, zmanjšanja in izboljšanja. poudarja, da morajo imeti zastopniki organizacij za zaščito živali možnost pregledati partnerski akcijski program;
35. meni, da bi bilo treba področje uporabe Direktive 86/609/EGS (direktive o poskusih na živalih) razširiti na zaščito živali, ki se uporabljajo pri temeljnih in uporabnih raziskavah, na nekatere vrste nevretenčarjev, na uporabo živali pri znanstvenem izobraževanju in na zarodke sesalcev iz druge polovice brejosti;
36. meni, da je treba pospešiti razvoj, validacijo in odobritev metod brez poskusov na živalih in na vsaki stopnji zagotoviti več sredstev, osebja in upravne podpore, zato da se zagotovi čim hitrejša nadomestitev poskusov na živalih;
37. poziva regulativne organe EU, naj nemudoma odobrijo poskuse brez živali, ki jih je Evropski center za validacijo alternativnih metod (ECVAM) že validiral;
38. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo Evropski center za validacijo alternativnih metod ali drugi neodvisni strokovnjaki pregledali vso obstoječo zakonodajo, ki predpisuje uporabo poskusov na živalih, zato da se opredelijo načini izmenjave podatkov, izogibanja podvajanju in zmanjšanja potrebe po poskusih;
39. poziva Komisijo, naj izpopolni določbe o izmenjavi podatkov o poskusih na vretenčarjih in o izogibanju podvajanju poskusov na živalih ter jih uporabi na vseh področjih poskusov na živalih in v vsej zakonodaji, ki predpisuje te poskuse, vključno z izmenjavo podatkov iz neobjavljenih in negativnih študij;
40. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovitost, možnost pregleda in pravočasno predložitev prispevkov industrije in Evropskega centra za validacijo alternativnih metod k nadomeščanju poskusov na živalih prek evropskega partnerstva za alternativne pristope (EPAA);
41. ugotavlja, da nekakovostna znanost ni samo neetična, temveč se z njo tudi po nepotrebnem trošijo viri, ter da bi morala EU zahtevati, da se vsi novi, preverjeni in veljavni preizkusi varnosti za ljudi in okolje v celoti validirajo v skladu s sodobnimi standardi, preden se predpišejo, priporočijo ali odobrijo v zakonodaji EU ali strategijah Skupnosti;
42. meni, da bi morala obstajati pravica do uporabe nacionalnih označb;
43. meni, da bi bilo treba uvesti sistem prostovoljnega označevanja proizvodov, izdelanih ob upoštevanju ravni zaščite živali, ki presega najnižje zahteve;
44. meni, da bi bilo treba zaostriti predpise za krmljenje telet in zahtevati, da je krma bogata z vlakninami in zato meni, da bi morala biti voluminozna krma prosto dostopna;
45. poudarja, da je treba do konca leta 2008 izvesti vmesni pregled akcijskega načrta in oceniti, kako uspešna je bila Skupnost pri opravljanju svojih obveznosti;
46. meni, da je akcijski načrt prvi korak v stalnem procesu ocenjevanja, načrtovanja in izvajanja ukrepov za izboljšanje zaščite živali; zato poziva Komisijo, naj redno preverja napredek, dosežen pri ciljih iz akcijskega načrta, in na osnovi tega postopka preverjanja do leta 2011 predloži nov akcijski načrt.
POSTOPEK
|
Naslov |
Zaščita in dobro počutje živali 2006-2010 |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
AGRI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
ENVI 16.3.2006 |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Jonas Sjöstedt 11.5.2006 |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
20.6.2006 |
12.7.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
13.7.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
49 2 1 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Alessandro Foglietta, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Linda McAvan, Roberto Musacchio, Péter Olajos, Adriana Poli Bortone, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bairbre de Brún, Jutta D. Haug, Karin Jöns, Caroline Lucas, Justas Vincas Paleckis, Amalia Sartori, Renate Sommer, Bart Staes, Glenis Willmott |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Jens-Peter Bonde |
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Akcijski načrt Skupnosti za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 |
|||||||||||
|
Številka postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
AGRI |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
INTA |
ENVI |
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
-- |
-- |
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
-- |
-- |
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Elisabeth Jeggle 26.1.2006 |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
-- |
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
25.4.2006 |
30.5.2006 |
22.6.2006 |
12.9.2006 |
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
12.9.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
37 -- -- |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Marie-Hélène Aubert, Peter Baco, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, Kartika Tamara Liotard, Albert Jan Maat, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Czesław Adam Siekierski, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Kyösti Virrankoski, Janusz Wojciechowski, Andrzej Tomasz Zapałowski |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Bernadette Bourzai, Jan Mulder, Zdzisław Zbigniew Podkański, Armando Veneto |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
-- |
|||||||||||
|
Datum predložitve |
19.9.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
-- |
|||||||||||