POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES
20.9.2006 - (KOM(2005)0603 – C6‑0411/2005 –2005/0245(COD)) - ***I
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Jean-Paul Gauzès
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES
(KOM(2005)0603 – C6‑0411/2005 –2005/0245(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0603)[1],
– ob upoštevanju člena 251(2) ter prvega in tretjega stavka člena 47(2) ter člena 95 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6‑0411/2005),
– ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odbora za pravne zadeve (A6–0298/2006),
1. odobri spremenjeni predlog Komisije;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 3 | |
|
(3) Že sprejeti akti Skupnosti, in sicer Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/5/ES z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih in Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2560/2001 z dne 19. decembra 2001o čezmejnih plačilih v evrih, Priporočilo Komisije 87/598/EGS z dne 8. decembra 1987 o kodeksu poslovanja z elektronskimi plačili (odnosi med finančnimi institucijami, trgovci in podjetji za opravljanje storitev ter potrošniki), Priporočilo Komisije 88/590/EGS z dne 17. novembra 1988 o plačilnih sistemih, zlasti pa o povezavi med imetnikom in izdajateljem kartic, ali Priporočilo Komisije 97/489/ES z dne 30. julija 1997 o transakcijah z elektronskimi plačilnimi instrumenti in zlasti o povezavi med izdajateljem in imetnikom, niso v zadostni meri odpravili težav. Namesto tega je soobstoj nacionalnih predpisov in nepopolnega okvira Skupnosti zaradi regulatornega prekrivanja ustvaril zmedo in pomanjkanje pravne gotovosti.
|
(3) Na tem področju je bilo sprejetih več aktov Skupnosti, in sicer Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 97/5/ES z dne 27. januarja 1997 o čezmejnih nakazilih, Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2560/2001 z dne 19. decembra 2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki niso v zadostni meri odpravili težav, prav tako jih ni Priporočilo Komisije 87/598/EGS z dne 8. decembra 1987 o kodeksu poslovanja z elektronskimi plačili (odnosi med finančnimi institucijami, trgovci in podjetji za opravljanje storitev ter potrošniki), Priporočilo Komisije 88/590/EGS z dne 17. novembra 1988 o plačilnih sistemih, zlasti pa o povezavi med imetnikom in izdajateljem kartic, Priporočilo Komisije 97/489/ES z dne 30. julija 1997 o transakcijah z elektronskimi plačilnimi instrumenti in zlasti o povezavi med izdajateljem in imetnikom. Vendar ti ukrepi še vedno niso zadostni. Soobstoj nacionalnih predpisov in nepopolnega okvira Skupnosti je vzrok zmede in pomanjkanja pravne gotovosti.
|
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 4 | |
|
(4) Zato je na ravni Skupnosti nujno vzpostaviti sodoben in dosleden pravni okvir za plačilne storitve.
|
(4) Zato je treba na ravni Skupnosti, ne glede na to ali so storitve skladne s sistemom, ki je temelji na pobudi finančnega sektorja za enotno plačilno območje za plačila v evrih (SEPA), vzpostaviti sodoben in dosleden pravni okvir za plačilne storitve, ki bo nevtralen ter bo zagotovil enake konkurenčne pogoje za vse plačilne sisteme, da bi potrošnik še naprej imel možnost izbire, kar bi v primerjavi z obstoječimi nacionalnimi sistemi pomenilo bistven korak naprej na področju stroškov, varnosti in učinkovitosti. Da se stroški uporabnikov plačilnih instrumentov zaradi izvajanja te direktive in vzpostavitve enotnega plačilnega območja ne bi povečali, je treba ves čas zagotoviti nadzor.
|
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 6 | |
|
(6) Vendar pa ni primerno, da navedeni pravni okvir zajame celotno področje. Njegova uporaba naj se omeji na ponudnike, katerih glavna dejavnost je opravljanje plačilnih storitev za uporabnike plačilnih storitev. Prav tako ni primerno, da se uporablja za storitve, pri katerih se prenos sredstev od plačnika k prejemniku plačila ali transport izvrši samo v bankovcih in kovancih ali pri katerih prenos temelji na čeku, računu, zadolžnici ali drugih instrumentih, potrdilih ali karticah, ki se glasijo na ponudnika plačilnih storitev ali drugo stranko zaradi dajanja sredstev na razpolago prejemnika plačila. Čeprav bi se moral pravni okvir uporabljati za uporabnike plačilnih storitev in njihovo povezavo s ponudniki plačilnih storitev pri vsaki uporabi plačilnih storitev, se nekatere določbe ne bi smele uporabljati za transakcije nad določenim zneskom, ker se bo lahko uporabnik s ponudnikom plačilnih storitev dogovoril o natančnejših in ustreznejših pogojih.
|
(6) Vendar pa ni primerno, da navedeni pravni okvir zajame celotno področje. Njegova uporaba naj se omeji na ponudnike, katerih glavna dejavnost je opravljanje plačilnih storitev za uporabnike plačilnih storitev. Prav tako ni primerno, da se uporablja za storitve, pri katerih se prenos sredstev od plačnika k prejemniku plačila ali transport izvrši samo v bankovcih in kovancih ali pri katerih prenos temelji na čeku, računu, zadolžnici ali drugih instrumentih, potrdilih ali karticah, ki se glasijo na ponudnika plačilnih storitev ali drugo stranko zaradi dajanja sredstev na razpolago prejemnika plačila. Čeprav bi se moral pravni okvir uporabljati za uporabnike plačilnih storitev in njihovo povezavo s ponudniki plačilnih storitev pri vsaki uporabi plačilnih storitev, se nekatere določbe ne bi smele uporabljati za transakcije nad določenim zneskom in ki jih opravljajo podjetja, ker se bo lahko uporabnik s ponudnikom plačilnih storitev dogovoril o natančnejših in ustreznejših pogojih.
|
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 8 | |
|
(8) Za odpravo pravnih ovir za vstop na trg pa je treba določiti enotno dovoljenje za vse ponudnike plačilnih storitev, ki niso povezani s sprejemanjem depozitov ali izdajanjem elektronskega denarja. Zato je primerno, da se uvede četrta kategorija ponudnikov storitev, v nadaljnjem besedilu „plačilne institucije“, tako da se predvidi izdajanje dovoljenj za opravljanje plačilnih storitev na celotnem ozemlju Skupnosti fizičnim in pravnim osebam zunaj obstoječih kategorij, ob upoštevanju vrste strogih in obsežnih pogojev. Tako bi se za tovrstne storitve uporabljali enaki pogoji na celotnem ozemlju Skupnosti.
|
(8) Za odpravo pravnih ovir za vstop na trg pa je treba določiti enotno dovoljenje za vse ponudnike plačilnih storitev, ki niso povezani s sprejemanjem depozitov ali izdajanjem elektronskega denarja. Zato je primerno, da se uvede nova kategorija ponudnikov storitev, v nadaljnjem besedilu „plačilne institucije“, tako da se predvidi izdajanje dovoljenj za opravljanje plačilnih storitev na celotnem ozemlju Skupnosti pravnim osebam zunaj obstoječih kategorij, ob upoštevanju vrste strogih in obsežnih pogojev. Tako bi se za tovrstne storitve uporabljali enaki pogoji na celotnem ozemlju Skupnosti.
|
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 9 | |
|
(9) Pogoji za izdajanje dovoljenj in ohranjanje dovoljenja za kreditne institucije morajo vsebovati bonitetne zahteve, sorazmerne z operativnimi in finančnimi tveganji, s katerimi se soočajo taki organi pri svojem poslovanju. Navedene zahteve naj upoštevajo dejstvo, da se plačilne institucije ukvarjajo z bolj specializiranimi in omejenimi dejavnostmi in pri tem ustvarjajo tveganja, ki so ožja in jih je lažje spremljati in nadzorovati kakor tista, ki nastanejo pri celotnem spektru dejavnosti kreditnih institucij. Plačilne institucije ne bi smele sprejemati depozitov od uporabnikov in bi jim moralo biti dovoljeno uporabljati samo sredstva, prejeta od uporabnikov za opravljanje plačilnih storitev. Treba bi bilo določiti, da se sredstva strank vodijo ločeno od sredstev, ki jih ima plačilna institucija za druge poslovne dejavnosti. Za plačilne institucije bi se morale uporabljati tudi učinkovite zahteve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
|
(9) Pogoji za izdajanje dovoljenj in ohranjanje dovoljenja za kreditne institucije morajo vsebovati bonitetne zahteve, sorazmerne z operativnimi in finančnimi tveganji, s katerimi se soočajo taki organi pri svojem poslovanju. Pri tem je treba zagotoviti, da se enaka tveganja obravnavajo na enak način za vse ponudnike plačilnih storitev. Zahteve za plačilne institucije naj upoštevajo dejstvo, da se plačilne institucije ukvarjajo z bolj specializiranimi in omejenimi dejavnostmi in pri tem ustvarjajo tveganja, ki so ožja in jih je lažje spremljati in nadzorovati kakor tista, ki nastanejo pri širšem spektru dejavnosti kreditnih institucij. Plačilne institucije ne bi smele sprejemati depozitov od uporabnikov in bi jim moralo biti dovoljeno uporabljati samo sredstva, prejeta od uporabnikov za opravljanje plačilnih storitev. Treba bi bilo določiti, da se sredstva strank vodijo ločeno od sredstev, ki jih ima plačilna institucija za druge poslovne dejavnosti. Za plačilne institucije bi se morale uporabljati tudi učinkovite zahteve za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
|
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 9 A (novo) | |
|
|
(9a) Ker je pomembno zagotoviti finančno stabilnost plačilnih institucij, ni primerno, da institucije dajejo posojila, kot na primer hipotekarna posojila ali srednjeročna potrošniška posojila, saj je to tesno povezano z bančnim poslovanjem. Če je kredit odobren za omogočanje plačilnega poslovanja in na kratkoročni osnovi, na primer pri izdaji kreditnih kartic, ali je drugače tesno povezan s plačilnim poslovanjem plačilne institucije, je odobritev kredita primerna, če ga bo institucija odplačevala iz lastnih sredstev, ne pa iz sredstev, ki jih hrani za izvrševanje plačil v imenu svojih strank. |
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 10 | |
|
(10) Države članice morajo imenovati pristojne organe za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam, za opravljanje stalnih kontrol in za odločanje glede odvzema dovoljenj. Zaradi zagotavljanja enake obravnave države članice ne bi smele uporabljati nobenih zahtev za plačilne institucije razen tistih, ki so navedene v tej direktivi. Vse odločitve pristojnih organov pa mora biti mogoče izpodbijati na sodiščih. Poleg tega naloge pristojnih organov ne bi smele posegati v pregled nad delovanjem plačilnih sistemov, kar je v skladu s četrto alineo člena 105(2) Pogodbe naloga, ki jo mora opravljati Evropski sistem centralnih bank.
|
(10) Logično je, da države članice imenujejo kot pristojne organe za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam, za opravljanje stalnih kontrol in za odločanje glede odvzema dovoljenj organe, ki opravljajo enake naloge v primeru kreditnih institucij. Zaradi zagotavljanja enake obravnave države članice ne bi smele uporabljati nobenih zahtev za plačilne institucije razen tistih, ki so navedene v tej direktivi. Vse odločitve pristojnih organov pa mora biti mogoče izpodbijati na sodiščih. Poleg tega naloge pristojnih organov ne bi smele posegati v pregled nad delovanjem plačilnih sistemov, kar je v skladu s četrto alineo člena 105(2) Pogodbe naloga, ki jo mora opravljati Evropski sistem centralnih bank. |
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 14 | |
|
(14) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za plačilne transakcije, izvedene v gotovini, ali za tiste, ki temeljijo na papirnih čekih, saj jih zaradi njihove narave ni mogoče obdelovati tako učinkovito kakor druga plačilna sredstva, na primer elektronska plačila.
|
(14) Ta direktiva se ne bi smela uporabljati za plačilne transakcije, izvedene v gotovini, ker enotni plačilni trg za gotovino že obstaja. Ta direktiva se prav tako ne bi smela uporabljati za plačilne transakcije, ki temeljijo na papirnih čekih, saj jih zaradi njihove narave ni mogoče obdelovati tako učinkovito kakor druga plačilna sredstva. Vendar mora dobra praksa na tem področju temeljiti na načelih iz te direktive.
|
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 15 | |
|
(15) Pravila glede preglednosti pogojev za plačilne storitve, ki jih vsebuje ta direktiva, ter pravila o pravicah in obveznostih, povezanih z opravljanjem in uporabljanjem plačilnih storitev, se ne bi smela uporabljati, če znesek plačilne transakcije presega 50.000 EUR, ker se plačila nad tem zneskom ponavadi ne obdelujejo na enak način, se pogosto usmerjajo preko drugačnih mrež, zanje pa se uporabljajo drugačni tehnični in pravni postopki, ki jih je treba ohraniti.
|
črtano
|
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 18 | |
|
(18) Zahtevane informacije naj bodo sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na standarden način. Zahteve po informacijah za posamezno plačilno transakcijo pa naj se razlikujejo od tistih za okvirni sporazum, ki predvideva vrsto plačilnih transakcij. |
(18) Zahtevane informacije naj bodo sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na standarden način. Zahteve po informacijah za posamezno plačilno transakcijo pa naj se razlikujejo od tistih za okvirno pogodbo, ki predvideva vrsto plačilnih transakcij. |
Obrazložitev | |
Zagotovitev skladnosti besedila. | |
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 21 | |
|
(21) Da bi uporabnike plačilnih storitev spodbudili, da svojega ponudnika plačilnih storitev nemudoma obvestijo o kraji ali izgubi instrumenta za preverjanje plačila in tako zmanjšajo tveganje neodobrenih transakcij, naj bodo uporabniki odgovorni samo za omejeni znesek do časa, ko obvestijo ponudnika plačilnih storitev o izgubi ali kraji, razen če njihovo ravnanje kaže na goljufijo ali hudo malomarnost. Poleg tega, ko uporabnik obvesti ponudnika plačilne storitve, da bi lahko bil njegov instrument za preverjanje plačila ogrožen, se od uporabnika ne bi smelo zahtevati, da krije kakršne koli dodatne izgube, ki so posledica nedovoljene uporabe navedenega instrumenta. Če uporabnikov instrument za preverjanje plačila ni bil izgubljen ali ukraden, uporabnik ne bi smel nositi nobenih finančnih posledic nedovoljene uporabe.
|
(21) Da bi uporabnike plačilnih storitev spodbudili, da svojega ponudnika plačilnih storitev nemudoma obvestijo o kraji ali izgubi instrumenta za preverjanje plačila in tako zmanjšajo tveganje neodobrenih transakcij, naj bodo uporabniki odgovorni samo za omejeni znesek do časa, ko obvestijo ponudnika plačilnih storitev o izgubi ali kraji, razen če njihovo ravnanje kaže na goljufijo ali hudo malomarnost. Poleg tega, ko uporabnik obvesti ponudnika plačilne storitve, da bi lahko bil njegov instrument za preverjanje plačila ogrožen, se od uporabnika ne bi smelo zahtevati, da krije kakršne koli dodatne izgube, ki so posledica nedovoljene uporabe navedenega instrumenta. Ponudniki plačilnih storitev so odgovorni za tehnično varnost lastnih proizvodov.
|
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 21 A (novo) | |
|
|
(21a) V primeru nepooblaščene uporabe instrumentov za preverjanje, se za hudo malomarnost med drugim šteje naslednje vedenje: – imetnik je navedel svojo osebno identifikacijsko številko ali katero koli drugo kodo v lahko prepoznavni obliki, zlasti na instrumentu za elektronski prenos sredstev ali na predmetu ali dokumentu, ki ga je hranil ali nosil skupaj z instrumentom, in – imetnik ni obvestil izdajatelja, da je bil instrument izgubljen ali ukraden, takoj ko je to ugotovil. Za oceno malomarnosti uporabnika plačilnih storitev je treba upoštevati vse okoliščine. Navedena dokazila, ki jih predloži izdajatelj, in uporaba plačilnega instrumenta s kodo, ki jo pozna samo imetnik, ne zadostujejo, da bi lahko na njihovi podlagi sklepali o malomarnosti imetnika. Splošni pogodbeni pogoji v zvezi s ponudbo in uporabo instrumentov o elektronskem prenosu sredstev, ki bi povečali dokazno breme za potrošnika ali zmanjšali dokazno breme za izdajatelja, so nični in neveljavni. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe temelji na predlogu spremembe 63 pripravljavke mnenja in ga je treba obravnavati kot uvodno izjavo, ki pojasnjuje člen 46. | |
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 22 | |
|
(22) Treba bi bilo predvideti razporejanje izgub v primeru neodobrenih plačilnih transakcij. Navedene določbe pa se ne bi smele uporabljati za tiste uporabnike plačilne storitve, ki so podjetja, katerih velikost presega velikost mikropodjetja, kakor je opredeljena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja o opredelitvi mikro, majhnih in srednje velikih podjetij, kakor je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije dne 20. maja 200323, ker so taka podjetja ponavadi v položaju, ki jim omogoča presojo tveganja goljufije in sprejetje izravnalnih ukrepov. |
(22) Treba bi bilo predvideti razporejanje izgub v primeru neodobrenih plačilnih transakcij. Različne določbe se lahko uporabljajo za tiste uporabnike plačilne storitve, ki so profesionalni uporabniki, ker so taki uporabniki ponavadi v položaju, ki jim omogoča presojo tveganja goljufije in sprejetje izravnalnih ukrepov. |
Obrazložitev | |
Podjetja izvršujejo več plačil kot potrošniki, torej se bo statistično gledano pri njih pojavilo večje število napak. Uživali naj bi podobno zaščito, v primeru izgub pa prevzeli večji delež. | |
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 24 | |
|
(24) Glede na hitrost, s katero sodobni popolnoma avtomatizirani plačilni sistemi obdelujejo plačilne transakcije, kar pomeni, da po določenem času plačilnega naloga ni mogoče preklicati brez visokih stroškov ročnega posredovanja, je treba določiti jasen rok za preklic, da bi omogočili učinkovito obdelavo, hkrati pa zagotovili pravno gotovost za vse sodelujoče stranke. Primerno je določiti, da je navedeni rok čas, ko ponudnik plačilnih storitev sprejme transakcijo, in da ga je treba izrecno ali implicitno sporočiti uporabniku plačilnih storitev. |
(24) Glede na hitrost, s katero sodobni popolnoma avtomatizirani plačilni sistemi obdelujejo plačilne transakcije, kar pomeni, da po določenem času plačilnega naloga ni mogoče preklicati brez visokih stroškov ročnega posredovanja, je treba določiti rok, v katerem plačilni nalog postane nepreklicen, da bi omogočili učinkovito obdelavo, hkrati pa zagotovili pravno gotovost za vse sodelujoče stranke. Primerno je določiti, da je navedeni rok čas, ko ponudnik plačilnih storitev prejme plačilni nalog. Če ponudnik plačilne storitve ni izvršil plačila, bi moral imeti uporabnik plačilne storitve možnost, da lahko zahteva preklic izvršitve plačila. |
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 26 | |
|
(26) Kar zadeva provizije so izkušnje pokazale, da je delitev provizij med plačnikom in prejemnikom plačila najbolj učinkovit sistem, ker pospešuje obdelavo plačil brez ročnega posredovanja. Zato bi bilo treba določiti, da ustrezna ponudnika plačilnih storitev zaračunata provizije neposredno prejemniku plačila in plačniku. To pa bi se moralo uporabljati le, če se tako ponudnik plačilnih storitev plačnika kot ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahajata v Skupnosti, in če transakcija ne zahteva menjave valut.
|
(26) Kar zadeva provizije so izkušnje pokazale, da je delitev provizij med plačnikom in prejemnikom plačila najbolj učinkovit sistem, ker pospešuje obdelavo plačil brez ročnega posredovanja. Zato bi bilo treba v običajnem primeru določiti, da ustrezna ponudnika plačilnih storitev zaračunata provizije neposredno prejemniku plačila in plačniku. To pa bi se moralo uporabljati le, če transakcija ne zahteva menjave valut. Pri številnih transakcijah v poslovnem ali poklicnem življenju ali na davčnem področju je običajno ali pomembno, da vse stroške prevzame ena stranka. Zato naj bi bila delitev provizij pravilo,vendar se lahko plačnik ali prejemnik plačila dogovorita s ponudnikom plačilne storitve o izjemah, na podlagi katerih lahko celotne stroške prevzame plačnik ali prejemnik plačila.
|
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 27 | |
|
(27) Za izboljšanje učinkovitosti plačil v Skupnosti bi bilo treba določiti obdobje enega dne kot najdaljši rok izvršitve vseh plačil, ki jih sproži plačnik in ne zahtevajo pretvorbe valut, vključno s kreditnimi prenosi in denarnimi nakazili. Za vsa druga plačila, kakor so plačila, ki jih je začel prejemnik plačila ali so bila začeta preko njega, vključno z direktnimi bremenitvami in plačili s karticami, v odsotnosti izrecnega dogovora med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitve o daljšem roku izvršitve, naj se uporablja rok izvršitve en dan. V primeru izključno nacionalnih plačil pa se glede na to, da so nacionalne plačilne infrastrukture ponavadi zelo učinkovite, ter za preprečevanje poslabšanja sedanje ravni kakovosti storitev, sme dovoliti državam članicam, da ohranijo pravila, ki določajo čas izvršitve, krajši kakor en dan.
|
(27) Za izboljšanje učinkovitosti plačil v Skupnosti bi si bilo treba prizadevati za obdobje dveh dni kot najdaljši rok izvršitve vseh plačil, ki jih sproži plačnik v evrih ali drugih valutah EU, vključno s kreditnimi prenosi in denarnimi nakazili. Za vsa druga plačila, kakor so plačila, ki jih je začel prejemnik plačila ali so bila začeta preko njega, vključno z direktnimi bremenitvami in plačili s karticami, v odsotnosti izrecnega dogovora med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitve o daljšem roku izvršitve, naj se prav tako uporablja rok izvršitve dva dni. V primeru izključno nacionalnih plačil pa se glede na to, da so nacionalne plačilne infrastrukture ponavadi zelo učinkovite, ter za preprečevanje poslabšanja sedanje ravni kakovosti storitev, sme dovoliti državam članicam, da po potrebi ohranijo pravila, ki določajo čas izvršitve, krajši kakor en dan. |
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 27 A (novo) | |
|
|
Ker trenutno ni mogoče zahtevati investicije v sisteme, ki bi omogočali izvrševanje plačil prej kot ob koncu drugega delovnega dne od dneva izvršitve plačila(D+2), je zaželeno, da bi bile do leta 2014 prejemniku plačila na voljo vse plačilne transakcije prvi delovni dan od dneva izvršitve. |
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 27 B (novo) | |
|
|
(27b) Treba je spodbuditi mobilnost strank kreditnih institucij, zlasti z uvedbo prenosljivega bančnega računa med kreditnimi institucijami ali drugih alternativnih storitev, ki zasledujejo isti cilj, ter z poenostavitvijo odprtja bančnega računa v drugi državi članici |
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 28 | |
|
(28) Glede na razlike med pravili, ki urejajo delovanje plačilnih sistemov v Skupnosti in tistimi, ki urejajo plačilne sisteme v tretjih državah, je primerno, da se določbe o izvršitvi za celotni znesek ter času izvršitve omejijo na primere, ko se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti.
|
(28) Določbe o izvršitvi za celotni znesek ter času izvršitve morajo predstavljati dobro prakso, če se eden od ponudnikov plačilnih storitev ne nahaja v Skupnosti.
|
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 29 | |
|
(29) Za uporabnika plačilnih storitev je nujno, da pozna realne stroške in bremenitve plačilnih storitev, ki mu omogočajo ustrezno izbiro. V skladu s tem se ne bi smela dovoliti uporaba nepreglednih načinov oblikovanja cen, ker je splošno znano, da te metode uporabnikom zelo otežujejo določanje realne cene plačilne storitve. Uporaba datuma valute v škodo uporabnika ne bi smela biti dovoljena.
|
(29) Za uporabnike plačilnih storitev je nujno, da poznajo realne stroške in bremenitve plačilnih storitev, ki jim omogočajo izbiro. V skladu s tem se ne bi smela dovoliti uporaba nepreglednih načinov oblikovanja cen, ker je splošno znano, da te metode uporabnikom zelo otežujejo določanje realne cene plačilne storitve. Uporaba datuma valute v škodo uporabnika ne bi smela biti dovoljena.
|
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 30 | |
|
(30) Za nemoteno in učinkovito delovanje plačilnega sistema mora uporabnik imeti možnost zanašati se na to, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pravilno in v dogovorjenem času. Formalno pa ponudniku malo stvari preprečuje, da tega ne bi storil. Prvič, ponudnik je v položaju, da ocenjuje tveganja, ki jih vsebuje plačilna transakcija, katere izvršitev je sprejel. Drugič, ponudnik je tisti, ki zagotavlja plačilni sistem, pripravi ureditve za odpoklic napačno ali nepravilno dodeljenih sredstev in v večini primerov odloča o posrednikih, ki sodelujejo pri izvršitvi transakcije. Poleg tega veliko število opravljenih plačilnih transakcij olajšuje ponudnikom razdelitev tveganja napak ali nedelovanja v plačilnem sistemu in prikaz tega tveganja v svojih stroških. Glede na vse to je popolnoma primerno, da se določi dosledna odgovornost ponudnika plačilnih storitev za izvrševanje plačilnih transakcij, ki jih sprejme od uporabnika. Določbe o strogi obveznosti pa se ne bi smele v celoti uporabljati v primerih, ko se ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila nahaja zunaj Skupnosti.
|
(30) Za nemoteno in učinkovito delovanje plačilnega sistema mora uporabnik imeti možnost zanašati se na to, da bo ponudnik plačilnih storitev izvršil plačilno transakcijo pravilno in v dogovorjenem času. Na splošno je ponudnik v položaju, da ocenjuje tveganja, ki jih vsebuje plačilna transakcija, katere izvršitev je sprejel. Ponudnik je tisti, ki zagotavlja plačilni sistem, pripravi ureditve za odpoklic napačno ali nepravilno dodeljenih sredstev in v večini primerov odloča o posrednikih, ki sodelujejo pri izvršitvi transakcije. Glede na vse to je popolnoma primerno, razen v primerih višje sile, da se določi dosledna odgovornost ponudnika plačilnih storitev za izvrševanje plačilnih transakcij, ki jih sprejme od uporabnika.
|
Predlog spremembe 22 UVODNA IZJAVA 31 A (novo) | |
|
|
(31a) Direktiva bo zagotovila učinkovitost plačilnih instrumentov, ki se v nekaterih državah članicah uporabljajo zelo učinkovito pri številnih letnih plačilnih transakcijah in ki predstavljajo minimalno tveganje za dosego ciljev te direktive. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe se navezuje na zahtevani novi člen 53a, glej tamkajšnjo obrazložitev. | |
Predlog spremembe 23 UVODNA IZJAVA 32 | |
|
(32) Za spodbujanje učinkovitega preprečevanja goljufij in za boj proti goljufijam v zvezi s plačili na celotnem ozemlju Skupnosti, bi bilo treba urediti učinkovito izmenjavo podatkov med ponudniki plačilnih storitev, ki bi morali imeti dovoljenje za zbiranje, obdelavo in izmenjavo osebnih podatkov v zvezi z osebami, ki sodelujejo v goljufiji v zvezi s plačili. Vse navedene dejavnosti bi se morale izvajati v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
|
(Ta predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.) |
Predlog spremembe 24 UVODNA IZJAVA 40 | |
|
(40) Zaradi pravne gotovosti je primerno, da se sprejmejo prehodne ureditve v skladu s katerimi bodo osebe, ki so začele opravljati dejavnosti plačilnih institucije v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je veljala pred začetkom veljavnosti te direktivo, v določenem obdobju še naprej opravljale navedene dejavnosti v zadevnih državah članicah.
|
(40) Zaradi pravne gotovosti je primerno, da se sprejmejo prehodne ureditve v skladu s katerimi bodo pravne osebe, ki so začele opravljati dejavnosti plačilne institucije v skladu z nacionalno zakonodajo, ki je veljala pred začetkom veljavnosti te direktive, v določenem obdobju še naprej opravljale navedene dejavnosti v zadevnih državah članicah.
|
Predlog spremembe 25 ČLEN 1, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
Ta direktiva določa pravila v skladu s katerimi države članice razlikujejo naslednje štiri kategorije ponudnikov plačilnih storitev: |
1. Ta direktiva določa pravila, v skladu s katerimi države članice razlikujejo naslednjih pet kategorij ponudnikov plačilnih storitev: |
Predlog spremembe 26 ČLEN 1, ODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) kreditne institucije v smislu Direktive 2000/12/ES; |
(a) kreditne institucije v smislu člena 1(1)(a) Direktive 2000/12/ES; |
Predlog spremembe 27 ČLEN 1, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) institucije za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES; |
(b) institucije za izdajo elektronskega denarja v smislu člena 1(3)(a) Direktive 2000/46/ES; |
Predlog spremembe 28 ČLEN 1, ODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) druge fizične ali pravne osebe, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 6 te direktive za opravljanje in izvrševanje plačilnih storitev na celotnem ozemlju Skupnosti, v nadaljnjem besedilu „plačilne institucije“. |
(d) „plačilne institucije“ v smislu te direktive; |
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da ni primerno, da se fizičnim osebam dovoli izvajanje dejavnosti plačilnih institucij. | |
Predlog spremembe 29 ČLEN 1, ODSTAVEK 1, TOČKA (D A) (novo) | |
|
|
(da) centralne banke, če ne izpolnjujejo nalog, ki so jim dodeljene v členu 105(2) Pogodbe. |
Predlog spremembe 30 ČLEN 1, ODSTAVEK 1 A (novo) | |
|
|
Države članice ali njihovi regionalni ali lokalni organi se ne obravnavajo kot ponudniki plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 31 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 | |
|
Ta direktiva določa tudi pravila v zvezi s pogoji glede preglednosti ter ustrezne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev kot redne ali poklicne dejavnosti. |
2. Ta direktiva določa tudi pravila v zvezi s pogoji glede preglednosti ter ustrezne pravice in obveznosti uporabnikov plačilne storitve in ponudnikov plačilne storitve v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev kot redne ali poklicne dejavnosti. |
Predlog spremembe 32 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 | |
|
Centralne banke, ki so monetarne oblasti in javni organi, ki opravljajo plačilne storitve, se ne štejejo za ponudnike plačilnih storitev. |
črtano |
Predlog spremembe 33 ČLEN 1, ODSTAVEK 3 A (novo) | |
|
|
Direktiva se ne uporablja za kreditne zadruge, ki jih ureja nacionalna zakonodaja. |
Obrazložitev | |
Kreditne zadruge so praviloma mali ponudniki hranilno-posojilnih storitev svojim članom s skupnimi značilnostmi. Zadruge imajo pomembno vlogo pri odpravi finančne izključenosti. Številne zadruge ne izvajajo svoje dejavnosti vsak dan, zato ne bi bile zmožne izpolniti nekaterih določb direktive o izvajanju dejavnosti. Po svoji naravi so to lokalne institucije, zato je malo verjetno, da bodo izvrševale čezmejne transakcije. | |
Predlog spremembe 34 ČLEN 2 | |
|
1. Ta direktiva se uporablja samo za poklicne dejavnosti, naštete v prilogi, ki vsebujejo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, v nadaljnjem besedilu „plačilne storitve“, pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Skupnosti. |
Ta direktiva se uporablja za plačilne storitve znotraj Skupnosti. Ne glede na člen 65, se naslova III in IV te direktive uporabljata samo v primeru, ko se plačilni storitvi ali edini ponudnik storitev za izvršitev transakcije nahajajo v Skupnosti. |
|
Vendar pa se za plačilne storitve, pri katerih znesek transakcije presega 50.000 EUR, ne uporabljata naslova III in IV. |
Vendar pa se naslova III in IV ne uporabljata, kadar je uporabnik plačilne storitve:
a) profesionalni uporabnik, kot določa člen 4, in b) je s pogodbo sprejel druge pogoje. |
|
Za namene te direktive plačilna transakcija pomeni dejanje, ki ga sproži plačnik ali prejemnik plačila, in sicer polog, dvig ali prenos sredstev od plačnika do prejemnika plačila, ne glede na obveznosti med uporabniki plačilnih storitev. |
|
|
2. Če ni določeno drugače se ta direktiva uporablja za plačilne storitve v kateri koli valuti.
|
Če ni določeno drugače, se ta direktiva uporablja za plačilne storitve v eurih ali kateri koli drugi uradni valuti ene od držav članic. |
Predlog spremembe 35 ČLEN 3, TOČKA (A) | |
|
(a) transakcije, pri kateri gre samo za prenos gotovine od plačnika do prejemnika plačila; |
(a) plačilne transakcije, pri katerih gre samo za neposreden prenos gotovine od plačnika do prejemnika plačila, brez pretvorbe gotovine v knjižni denar ali elektronski denar v smislu Direktive 2000/46/ES, vključno s plačilnimi transakcijami, pri katerih je plačnik in prejemnik plačila ista oseba, ali je plačnik dovolil dvig prejemniku plačila in transakcija vključuje dvig gotovine; |
Obrazložitev | |
Nujno je ukiniti obveznost navedbe informacije o transakciji v obliki dviga gotovine s plačilnega računa, če je plačnik in prejemnik plačila ista oseba. | |
Predlog spremembe 36 ČLEN 3, TOČKA (D) | |
|
(d) gotovinska povračila prejemnika plačila plačniku po plačilni transakciji, ki sledijo izrecnemu zahtevku uporabnika plačilnih storitev, podanem tik pred izvršitvijo plačilne transakcije s plačilno kartico, in so popolnoma neodvisna od cene kupljenega blaga ali storitev; |
(d) gotovinska plačila prejemnika plačila plačniku, kot del plačilne transakcije, ki sledijo izrecnemu zahtevku uporabnika plačilnih storitev tik pred izvršitvijo plačilne transakcije s plačilom za nakup blaga ali storitev; |
Predlog spremembe 37 ČLEN 3, TOČKA (E) | |
|
(e) menjava deviz v domačo valuto in obratno, oziroma dejavnosti gotovina za gotovino, če se sredstva ne hranijo kot gotovinska vloga na plačilnem računu; |
(e) menjava gotovine,oziroma dejavnosti gotovina za gotovino, če se sredstva ne hranijo na plačilnem računu; |
Predlog spremembe 38 ČLEN 3, TOČKA F, TOČKA (II A) (novo) | |
|
|
(iia) papirni osnutki v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 7. junija 1930, ki zagotavlja enote zakone o menicah in zadolžnicah; |
Predlog spremembe 39 ČLEN 3, TOČKA F, TOČKA (III) | |
|
(iii) papirna potrdila; |
črtano |
Predlog spremembe 40 ČLEN 3, TOČKA F, TOČKA (IV) | |
|
(iv) papirni potovalni čeki; |
črtano |
Predlog spremembe 41 ČLEN 3, TOČKA F, TOČKA (V) | |
|
(v) papirne zadolžnice; |
črtano |
Obrazložitev | |
Plačilni instrumenti v papirni obliki, razen čekov (na primer potrdila o velikih zneskih ali potovalni čeki), ki jih ureja Ženevska konvencija, spadajo v področje uporabe te direktive. Njihova izključitev, kot je trenutno predvideno, bi pomenila kršitev načela tehnološke nevtralnosti, saj za instrumente v papirni obliki ne bi veljal noben predpis na evropski ravni, medtem ko velja za instrumente v elektronski obliki Direktiva 2000/46/ES, t.i. direktiva o elektronskem denarju. | |
Predlog spremembe 42 ČLEN 3, TOČKA G | |
|
(g) plačilne transakcije, izvedene znotraj plačilnega sistema ali sistema obračuna in poravnave vrednostnih papirjev ali med obračunskimi ali poravnalnimi zastopniki, glavnimi nasprotnimi strankami in/ali centralnimi bankami, ter ponudniki plačilnih storitev ter njihovimi vezanimi zastopniki ali njihovimi hčerinskimi družbami, razen člena 23; |
(g) plačilne transakcije, izvedene znotraj plačilnega sistema ali sistema obračuna in poravnave vrednostnih papirjev ali med obračunskimi ali poravnalnimi zastopniki, glavnimi nasprotnimi strankami in/ali centralnimi bankami, ter ponudniki plačilnih storitev ter njihovimi vezanimi zastopniki ali njihovimi hčerinskimi družbami, brez poseganja v člen 23; |
Predlog spremembe 43 ČLEN 3, TOČKA I | |
|
(i) storitve, ki se lahko uporabljajo za nakup blaga ali storitev samo v okviru omejene mreže odvisnih ponudnikov storitev in temeljijo na instrumentih, kakršni so potrdila in kartice, če taki instrumenti niso unovčljive; |
(i) storitve, ki temeljijo na instrumentih, ki so bodisi i) predhodno plačani ali niso unovčljivi in katerih nominalna vrednost je namenjena za določeno uporabo; ali ii) so bolj splošne narave, in se uporabljajo za nakup blaga ali storitev samo v okviru omejene mreže odvisnih ponudnikov storitev, kot je določil izdajatelj. |
Predlog spremembe 44 ČLEN 3, TOČKA J | |
|
(j) plačilne transakcije, izvršene z mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali informacijskimi napravami, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
(j) plačilne transakcije, izvršene s telekomunikacijskimi, digitalnimi ali informacijskimi napravami, če se blago ali storitev zagotovi za napravo ter se plačilo izvede neposredno ponudniku storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, in ne tretji stranki. |
|
(i) ponudnik storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, je tesno povezan z razvojem digitalnega blaga ali elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih opravlja; |
|
|
(ii) blago in storitve se ne morejo dobaviti v odsotnosti ponudnika storitev; |
|
|
(iii) druge možnosti za plačilo ni; |
|
Predlog spremembe 45 ČLEN 3, TOČKA (K) | |
|
(k) plačilne transakcije, ki se izvedejo med ponudniki plačilnih storitev in vezanimi zastopniki ali hčerinskimi družbami. |
(k) plačilne transakcije, ki se izvedejo med ponudniki plačilnih storitev in med vezanimi zastopniki ali podružnicami v njihovem lastnem imenu. |
Predlog spremembe 46 ČLEN 4, TOČKA 1, TOČKI (I) in (II) | |
|
(i) če je plačilna institucija fizična oseba, državo članico, v kateri se nahaja glavna uprava ponudnika plačilnih storitev; |
|
|
(ii)če je plačilna institucija pravna oseba, državo članico, v kateri se nahaja njen registrirani sedež; |
(ii) državo članico, v kateri se nahaja registrirani sedež plačilne institucije; |
Obrazložitev | |
Posledično se je spremenil člen 1(1)(d). | |
Predlog spremembe 47 ČLEN 4, TOČKA 2 | |
|
(2) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico razen matične države članice, v kateri ima ponudnik plačilnih storitev podružnico ali vezanega zastopnika ali opravlja plačilne storitve; |
(2) „država članica gostiteljica“ pomeni državo članico razen matične države članice, v kateri ima plačilna institucija podružnico ali vezanega zastopnika ali opravlja plačilne storitve; |
Predlog spremembe 48 ČLEN 4, TOČKA 2 A (novo) | |
|
|
(2a) „plačilna storitev“ pomeni poslovne dejavnosti, navedene v prilogi, ki vključujejo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe; |
Predlog spremembe 49 ČLEN 4, TOČKA 2 B (novo) | |
|
|
(2b) „plačilna institucija“ pomeni pravne osebe, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 6 te direktive za opravljanje in izvrševanje plačilnih storitev na celotnem ozemlju Skupnosti. |
Predlog spremembe 50 ČLEN 4, TOČKA 2 C (novo) | |
|
|
(2c) „plačilna transakcija“ pomeni dejanje, ki ga sproži plačnik ali prejemnik plačila, in sicer vplačilo, prenos ali dvig sredstev, ne glede na obveznosti med plačnikom ali prejemnikom plačila; |
Predlog spremembe 51 ČLEN 4, TOČKA 3 A (novo) | |
|
|
(3a) "registriran sedež" pomeni registriran sedež podjetja, kjer in dokler to podjetje deluje kot ponudnik plačilnih storitev; poleg registriranega kraja glavnega zastopništva, je to lahko katerikoli kraj, kjer ima to podjetje hčerinsko družbo, podružnico, zunanjo agencijo, sprejemno pisarno ali lokalni urad, in katerikoli kraj, kjer ima predstavnik podjetja prijavljen poslovni naslov z nazivom podjetja. |
Obrazložitev | |
Vprašanje o registriranem sedežu (podjetja) ni jasno opredeljeno. | |
Predlog spremembe 52 ČLEN 4, TOČKA 3 B (novo) | |
|
|
(3b) „odprt plačilni sistem“ pomeni plačilni sistem, v katerem imata plačnik in prejemnik plačila načeloma različna ponudnika plačilnih storitev, pri čemer oba delujeta znotraj istega plačilnega sistema, ali v primeru plačilnih in kreditnih kartic in podobnih transakcij plačilni sistem, v katerem imata plačnik in prejemnik plačila načeloma različna ponudnika plačilnih storitev, pri čemer oba delujeta znotraj plačilnega sistema in sta neposredno pogodbeno vezana na druge ponudnike v sistemu in ne samo na osrednjega licenčnega partnerja, ki pa sta lahko po drugi strani vezana na druge ponudnike v skladu s pravili plačilnega sistema in sicer na podlagi dogovora s ponudnikom, ki deluje v plačilnem sistemu; |
Predlog spremembe 53 ČLEN 4, TOČKA 4 | |
|
(4) „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pravico razpolaganja s sredstvi, in ki omogoči prenos teh sredstev prejemniku plačila; |
„plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je imetnik plačilnega računa ali ki kot imetnik računa dovoli prenos sredstev z računa, ali če ni plačilnega računa, fizično ali pravno osebo, ki ima pravico razpolaganja s sredstvi in ki izda nalog za plačilno transakcijo; |
Predlog spremembe 54 ČLEN 4, TOČKA 5 | |
|
(5) „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je končni prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije; |
(5) „prejemnik plačila“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je prejemnik sredstev, ki so bila predmet plačilne transakcije; |
Predlog spremembe 55 ČLEN 4, TOČKA 6 A (novo) | |
|
|
(6a) „profesionalni uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, katere delovanje je usmerjeno izključno v namene, povezane s trgovino, poslovanjem ali poklicem te osebe; |
Predlog spremembe 56 ČLEN 4, TOČKA 6 B (novo) | |
|
|
(6a) "okvirna pogodba" pomeni pogodbo o plačilnih storitvah, za katero je značilno, da zavezuje ponudnika plačilnih storitev, da bo v prihodnje opravil več posameznih ali zaporednih plačilnih transakcij po naročilu plačnika; |
Obrazložitev | |
Glej predlog spremembe člena 29. | |
Predlog spremembe 57 ČLEN 4, TOČKA 7 | |
|
(7) „plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu uporabnika plačilne storitve, ki se uporablja izključno za plačilne transakcije; |
(7) „plačilni račun“ pomeni račun, voden v imenu enega ali več uporabnikov plačilne storitve, ki se uporablja za plačilne transakcije; |
Predlog spremembe 58 ČLEN 4, TOČKA 8 | |
|
(8) „sredstva“ pomeni gotovino, knjižni denar in elektronski denar, kakor je naveden v Direktivi 2000/46/ES; |
„sredstva“ pomeni bankovce in kovance, knjižni denar in elektronski denar, kakor je naveden v Direktivi 2000/46/ES; |
Predlog spremembe 59 ČLEN 4, TOČKA 11 A (novo) | |
|
|
(11a) "čas izvršitve" pomeni število delovnih dni od dne, ko je ponudnik storitve sprejel plačilni nalog in trenutkom, ko je znesek na voljo prejemniku plačila; |
Predlog spremembe 60 ČLEN 4, TOČKA 12 | |
|
(12) „referenčni menjalni tečaj“ pomeni menjalni tečaj, ki se uporablja kot osnova za izračun menjave valut in ki prihaja iz vira, ki ga lahko preverita obe stranki v pogodbi o plačilnih storitvah; |
(12) „referenčni menjalni tečaj“ pomeni menjalni tečaj, ki ga določi ponudnik plačilne storitve, ali tečaj iz javno dostopnega vira, ki sta ga ponudnik in uporabnik plačilne storitve v medsebojnem dogovoru določila kot osnovo za izračun menjave valut pri plačilnih transakcijah; |
Obrazložitev | |
Na področju menjalnih tečajev ne obstaja „neodvisen indeks ali osnova“, kar lahko onemogoči, da bi obe strani ločeno preverili vir referenčnega menjalnega tečaja. Namen predloga spremembe je razjasniti to vprašanje, pri čemer se v korist potrošnikov in konkurence ohrani pomembna zahteva po transparentnosti , ter določi, da mora biti vir predmet dogovora med obema strankama. | |
Predlog spremembe 61 ČLEN 4, TOČKA 13 | |
|
(13) „potrditev“ pomeni postopek, ki omogoča ponudniku plačilnih storitev, da preveri, da ima uporabnik, ki izdaja plačilni nalog, dovoljenje da to stori; |
Ta predlog spremembe ne zadeva slovenske različice. |
Predlog spremembe 62 ČLEN 4, TOČKA 14 | |
|
(14) „referenčna obrestna mera“ je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za izračun obresti, ki se uporabljajo, in ki prihaja iz vira, ki ga lahko preverita obe stranki v pogodbi o plačilnih storitvah; |
(14) „referenčna obrestna mera“ je obrestna mera, ki se uporablja kot osnova za izračun obresti, ki se uporabljajo, in ki prihaja iz javno dostopnega vira, ki ga lahko preverita obe stranki v pogodbi o plačilnih storitvah; |
Predlog spremembe 63 ČLEN 4, TOČKA 15 | |
|
„enolična identifikacijska oznaka“ pomeni informacijo, ki jo navede ponudnik plačilnih storitev in ki jo mora navesti uporabnik plačilnih storitev za nedvoumno identifikacijo drugega uporabnika plačilnih storitev, ki sodeluje v plačilni transakciji, sestavlja pa jo IBAN (mednarodna številka bančnega računa), BIC (bančna identifikacijska koda), številka bančnega računa, številka kartice ali ime; |
(15) „enolična identifikacijska oznaka“ pomeni kombinacijo črk, številk ali simbolov, ki jo navede ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev in ki jo mora navesti uporabnik plačilnih storitev za nedvoumno identifikacijo drugega uporabnika plačilnih storitev, ki sodeluje v plačilni transakciji; |
Obrazložitev | |
Takšna opredelitev omogoča fleksibilnost, saj lahko različni plačilni sistemi opredelijo svoje zahteve, hkrati pa lahko SEPA sistemi še vedno zahtevajo uporabo IBAN številke. Prav tako omogoča fleksibilnost za vse bodoče identifikacijske oznake, ki se razvile z novimi tehnologijami ali na zahtevo potrošnikov. | |
Predlog spremembe 64 ČLEN 4, TOČKA 16 | |
|
„vezani zastopnik“ je fizična ali pravna oseba, ki ukrepa v imenu plačilne institucije pri izvajanju plačilnih storitev;
|
(16) „vezani zastopnik“ je pravna oseba, ki ukrepa v imenu plačilne institucije pri izvajanju plačilnih storitev;
|
Predlog spremembe 65 ČLEN 4, TOČKA 19 | |
|
(19) „trajni nosilec podatkov“ je vsak instrument, ki omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno na uporabnika plačilnih storitev, tako da so dostopni za poznejše prebiranje tako dolgo, kakor je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov; trajni nosilec podatkov obsega zlasti izpis iz bančnih tiskalnikov, računalniške diskete, CD-ROM, DVD in trde diske osebnih računalnikov, na katerih se shranjuje elektronska pošta, vendar ne vključuje spletnih strani, razen če take strani izpolnjujejo merila, navedena v prvem stavku te točke; |
(19) „trajni nosilec podatkov“ je vsak instrument, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejše prebiranje tako dolgo, kakor je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov; |
Predlog spremembe 66 ČLEN 4, TOČKA 19 A (novo) | |
|
|
(19a) "delovni dan" pomeni dan, na katerega ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, ali morebitni posrednik, vključen v izvrševanje plačilne transakcije, posluje, kot je potrebno za transakcijo; |
Predlog spremembe 67 ČLEN 4, TOČKA 19 B (novo) | |
|
|
(19b) „upravitelj“ pomeni vsako osebo ali organ, ki so ga imenovali upravni ali pravosodni organi, in je pristojen za upravljanje reorganizacijskih ukrepov; |
Predlog spremembe 68 ČLEN 4, TOČKA 19 C (novo) | |
|
|
„upravni ali pravosodni organi“ pomeni takšne upravne in pravosodne organe držav članic, ki so pristojni za reorganizacijske ukrepe ali likvidacijske postopke; |
Predlog spremembe 69 ČLEN 4, TOČKA 19 D (novo) | |
|
|
(19g) "reorganizacijski ukrepi" so ukrepi za ohranitev ali ponovno vzpostavitev finančnega položaja plačilne institucije, ki lahko vplivajo na že obstoječe pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki dopuščajo zaustavitev plačil, zaustavitev izvršilnih ukrepov ali zmanjšanje terjatev; |
Predlog spremembe 70 ČLEN 4, TOČKA 19 E (novo) | |
|
|
(19e) „likvidacijski upravitelj“ pomeni vsako osebo ali organ, ki so ga imenovali upravni ali pravosodni organi, katerih naloga je upravljanje likvidacijskih postopkov; |
Predlog spremembe 71 ČLEN 4, TOČKA 19 F (novo) | |
|
|
(19f) „likvidacijski postopek“ pomeni kolektivne postopke, ki jih sprožijo in nadzorujejo upravni ali pravosodni organi, da bi se pod njihovim nadzorom likvidiralo premoženje, tudi v primeru, če se postopek zaključi s poravnavo ali podobnim ukrepom; |
Predlog spremembe 72 ČLEN 4, TOČKA 19 H (novo) | |
|
|
(19h) „mikro plačila“ pomenijo pogodbo v zvezi s plačili, ki ne presegajo 10 EUR. |
Predlog spremembe 73 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
Plačilna institucija za pridobitev dovoljenja predloži pisno prošnjo pristojnim organom matične države članice, skupaj z naslednjim: |
Plačilna institucija za pridobitev dovoljenja predloži prošnjo pristojnim organom matične države članice, skupaj z naslednjim: |
Predlog spremembe 74 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) poslovni načrt, vključno z okvirnim izračunom proračuna za prva tri finančna leta, ki bo omogočil predvidevanje, da je prosilec sposoben uporabljati primerne in sorazmerne sisteme, vire sredstev in postopke za zanesljivo poslovanje; |
(b) poslovni načrt, vključno z načrtovanim izračunom proračuna za prva tri finančna leta, ki prikazuje, da je prosilec sposoben uporabljati primerne in sorazmerne sisteme, vire sredstev in postopke za zanesljivo poslovanje; |
Predlog spremembe 75 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (B A) (novo) | |
|
|
(ba) dokazilo, da je znesek začetnega kapitala, določenega v členu 5b, prosto in neomejeno na voljo plačilni instituciji. |
Predlog spremembe 76 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (B B) (novo) | |
|
|
(bb) opis postopka za pravno ločitev sredstev v skladu s členom 5b(4)(a). |
Predlog spremembe 77 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) opis prosilčevih upravnih in računovodskih postopkov, ki bodo omogočili predvidevanje, da prosilec izvaja zanesljive in primerne postopke in kontrole; |
(c) opis prosilčevih upravnih postopkov, postopkov obvladovanja tveganja in računovodskih postopkov, ki prikazujejo, da so te kontrole sorazmerne, ustrezne, zanesljive in primerne; |
Predlog spremembe 78 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil prosilec zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s pranjem denarja na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES;
|
(d) opis mehanizmov notranje kontrole, ki jih je vzpostavil prosilec zaradi izpolnjevanja obveznosti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES; |
Predlog spremembe 79 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (E) | |
|
(e) opis prosilčevih postopkov za upravljanje s tveganji; |
črtano |
Obrazložitev | |
Združeno s točko (c). | |
Predlog spremembe 80 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (H) | |
|
(h) če je prosilec pravna oseba, identiteta fizičnih oseb, ki so njegovi zastopniki, njegovi večinski delničarji in nastopajo kot direktorji, ter dokazila, da imajo navedene osebe dovolj dober ugled ter ustrezno znanje in sposobnost opravljanja plačilnih storitev; |
(h) identiteta fizičnih oseb, ki so njegovi zastopniki, njegovi večinski delničarji in nastopajo kot direktorji, ter dokazila, da imajo navedene osebe dovolj dober ugled ter ustrezno znanje in sposobnost opravljanja plačilnih storitev; |
Predlog spremembe 81 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (I) | |
|
(i) identiteta vodilnega poslovodnega delavca ter dokazila, da ima oseba, ki dejansko upravlja poslovanje prosilca, dober ugled ter primerno znanje in sposobnost opravljati plačilne storitve; |
identiteta direktorjev in oseb, odgovornih za upravljanje plačilne institucije, ter dokazila, da imajo dober ugled ter primerno znanje in sposobnost opravljati plačilne storitve, kot določa matična država članica plačilne institucije; |
Predlog spremembe 82 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (J) | |
|
(j) pravni status prosilca; |
(j) pravni status prosilca in statut; |
Predlog spremembe 83 ČLEN 5, ODSTAVEK 1, TOČKA (K) | |
|
(k) naslov, kjer je mogoče dobiti ustrezne dokumente. |
(k) naslov sedeža v skladu s členom 14. |
Predlog spremembe 84 ČLEN 5, ODSTAVEK 2 | |
|
Za namene točke (c) prosilec zagotovi opis organizacijskih ureditev, ki jih je vzpostavil, da bi sprejel vse razumne ukrepe za varovanje interesov svojih uporabnikov in da bi zagotovil neprekinjenost in zanesljivost delovanja plačilnih storitev. |
Za namene točk (b) in (c) prosilec zagotovi opis načinov revizije in organizacijskih ureditev, ki jih je vzpostavil, da bi sprejel vse razumne ukrepe za varovanje interesov svojih uporabnikov in da bi zagotovil neprekinjenost in zanesljivost delovanja plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 85 ČLEN 5 A (novo) | |
|
|
Člen 5a Odbor evropskih bančnih nadzornikov poda smernice za razlago zahtev iz člena 5. |
Obrazložitev | |
Jasna in skupna opredelitev standardov, povezanih z razlago zahtev, ki veljajo za registracijo plačilne institucije, bi koristila integriteti sektorja finančnih storitev. | |
Predlog spremembe 86 ČLEN 5 B (novo) | |
|
|
Člen 5b
Zahteve glede plačilne sposobnosti in drugi ukrepi za zagotovitev zaščite sredstev strank med prenosom
1. Države članice zagotovijo, da bodo sprejele naslednje ukrepe za zaščito sredstev uporabnikov plačilnih storitev med prenosom.
2. Plačilne institucije v skladu s členom 57(a) in (b) Direktive 2006/48/ES razpolagajo s kapitalom na naslednji način:
(a) če plačilna institucija opravlja samo dejavnosti, navedene v točki 7 priloge, mora vedno razpolagati vsaj z minimalno višino kapitala, ki jo je matična država članica določila za ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo;
(b) če plačilna institucija izvaja katero od dejavnosti iz točk 5, 8 ali 9 priloge ali iz člena 10(1)(b) in (c), mora vedno razpolagati s kapitalom v višini vsaj 100.000 EUR.
(c) če plačilna institucija opravlja katero od dejavnosti iz točk 1, 2 ali 3 priloge, mora vedno razpolagati s kapitalom v višini vsaj 500.000 EUR ali ene četrtine svojih splošnih stroškov predhodnega leta, kateri koli znesek je pač višji.
3. Ne glede na zgoraj navedene minimalne kapitalske zahteve se pristojni organi prepričajo, da ima plačilna institucija zadosten kapital za stalno podporo vseh poslovnih dejavnosti.
4. Plačilna institucija, ki opravlja dejavnosti iz točke 7 priloge mora sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito sredstev uporabnikov plačilnih storitev. Sredstva so lahko:
a) zavarovana na naslednji način:
(i) plačilna institucija loči sredstva, ki jih je sprejela od uporabnikov plačilnih storitev za izvršitev plačilne transakcije, od sredstev, ki jih je sprejela za namene, ki se ne nanašajo na plačilne storitve, in jih v vodi ločeno;
(ii) plačilna institucija hrani sredstva uporabnika plačilnih storitev pod imenom računa, ki jasno določa uporabnika plačilnih storitev;
(iii) sredstva uporabnika plačilnih storitev se ne smejo zamešati s sredstvi katere koli druge fizične ali pravne osebe, ki ni uporabnik plačilnih storitev, v katerega imenu plačilna institucija hrani sredstva;
(iv) sredstva uporabnika plačilnih storitev morajo biti zaščitena pred dejanji tretjih oseb zoper plačilno institucijo;
če se sprejme eden ali več reorganizacijskih ukrepov ali sprožijo likvidacijski postopki zoper plačilno institucijo, pristojni upravni ali pravosodni organi ali upravitelj ali likvidacijski upravitelj, odvisno od primera, nemudoma vrne sredstva vseh uporabnikov plačilnih storitev tem uporabnikom, pred vsemi drugimi zahtevki zoper plačilno institucijo; in
(iv) če se sprejme eden ali več reorganizacijskih ukrepov ali sprožijo likvidacijski postopki zoper plačilno institucijo in ni na voljo dovolj sredstev za povrnitev vseh sredstev uporabnikom storitev, pristojni upravni ali pravosodni organi ali upravitelj ali likvidacijski upravitelj, odvisno od primera, uporabnikom plačilnih storitev nemudoma sorazmerno razdelijo sredstva teh uporabnikov na podlagi njihovih zahtevkov in pred vsemi drugimi zahtevki zoper plačilno institucijo;
ali
b) plačilna institucija zavaruje sredstva z zavarovalno polico ali bančno garancijo, ki pokriva celotno ozemlje Skupnosti, pri zavarovalniški družbi na območju EU ali banki v višini zneska, ki je enak znesku, ki bi bil izločen in ločeno voden v skladu z odstavkom 4(a)(i) v primeru, da sredstva niso zavarovana z zavarovalno polico ali bančno garancijo, ter bi jih bilo treba izplačati, če plačilna institucija ne bi bila zmožna izpolniti svojih finančnih obveznosti. Pogoji zavarovalne police ali bančne garancije morajo ustrezati obliki, ki je sprejemljiva za pristojne organe države članice, v kateri se plačilna institucija nahaja.
5. Določbe iz odstavka 4 ne veljajo, če so plačila prejemniku na voljo do konca drugega delovnega dne po sprejemu. |
Predlog spremembe 87 ČLEN 5 C (novo) | |
|
|
Article 5c Pristojni organi morajo zagotoviti, da če plačilna institucija opravlja eno ali več dejavnosti iz odstavkov 1 do 3 priloge, potem mora odpreti račun za stranke, da bi zagotovila, da bodo sredstva primerno ločena od drugih dejavnosti, ki jih opravlja. |
Predlog spremembe 89 ČLEN 6, ODSTAVEK 1 | |
|
Dovoljenje izdajo pristojni organi, če informacije in dokazila, ki spremljajo prošnjo, izpolnjujejo vse zahteve iz člena 5. |
Dovoljenje izdajo pristojni organi, če informacije in dokazila, ki spremljajo prošnjo, izpolnjujejo vse zahteve iz člena 5 in če pristojni organi, ki so pregledali prošnjo, dajo ugodno splošno oceno. Pred izdajo dovoljenja se lahko pristojni organi po potrebi posvetujejo z nacionalno centralno banko ali drugimi ustreznimi javnimi organi. |
Obrazložitev | |
Plačilne institucije morajo imeti ustrezen nadzor kakovosti in izpolniti določene standarde na ključnih področjih. | |
Predlog spremembe 90 ČLEN 6, ODSTAVEK 2 | |
|
Prošnja za dovoljenje se ne pregleduje glede na zahteve poleg tistih, ki so navedene v členu 5. |
črtano |
Predlog spremembe 91 ČLEN 6, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
Pristojni organi zavrnejo izdajo dovoljenja, če se jim zgoraj navedeni delničarji ali družbeniki, ki imajo kvalificirane deleže, ne zdijo primerni za varno in skrbno upravljanje plačilne institucije. |
Predlog spremembe 92 ČLEN 6, ODSTAVEK 2 B (novo) | |
|
|
Če obstajajo tesne povezave med plačilnimi institucijami in drugimi fizičnimi ali pravnimi osebami, kot je opredeljeno v členu 1(26) Direktive 2000/12/ES, pristojni organi izdajo dovoljenje le, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja njihovih nadzornih funkcij. |
Predlog spremembe 93 ČLEN 7, ODSTAVEK 1 | |
|
V roku treh mesecev od prejema prošnje ali, če je prošnja nepopolna, v roku treh mesecev od prejema informacij, potrebnih za odločanje, pristojni organi obvestijo prosilca, ali je njegova prošnja odobrena ali zavrnjena. |
V roku treh mesecev od prejema prošnje ali, če je prošnja nepopolna, v roku treh mesecev od prejema vseh informacij, potrebnih za odločanje, pristojni organi obvestijo prosilca, ali je njegova prošnja odobrena ali zavrnjena. |
Predlog spremembe 94 ČLEN 8, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice vzpostavijo register plačilnih institucij. |
Države članice vzpostavijo register vseh pooblaščenih plačilnih institucij in njihovih podružnic. |
Predlog spremembe 95 ČLEN 8, ODSTAVEK 2 | |
|
Register se redno dopolnjuje z najnovejšimi podatki. Javno je na vpogled in dostopen preko spletne strani. |
Register določa storitve in/ali dejavnosti, opredeljene v členu 10, za katere je plačilna institucija pooblaščena. Javno je na vpogled, dostopen preko spletne strani in se redno dopolnjuje z najnovejšimi podatki. |
Predlog spremembe 96 ČLEN 10, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
1. Plačilne institucije imajo pravico do opravljanja naslednjih dejavnosti: |
1. Plačilne institucije imajo izključno pravico do opravljanja naslednjih dejavnosti: |
Predlog spremembe 97 ČLEN 10, ODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) opravljanje plačilnih storitev; |
(a) opravljanje plačilnih storitev, določenih v prilogi; |
Predlog spremembe 98 ČLEN 10, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) opravljanje poslovnih in sorodnih pomožnih storitev, kakor so jamstvo za izvršitev plačilnih storitev, storitve menjave valut, dejavnosti hrambe ter shranjevanje in obdelava podatkov; |
(b) opravljanje poslovnih in zelo sorodnih pomožnih storitev, kakor so zagotavljanje izvršitve plačilnih storitev, storitve menjave valut, dejavnosti hrambe ter shranjevanje in obdelava podatkov; |
Predlog spremembe 99 ČLEN 10, ODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) dostopanje do plačilnih sistemov in njihovo vodenje za namen prenosa, obračuna in poravnave sredstev, vključno z instrumenti in postopki v zvezi s sistemi. |
(c) dostopanje do plačilnih sistemov in njihovo vodenje za namen prenosa, obračuna in poravnave sredstev, vključno z instrumenti in postopki v zvezi s sistemi, brez poseganja v člen 23. |
Predlog spremembe 100 ČLEN 10, ODSTAVEK 2 B (novo) | |
|
|
2b. Plačilne institucije ne smejo opravljati depozitnih transakcij, ponujati kreditnih storitev ali biti porok. |
Obrazložitev | |
Zaradi zaupanja potrošnikov v finančni sistem, morajo plačilne institucije svoje operacije omejiti na dejavnosti, navedene v prilogi. Predlog spremembe prav tako zagotavlja pojasnila, da bi preprečili izogibanje. | |
Predlog spremembe 101 ČLEN 10, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
V smislu točke (a) sredstva, ki jih plačilne institucije prejmejo od uporabnikov plačilnih storitev zaradi opravljanja plačilnih storitev, ne predstavljajo vlog ali drugih vračljivih denarnih zneskov v smislu člena 3 Direktive 2000/12/ES ali elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES. |
2. Če se plačilne institucije začnejo ukvarjati z opravljanjem plačilnih storitev iz odstavka 1(a), lahko imajo le plačilne račune, namenjene izključno plačilnim transakcijam; katera koli sredstva, ki jih plačilne institucije prejmejo od uporabnikov plačilnih storitev zaradi opravljanja plačilnih storitev, ne predstavljajo vlog ali drugih vračljivih denarnih zneskov v smislu člena 3 Direktive 2000/12/ES ali elektronskega denarja v smislu člena 13 Direktive 2000/46/ES. |
Predlog spremembe 102 ČLEN 10, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
2a. Institucije ne smejo odobravati kreditov, razen če: (a) je kredit tesno povezan s plačilnim poslovanjem plačilne institucije; in (b) se bodo sredstva za odobren kredit črpala iz lastnih sredstev plačilne institucije in ne iz sredstev strank, namenjenih za plačilno poslovanje. |
Predlog spremembe 103 ČLEN 10, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Plačilne institucije ne uporabijo sredstev, prejetih od uporabnikov plačilnih storitev in sprejetih posebej v povezavi s plačilno storitvijo, za podporo drugih poslovnih dejavnosti razen plačilnih storitev. Plačilne institucije v svojih knjigah vodijo sredstva uporabnikov plačilnih storitev, sprejeta za plačilne transakcije, ločeno od drugih sredstev, sprejetih za dejavnosti, ki niso plačilne storitve. |
3. Plačilne institucije namenijo sredstva, prejeta od uporabnikov plačilnih storitev in sprejetih posebej v povezavi s plačilno storitvijo, za posebno transakcijo, za izvršitev katere so bila zagotovljena plačilni instituciji, in ne za podporo poslovnih dejavnosti razen plačilnih storitev, ki jih je zahteval uporabnik plačilnih storitev. |
Obrazložitev | |
Določba o ločevanju sredstev je ponovno oblikovana v odstavku 1 člena 10(a) (novo). | |
Predlog spremembe 104 ČLEN 10, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Poslovne dejavnosti plačilnih institucij z dovoljenjem so neizključne in niso omejene na plačilne storitve, ob upoštevanju veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti. |
črtano |
Predlog spremembe 105 ČLEN 11, NASLOV | |
|
Uporaba vezanih zastopnikov, zunanjih zmogljivosti ali hčerinskih družb |
Uporaba podružnic, vezanih zastopnikov ali subjektov, ki izvajajo zunanje dejavnosti |
Predlog spremembe 106 ČLEN 11, ODSTAVEK 1 | |
|
1. V primerih, ko plačilna institucija namerava opravljati plačilne storitve preko vezanega zastopnika ali hčerinske družbe, sporoči ime in naslov vezanega zastopnika ali hčerinske družbe, ki jih uporablja, pristojnim organom v matični državi članici. |
1. V primerih, ko plačilna institucija namerava opravljati plačilne storitve preko vezanega zastopnika ali podružnice, sporoči ime in naslov vezanega zastopnika ali podružnice, ki jih uporablja, pristojnim organom v matični državi članici. |
Predlog spremembe 107 ČLEN 11, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če namerava plačilna institucija uporabljati zunanje zmogljivosti za izvajanje dela ali vseh svojih poslov, o tem obvesti pristojni organ. |
2. Plačilna institucija lahko tehnične, komunikacijske in informacijske funkcije ter funkcije, povezane z obdelavo podatkov, ki so potrebne za opravljanje plačilnih storitev, prepusti zunanjim izvajalcem. Če namerava plačilna institucija uporabljati zunanje zmogljivosti za izvajanje dela svojih poslov, o tem obvesti pristojne organe matične države članice. |
Predlog spremembe 108 ČLEN 11, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Plačilne institucije zagotovijo, da vezani zastopniki ali hčerinske družbe, ki delujejo v svojem imenu, o tem obvestijo uporabnike plačilnih storitev. |
3. Plačilne institucije zagotovijo, da vezani zastopniki, podružnice ali zunanji izvajalci, ki delujejo v svojem imenu, o tem obvestijo uporabnike plačilnih storitev. Plačilne institucije zagotovijo, da vezani zastopniki ali hčerinske družbe ali zunanji izvajalci razpolagajo s primernim znanjem in sposobnostmi za zagotovitev stalnega in zanesljivega opravljanja plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 109 ČLEN 11, ODSTAVEK 3 A (novo) | |
|
|
3a. Vezani zastopniki in fizične ali pravne osebe, ki opravljajo storitve plačilnih institucij ali so pristojne za storitve, ki so jih plačilne institucije oddale zunanjim izvajalcem, morajo izpolnjevati zahteve v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, določene v tej direktivi |
Predlog spremembe 110 ČLEN 12, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zagotovijo, da plačilne institucije v primeru, ko uporabljajo tretje stranke za opravljanje operativnih funkcij, sprejmejo ustrezne ukrepe, da preprečijo neprimerna operativna tveganja. |
1. Države članice zagotovijo, da plačilne institucije v primeru, ko uporabljajo tretje stranke za opravljanje operativnih funkcij, sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo izpolnitev zahtev iz te direktive. |
Predlog spremembe 111 ČLEN 12, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije ostanejo v celoti odgovorne za vsa dejanja svojih vodilnih delavcev, zaposlenih, vezanih zastopnikov ali hčerinskih družb na podlagi te direktive. |
2. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije ostanejo v celoti odgovorne za vsa dejanja svojih zaposlenih, vezanih zastopnikov ali podružnic in zunanjih izvajalcev na podlagi te direktive. |
Obrazložitev | |
„Vodilni delavec“ ni določen in vedno spada med zaposlene. | |
Predlog spremembe 112 ČLEN 13 | |
|
Države članice zahtevajo, da plačilne institucije vodijo evidenco vseh storitev in transakcij, ki jo hranijo razumno dolgo, vendar ne več kakor pet let. |
Države članice zahtevajo, da plačilne institucije vodijo vso primerno evidenco za namen tega naslova, ki jo hranijo vsaj pet let, brez poseganja v Direktivo 2005/60/ES ali drugo ustrezno zakonodajno Skupnosti ali nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 113 ČLEN 14, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zahtevajo, da ima plačilna institucija, ki je pravna oseba in ima na podlagi nacionalne zakonodaje svoje matične države članice registrirani sedež, glavno upravo v isti državi članici kot registrirani sedež. |
Države članice zahtevajo, da ima plačilna institucija, ki ima na podlagi nacionalne zakonodaje svoje matične države članice registrirani sedež, glavno upravo v isti državi članici kot registrirani sedež. |
Obrazložitev | |
Posledična sprememba. | |
Predlog spremembe 114 ČLEN 14, ODSTAVEK 2 | |
|
Vsaka plačilna institucija, ki ni zajeta v prvi odstavek, mora imeti glavno upravo v državi članici, v kateri dejansko opravlja dejavnost. |
črtano |
Obrazložitev | |
Posledična sprememba črtanja člena 21. | |
Predlog spremembe 115 ČLEN 15, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice kot pristojne organe, odgovorne za izvajanje tega naslova, imenujejo javne organe ali organe, ki jih priznajo nacionalna zakonodaja ali javni organi, ki jih v ta namen izrecno pooblasti nacionalna zakonodaja. |
1. Države članice kot pristojne organe, odgovorne za izvajanje tega naslova, imenujejo iste organe, ki jih zakon ali predpis pooblašča za nadzor kreditnih institucij. |
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da je glede na podobnost med dejavnostmi plačilnih institucij in nekaterimi dejavnostmi bank primerno, da pristojni organi, odgovorni za nadzor bank, prevzamejo odgovornost za nadzor plačilnih institucij, da se zagotovi potrebna zakonska pristojnost. | |
Predlog spremembe 116 ČLEN 15, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Pristojni organi bi morali zagotavljati neodvisnost od gospodarskih subjektov in preprečevati navzkrižja interesov. Taki organi niso plačilne institucije, kreditne institucije, institucije za izdajo elektronskega denarja ali poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Posledična sprememba zaradi spremembe člena 15(1). | |
Predlog spremembe 117 ČLEN 15, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 A (novo) | |
|
|
Če je plačilna institucija pridobila dovoljenje na podlagi odstopanja iz člena 21, lahko države članice imenujejo drug organ, ki je pristojen za kategorije ponudnikov plačilnih storitev, katerih dejavnosti zahtevajo drugačno strokovno znanje. |
Predlog spremembe 118 ČLEN 16, NASLOV | |
|
Nadzor |
Stalni nadzor |
Predlog spremembe 119 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, UVODNI DEL | |
|
Za preverjanje skladnosti s tem naslovom lahko pristojni organi sprejmejo le naslednje ukrepe: |
Za preverjanje skladnosti s tem naslovom lahko pristojni organi sprejmejo naslednje ukrepe, zlasti: |
Predlog spremembe 120 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, TOČKA (B) | |
|
(b) opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem v plačilnih institucijah, zunanjih izvajalcih, vezanih zastopnikih ali hčerinskih družbah v pristojnosti plačilne institucije; |
(b) opravljajo inšpekcijske preglede na kraju samem v plačilnih institucijah, pri vseh zunanjih izvajalcih, vezanih zastopnikih ali kateri koli podružnici v pristojnosti plačilne institucije; |
Predlog spremembe 121 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, TOČKA (C) | |
|
(c) izdajajo priporočila in smernice; |
(c) izdajajo priporočila in smernice ter, če je potrebno, druge zavezujoče upravne ukrepe; |
Predlog spremembe 122 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, TOČKA (E) | |
|
(e) začasno prekličejo ali odvzamejo dovoljenje v primerih, ko pogoji za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5 niso več izpolnjeni. |
(e) začasno prekličejo ali odvzamejo dovoljenje v primerih, ko pogoji za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5 ali določbami člena 5b ali 10 niso več izpolnjeni. |
Predlog spremembe 124 ČLEN 18, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zagotovijo možnost pritožbe na sodiščih zoper odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi za plačilne institucije v zvezi z spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo. |
Države članice fizičnim in pravnim osebam, vključno s potrošniškimi organizacijami, zagotovijo možnost pritožbe na sodiščih zoper odločitve, ki jih sprejmejo pristojni organi za plačilne institucije v zvezi s spoštovanjem zakonov in drugih predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo. Potrošniške organizacije imajo pravico, da se z njimi posvetuje v postopkih, ki jih same niso začele. |
Obrazložitev | |
Za namene varstva potrošnikov morajo imeti tudi potrošniške organizacije pravico do pritožbe na sodišču, kot je določeno v členu 18, ter se je treba z njimi posvetovati v postopkih, kjer imajo upravičen interes. | |
Predlog spremembe 125 ČLEN 19, ODSTAVEK 2, TOČKA (B) | |
|
(b) centralnimi bankami, Evropskim sistemom centralnih bank in Evropsko centralno banko kot monetarnimi oblastmi in po potrebi drugimi javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave; |
(b) centralnimi bankami, Evropskim sistemom centralnih bank in Evropsko centralno banko kot monetarnimi in nadzornimi oblastmi. |
Predlog spremembe 126 ČLEN 20, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Pristojni organi matične države članice sodelujejo s pristojnimi organi v državi članici gostiteljici, da lahko opravljajo kontrole in sprejemajo potrebne ukrepe, predvidene v členu 16, za podružnico, vezanega zastopnika ali hčerinsko družbo plačilne institucije, ki se nahaja na ozemlju druge države članice. |
2. Pristojni organi matične države članice sodelujejo s pristojnimi organi v državi članici gostiteljici, da lahko opravljajo kontrole in sprejemajo potrebne ukrepe, predvidene v členu 16, za podružnico, vezanega zastopnika ali zunanjega izvajalca plačilne institucije, ki se nahaja na ozemlju druge države članice. |
Predlog spremembe 127 ČLEN 20, ODSTAVEK 4 | |
|
4. Pristojni organi si med seboj zagotovijo vse ustrezne informacije, zlasti v primeru kršitev ali domnevnih kršitev s strani podružnice, vezanega zastopnika ali hčerinske družbe. |
4. Pristojni organi si med seboj zagotovijo vse ustrezne informacije, zlasti v primeru kršitev ali domnevnih kršitev s strani podružnice, vezanega zastopnika ali zunanjega izvajalca. |
Predlog spremembe 128 ČLEN 20, ODSTAVEK 4 A (novo) | |
|
|
4a. Brez poseganja v predhodna določila so pristojni organi države članice gostiteljice pristojni za nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja, ki so navedene v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES ter v predpisih za boj proti terorizmu. |
Obrazložitev | |
Člen 20 lahko vnese nejasnost. Naloge posameznega pristojnega organa niso v celoti jasne. Izpolnjevanje tretje direktive o pranju denarja in nacionalnih predpisov za izvajanje prej omenjene direktive lahko učinkovito nadzoruje samo pristojni organ držav članic, kjer se plačilne storitve dejansko ponujajo. | |
Predlog spremembe 129 ČLEN 21 | |
|
1. Z odstopanjem od točke (d) prvega odstavka člena 1 lahko države članice za vsak primer posebej dovolijo fizični ali pravni osebi vpis v register, vzpostavljen na podlagi člena 8, brez uporabe postopka iz oddelka 1, če sta izpolnjena oba pogoja: |
1. Z odstopanjem od točke (d) prvega odstavka člena 1 lahko države članice za vsak primer posebej dovolijo vpis dejavnosti (vključno fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost, vendar le za namen tega odstopanja), v register, vzpostavljen na podlagi člena 8, brez uporabe postopka iz oddelka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
(a) celota poslovnih dejavnosti zadevne osebe, vključno z morebitnimi vezanimi zastopniki ali hčerinskimi družbami, za katere prevzema polno odgovornost, proizvaja skupni znesek neporabljenih sredstev, ki so bila sprejeta za opravljanje plačilnih storitev in v povprečju ne presegajo 5 milijonov EUR na mesec in 6 milijonov EUR v katerem koli času; |
(a) celotni znesek, ki ga zadevno podjetje, vključno s katerim koli vezanim agentom ali hčerinsko družbo, za katere prevzema polno odgovornost, sprejme za opravljanje plačilnih storitev ne presega 5 milijonov EUR na mesec ali 300.000 EUR na dan; |
|
(b) šteje se, da je takšna registracija v javnem interesu iz enega od naslednjih razlogov: |
(b) po mnenju pristojnega organa takšna registracija: |
|
(i) zadevna oseba igra ključno vlogo v finančnem posredništvu, zagotavlja dostop do plačilnih storitev za revnejše družbene skupine, zlasti kjer bi bilo opravljanje teh storitev s strani drugih ponudnikov malo verjetno ali dolgotrajno; |
(i) omogoča učinkovito izvajanje pravil o pranju denarja ali mehanizmov za preprečevanje financiranja terorizma; ali
|
|
(ii) je potrebna za učinkovito izvajanje pravil pranju denarja ali mehanizmov za preprečevanje financiranja terorizma. |
(ii) zapostavljenim družbenim skupinam olajšuje dostop do plačilnih storitev, in
|
|
|
c) nobena od fizičnih oseb, ki sodelujejo pri kontroli ali opravljanju dejavnosti, ni bila obsojena zaradi prestopkov, povezanimi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. Države članice zagotovijo, da so dejavnosti, vpisane v register, voden v skladu s členom 8, ki so rezultat izvajanja tega odstopanja kot takšne v njem tudi opredeljene.
|
|
2. Osebe iz odstavka 1 se obravnavajo kot plačilne institucije. Vendar pa se jim znotraj Skupnosti dovoli opravljanje plačilnih storitev le znotraj države članice registracije. |
2. Osebe iz odstavka 1 se obravnavajo kot plačilne institucije. Vendar pa se jim dovoli samo opravljanje plačilnih storitev, opisanih v točki 7 Priloge 1, in le znotraj države članice registracije. |
|
Države članice lahko določijo tudi, da se lahko ukvarjajo samo z nekaterimi izmed lastnosti iz člena 10. |
|
|
3. Osebe iz odstavka 1 obvestijo pristojne organe o vsaki spremembi svojega položaja, ki je pomembna za pogoje iz točke (a) odstavka 1. |
3. Osebe iz odstavka 1 obvestijo pristojne organe o vsaki spremembi svojega položaja, ki je pomembna za pogoje iz točke (a) odstavka 1. Države članice zagotovijo, da če ta pogoj ni več izpolnjen, si plačilna institucija priskrbi pooblastilo v roku 30 dni v skladu s postopkom iz člena 6. |
Predlog spremembe 130 ČLEN 22, ODSTAVEK 2 | |
|
Poleg tega obvesti Komisijo o številu zadevnih ponudnikov plačilnih storitev in vsako letno obvešča Komisijo o skupnem znesku neporabljenih sredstev, kakor je navedeno v točki (a) člena 21. |
Če se država članica poslužuje odstopanja iz člena 21, o tem obvesti Komisijo najkasneje do datuma iz prvega odstavka člena 85(1) in jo takoj obvesti o kakršnih koli naknadnih spremembah. Poleg tega obvesti Komisijo o številu zadevnih ponudnikov plačilnih storitev in vsako leto obvesti Komisijo o skupnem znesku neporabljenih sredstev na dan 31. decembra za posamezno koledarsko leto, kakor je navedeno v členu 21(1)(a). |
Predlog spremembe 131 ČLEN 23, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 in PODODSTAVEK 2, UVODNI DEL | |
|
1. Države članice zagotovijo, da so pravila o dostopu do plačilnih sistemov in njihovem upravljanju objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj kakor je potrebno za varovanje pred posebnimi tveganji ter za varovanje finančne varnosti plačilnega sistema.
|
1. Države članice zagotovijo, da so kakršna koli pravila o dostopu do odprtih plačilnih sistemov, ki uporabljajo zunanji mehanizem nadomestil, in njihovih operativnih postopkih, objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj kakor je potrebno za varovanje pred posebnimi tveganji ter za varovanje finančne in operativne stabilnosti plačilnega sistema. |
|
Plačilni sistemi ne smejo določati nobene od naslednjih zahtev: |
Brez poseganja v prvi pododstavek odprti plačilni sistemi ne smejo določati nobene od naslednjih zahtev: |
Predlog spremembe 132 ČLEN 23, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2, TOČKA (B) | |
|
(b) pravilo, ki diskriminira med ponudniki plačilnih storitev z dovoljenjem glede pravic, obveznosti in upravičenostmi udeležencev; |
črtano |
Obrazložitev | |
Predlagana direktiva naj bi vključevala samo predpise o dostopu do plačilnih sistemov, ne pa tudi o njihovem delovanju, dejavnost, ki je ne morejo opraviti ponudniki plačilnih storitev. | |
Člen 1(1) opredeljuje področje uporabe takšne ureditve in znotraj tega področja uporabe naj bi veljal tudi člen 23(1)(2). | |
Člen 23(1)(2)(b) se črta. Ta določba sicer v ničemer ne prispeva k pravilom EU o konkurenci na področju nediskriminacije, vendar pa jo je mogoče uporabiti na nekoliko drugačen način ter tako prekomerno omejiti svobodo ponudnikov storitev v plačilnem sistemu ter urediti dostop do njihovih sistemov na postopen način, ki upošteva razlike med prosilci. | |
Predlog spremembe 133 ČLEN 23 A (novo) | |
|
|
Člen 23a Prepoved opravljanja plačilnih storitev tistim, ki niso ponudniki plačilnih storitev Države članice prepovedujejo opravljanje plačilnih storitev fizičnim ali pravnim osebam, ki niso niti ponudniki plačilnih storitev niti izrecno izključeni s področja uporabe te direktive, kot je navedeno v Prilogi. |
Predlog spremembe 134 ČLEN 23 B (novo) | |
|
|
Člen 23b |
|
|
Medsebojno priznavanje varnostnih certifikatov za kartice in naprave za sprejem kartic
1. Kartični plačilni sistemi, ki ponujajo kartice za splošne namene, s katerimi je možno znotraj Evropske unije opravljati čezmejne transakcije v evrih: (a) na podlagi lastne analize tveganj opredelijo ustrezne varnostne zahteve za elektronske komponente kartic in za naprave, ki sprejemajo kartice. Analizo tveganj in varnostne zahteve sporočijo nacionalni centralni banki ali drugim relevantnim javnim organom države članice, v kateri je kartični plačilni sistem registriran; in (b) od sistema za ocenjevanje varnosti, ki ga je odobril Plačilni odbor iz člena 77, pridobi certifikat, ki potrjuje, da kartice in naprave za sprejem kartic izpolnjujejo varnostne zahteve. Certifikat je na podlagi medsebojnega priznavanja priznan v vseh državah članicah. 2. Plačilni odbor lahko sistem za ocenjevanje varnosti odobri samo, če izpolnjuje naslednja načela: (a) priznana metodologija: sistem za ocenjevanje varnosti uporablja metodologijo za ocenjevanje varnosti, ki po možnosti temelji na mednarodno priznanem standardu in mora vsaj zagotavljati oceno izpolnjevanja varnostnih zahtev na podlagi bonitetne lestvice ter jamčiti ponovljivost in obnovljivost; (b) preglednost: metodologija za ocenjevanje varnosti in merila (brez podrobnosti o opravljenih testiranjih), ki jih uporablja sistem za ocenjevanje varnosti, so dokumentirana in javno dostopna; (c) tehnična zmogljivost: laboratoriji, ki izvajajo ocenjevanja v okviru sistema za ocenjevanje varnosti, morajo imeti dokazano tehnično zmogljivost, ki jo je treba redno preverjati; in (d) razkritje informacij: stranka z upravičenim interesom, ki je podpisala sporazum o nerazkritju informacij, ima pravico do vpogleda v podrobne rezultate ocenjevanja varnosti. |
Predlog spremembe 135 NASLOV III, NASLOV | |
|
Preglednost pogojev za plačilne storitve |
Preglednost pogojev in zahtev za informacije za plačilne storitve |
Predlog spremembe 136 ČLEN 25, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev sporočiti uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, pogoje v skladu s členom 26. |
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev sporočiti uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, pogoje v skladu s členom 26. Pogoji se zagotovijo v lahko razumljivem jeziku ter v jasni in dojemljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v katerem koli drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. Pogoji se predložijo uporabniku plačilnih storitev v obliki, skladni s Prilogo 1a, in vsebujejo informacije, opredeljene v členu 26(1)(a)(ii) in (c) (vključno z menjalnim tečajem, če je potrebno), skupaj z informacijami o denarnem znesku za prenos, valuti, v kateri se izvede plačilo, in stroških transakcije, skupaj s skupnimi stroški plačilne transakcije. Če ni informacij o deviznem poslovanju, lahko ta polja ostanejo neizpolnjena. Če tako zahteva uporabnik plačilnih storitev, se mu pogoji zagotovijo v pisni obliki. |
Obrazložitev | |
Poročevalec meni, da je pomembno, da se potrošniku predstavijo informacije na način, ki omogoča primerjavo med ponudniki plačilnih storitev. Zato za predstavitev najpomembnejših informacij o cenah in dobavnem roku predlaga standardizirano obliko. | |
Predlog spremembe 137 ČLEN 25, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Ponudnik plačilnih storitev to stori pravočasno preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s kakršno koli pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja posamezno plačilno transakcijo ali ponudbo. |
Ponudnik plačilnih storitev to stori preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s kakršno koli pogodbo o plačilnih storitvah, ki ureja posamezno plačilno transakcijo ali ponudbo. |
Predlog spremembe 138 ČLEN 25, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
2a. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije obvestijo na jasen in nedvoumen način morebitne uporabnike plačilnih storitev, da sredstva nakazana plačilni instituciji in/ali posredovana preko takšne plačilne institucije, niso zaščitena s sistemom zajamčenih vlog, kot bi bila v primeru, če bi bila sredstva nakazana ali posredovana preko avtorizirane banke. |
Obrazložitev | |
Direktiva naj bi uporabnikom plačilnih storitev zagotovila popolno obveščenost o tveganjih pri transakcijah preko plačilne institucije. | |
Plačilne institucije morajo pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah uporabnike opozoriti, da sredstva pri sprejetih, a še ne izvršenih transakcijah, niso zavarovana. | |
Predlog spremembe 139 Article 25, ODSTAVEK 2 B (novo) | |
|
|
2b. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije obvestijo morebitne uporabnike plačilnih storitev na jasen in nedvoumen način, kateri pristojni organ iz katere države članice izvaja kontrole, opisane v členu 16. |
Obrazložitev | |
Direktiva naj bi uporabnikom plačilnih storitev zagotovila popolno obveščenost o tveganjih pri transakcijah preko plačilne institucije. Plačilne institucije morajo pred sklenitvijo pogodbe o plačilnih storitvah uporabnike opozoriti, da sredstva pri sprejetih, a še ne izvršenih transakcijah, niso zavarovana. | |
Predlog spremembe 140 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
1. Države članice zagotovijo, da sporočeni pogoji obsegajo naslednje: |
1. Države članice zagotovijo, da razpoložljivi pogoji obsegajo naslednje: |
Obrazložitev | |
Uskladitev s predlogom spremembe pri členu 25(1)(1). | |
Predlog spremembe 141 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (III) | |
|
(iii) če je primerno, pogoji v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilne storitve, vključno zlasti z zahtevami za varovanje v zvezi z instrumenti za preverjanje plačila in tveganji, ki jih predstavljajo, če se take zahteve ne uporabljajo, ter z načinom, kako obvestiti ponudnika plačilnih storitev za namene člena 46(b); |
(iii) če je primerno, pogoji v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilne storitve, vključno zlasti z zahtevami za varovanje v zvezi z instrumenti za preverjanje plačila, ter z načinom, kako obvestiti ponudnika plačilnih storitev za namene člena 46(b); |
Obrazložitev | |
Informacije, ki jih je treba posredovati, morajo biti omejene samo na tisto, kar je nujno in pomembno za potrošnika. Pravila morajo biti jasna. Potrošnik lahko kadar koli zahteva dodatne informacije, potrebne v posameznih primerih. Črtanje zadnjega stavka odstavka 1 samodejno sledi omejitvi področja uporabe. | |
Predlog spremembe 142 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (III A) (novo) | |
|
|
(iiia) pravice in pogoji v zvezi z odpovedjo; |
Obrazložitev | |
Da bi zaščitili interese potrošnikov, bi morala transparentnost pogojev za plačilne storitve vključevati takšne določbe. | |
Predlog spremembe 143 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (V) | |
|
(v) informacijami, ki se pošiljajo v skladu z Direktivo 2005/…/ES; |
(v) informacijami, ki se pošiljajo v skladu z Direktivo 2005/60/EC; |
Predlog spremembe 144 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (VI A) (novo) | |
|
|
(vi a) pogoji, pod katerimi ima plačnik pravico do vračila, in časovno obdobje, v katerem velja ta pravica; |
Obrazložitev | |
Podobno predlogu spremembe 46 v poročilu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki ga je pripravila gospa De Vits. | |
Predlog spremembe 145 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (VI B) (novo) | |
|
|
(vi b) informacijami, ki potrošniku omogočajo seznanitev s cenami; |
Predlog spremembe 146 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A), TOČKA (VI C) (novo) | |
|
|
(vi c) pravico plačnika, da prekliče plačilo; |
Obrazložitev | |
Pogoji bi morali pojasnjevati, kako lahko plačnik prekliče plačilo. | |
Predlog spremembe 147 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA B | |
|
(b) jasen sklic na datum sprejema plačilnega naloga, kakor je navedeno v členu 54(1); |
(b) jasen sklic na datum izvedbe plačilnega naloga, kakor je navedeno v členu 54(1); |
Obrazložitev | |
Sprememba sledi spremembi člena 54. | |
Predlog spremembe 148 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) navedbo zakonodaje, ki ureja pogodbo, ter pristojnega sodišča; |
(d) navedbo zakonodaje, ki ureja pogodbo, ki je zakonodaja države uporabnika plačilnih storitev, kjer ponudnik izvaja dejavnosti ali svoje dejavnosti tam vodi, ter pristojnega sodišča; |
Predlog spremembe 149 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (F A) (novo) | |
|
|
(fa) postopek za posredovanje soglasja v skladu s členoma 41 in 42. |
Predlog spremembe 150 ČLEN 26, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Pogoji iz odstavka 1 se opredelijo razumljivo ter v jasni in berljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. |
črtano |
Obrazložitev | |
Združeno s členom 25(1) | |
Predlog spremembe 151 ČLEN 27, UVODNI DEL | |
|
Po sprejemu plačilnega naloga za izvedbo ponudnik plačilne storitve da na voljo plačniku, na enak način, kakor je predvideno v členih 25(1) in 26(2), vsaj naslednje informacije: |
Po sprejemu plačilnega naloga za izvedbo v skladu s členom 54, plačnikov ponudnik plačilne storitve da na voljo plačniku na njegovo prvo zahtevo, na enak način, kakor je predvideno v členu 25(1), vsaj naslednje informacije: |
Predlog spremembe 152 ČLEN 27, UVODNI DEL | |
|
Po sprejemu plačilnega naloga za izvedbo ponudnik plačilne storitve da na voljo plačniku, na enak način, kakor je predvideno v členih 25(1) in 26(2), vsaj naslednje informacije: |
(Ta predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe zadeva samo nemško različico, da bi se ta uskladila z angleško različico. Velja tudi za člen 28. | |
Predlog spremembe 153 ČLEN 27, TOČKA (A) | |
|
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila; |
(a) sklic, ki plačniku omogoča identifikacijo plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila, če ta informacija ni bila že posredovana ali ponujena plačniku; |
Predlog spremembe 154 ČLEN 27, TOČKA (A A) (novo) | |
|
|
(aa) datum transakcije; |
Obrazložitev | |
Deloma podobno predlogu spremembe 50 v poročilu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki ga je pripravila gospa De Vits. Za potrošnike je pomembno, da so seznanjeni z natančnim datumom transakcije in natančnim zneskom, izraženim v valuti transakcije. | |
Predlog spremembe 155 ČLEN 27, TOČKA (B) | |
|
(b) znesek plačilne transakcije in morebitnih posredniških provizij in pristojbin, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih mora plačati plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev; |
(b) znesek plačilne transakcije, izražen v valuti transakcije, in zneske morebitnih posredniških provizij in pristojbin, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih mora plačati plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev; |
Predlog spremembe 156 ČLEN 27, TOČKA (B A) (novo) | |
|
|
(ba) datum izvršitve transakcije; |
Predlog spremembe 157 ČLEN 27, TOČKA (C) | |
|
(c) če je primerno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja plačnikov ponudnik plačilnih storitev. |
(c) če je potrebno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja plačnikov ponudnik plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 159 ČLEN 28, UVODNI DEL | |
|
Potem, ko so mu sredstva, prejeta za prejemnika plačila, dana na voljo, ponudnik plačilne storitve da na voljo prejemniku plačila, na enak način, kakor je navedeno v členih 25(1) in 26(2), vsaj naslednje informacije: |
Potem, ko so mu sredstva, prejeta za prejemnika plačila, dana na voljo, prejemnikov ponudnik plačilne storitve posreduje prejemniku plačila na njegovo prvo zahtevo, na enak način, kakor je navedeno v členu 25(1), vsaj naslednje informacije: |
Predlog spremembe 158 ČLEN 28, TOČKA (D) | |
|
(d) če je primerno, točen menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila. |
(d) če je primerno, točen menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali posrednik. |
Obrazložitev | |
Možno je, da posrednik in ne ponudnik storitev upravičenca izvrši menjavo denarnih sredstev. Zato je treba dopolniti besedilo predloga spremembe. | |
Predlog spremembe 160 ČLEN 29 | |
|
To poglavje se uporablja za plačilne transakcije, zajete v pogodbo o plačilnih storitvah, za katero je značilno, da zavezuje ponudnika plačilnih storitev, da bo v prihodnje opravil več zaporednih plačilnih transakcij ali posameznih plačilnih transakcij po naročilu plačnika, če bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji. Navedena pogodba, v nadaljnjem besedilu „okvirna pogodba“, lahko vsebuje obveznosti in pogoje za odprtje plačilnega računa. |
To poglavje se uporablja za plačilne transakcije, zajete v okvirno pogodbo, ki lahko vsebuje obveznosti in pogoje za odprtje plačilnega računa. |
Obrazložitev | |
Opredelitev "okvirne pogodbe"je treba prestaviti iz člena 29 v člen, namenjen za opredelitve, in jo dosledno uporabljati v celotni predlagani direktivi ter tako nadomestiti pojem "okvirni sporazum" iz uvodne izjave 18 in členov 32-33. | |
Predlog spremembe 161 ČLEN 30, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s katero koli okvirno pogodbo ali ponudbo, ponudnik plačilnih storitev pravočasno sporoči uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki so uporabniku plačilnih storitev na voljo in dostopni, pogoje v skladu s členom 31. |
1. Države članice zahtevajo, da preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s katero koli okvirno pogodbo ali ponudbo, ponudnik plačilnih storitev pravočasno sporoči uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki so uporabniku plačilnih storitev na voljo in dostopni, pogoje v skladu s členom 31. Pogoji se zagotovijo v lahko razumljivem jeziku ter v jasni in dojemljivi obliki v uradnem jeziku države članice, v kateri se ponuja plačilna storitev, ali v katerem koli drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. Če tako zahteva potrošnik, se mu pogoji zagotovijo v pisni obliki. |
Predlog spremembe 162 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B), TOČKA (II) | |
|
(ii) časom izvedbe ter ustreznim najdaljšim dovoljenim časom izvedbe, v katerem se opravijo plačilne storitve; |
(ii) ustreznim najdaljšim dovoljenim časom izvedbe plačilne storitve, ki jo zahteva plačnik; |
Obrazložitev | |
Ponudnik storitev ni zmožen z gotovostjo opredeliti dejanskega trenutka izvršitve plačil, pri katerih je vključenih več institucij, ker je to mogoče ugotoviti šele po izvršitvi plačila. Zato bi bilo treba obveznost posredovanja informacij omejiti na navedbo zakonitega ali pogodbenega najdaljšega časa izvršitve, kakor je že opredeljeno v Direktivi 97/5/ES o čezmejnih nakazilih in Uredbi 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih. | |
Predlog spremembe 163 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B), TOČKI (III) in (IV) | |
|
(iii) navedbo pravice uporabnika plačilne storitve, da prekine začetni sporazum o plačilnih storitvah ter morebitne sporazume, ki se navezujejo na navedeno pravico v skladu s členom 34; |
(iii) navedbo pravice uporabnika plačilne storitve, da prekine okvirno pogodbo ter morebitne sporazume, ki se navezujejo na navedeno pravico v skladu s členom 34; |
|
(iv) če je primerno, opisom ukrepov, ki jih mora sprejeti uporabnik plačilnih storitev za varovanje instrumenta za preverjanje plačila, tveganj, ki lahko nastanejo, če se ukrepi ne sprejmejo, ter načina, kako obvestiti ponudnika plačilnih storitev za namene člena 46(b); |
(iv) če je potrebno, opisom ukrepov, ki jih mora sprejeti uporabnik plačilnih storitev za varovanje instrumenta za preverjanje plačila, tveganj, ki lahko nastanejo, če se ukrepi ne sprejmejo, ter načina, kako obvestiti ponudnika plačilnih storitev za namene člena 46(b); |
Predlog spremembe 164 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B), TOČKA (V A) (novo) | |
|
|
(va) pogoji, pod katerimi ima plačnik pravico do vračila, in časovno obdobje, v katerem velja ta pravica; |
Obrazložitev | |
Podobno predlogu spremembe 54 v poročilu odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, ki ga je pripravila gospa De Vits. Treba je razjasniti pogoje, pod katerimi ima plačnik pravico do vračila, in časovno obdobje, v katerem velja ta pravica. | |
Predlog spremembe 165 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B), TOČKA (V B) (novo) | |
|
|
(vb) pravico plačnika, da prekliče plačilo; |
Obrazložitev | |
Ta seznam, zaradi varstva potrošnikov in da se prepreči tekmovalno zniževanje pogojev, ni izčrpen: države članice bi morale poseči bolj globoko. S tem v zvezi bi morali pogoji pojasniti, kako lahko plačnik prekliče plačilo in kako lahko zahteva vračilo. | |
Predlog spremembe 166 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) predvidene omejitve porabe za posamezne plačilne storitve v skladu s členom 43(1); |
(c) možnost predvidene omejitve porabe za posamezne plačilne storitve v skladu s členom 43(1); |
Obrazložitev | |
Pred sklenitvijo pogodbe ni mogoče abstraktno sprejeti sklepa o omejitvi porabe in s tem tudi o kreditu, saj gre za posamično omejitev kredita. Zato so lahko na voljo samo informacije o „možnosti omejitve porabe“. | |
Predlog spremembe 167 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) opredelitev datuma sprejema plačilnega naloga, kakor je navedeno v členu 54(1); |
jasen sklic na datum sprejema plačilnega naloga, kakor je navedeno v členu 54(1), in na pogoje za vračilo v skladu s členoma 52 in 53; |
Predlog spremembe 168 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (F) | |
|
če je primerno, obrestne mere in menjalne tečaje, ki se uporabljajo za plačilne transakcije, vključno, po potrebi, referenčno obrestno mero ali menjalni tečaj, ustrezni datum za določanje te referenčne stopnje ter način za izračun uporabljenih obresti ali menjalnega tečaja glede na referenčno stopnjo; |
(f) če je primerno, referenčne obrestne mere in menjalne tečaje, ki se uporabljajo za plačilne transakcije, vključno, po potrebi, metodo za izračun, in ustrezni datum za določanje takšnih referenčnih obresti ali menjalnega tečaja; |
Obrazložitev | |
Pojasnilo. Ustreza referenčni obrestni meri in referenčnemu menjalnemu tečaju v opredelitvah. | |
Predlog spremembe 169 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (G) | |
|
(g) zakonodajo, ki se uporablja za pogodbo, in pristojno sodišče; |
(g) navedbo zakonodaje, ki ureja pogodbo, ki je zakonodaja države uporabnika plačilnih storitev, kjer ponudnik izvaja dejavnosti ali svoje dejavnosti tam vodi, ter pristojnega sodišča; |
Predlog spremembe 170 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (I) | |
|
(i) vse informacije o tem, kako lahko uporabnik plačilne storitve dostopa do informacij iz člena 32. |
(i) vse informacije o tem, kako lahko uporabnik plačilne storitve dostopa do informacij o pogojih, ki so bili sporočeni v skladu s tem členom in, informacij iz člena 32(2). |
Predlog spremembe 171 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (I A) (novo) | |
|
|
(ia) postopek za posredovanje soglasja v skladu s členoma 41 in 42; |
Predlog spremembe 172 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (I B) (novo) | |
|
|
(ib) navodilom, kako je treba dati na razpolago informacije iz členov 36 in 37. |
Predlog spremembe 174 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
V primerih, ko se zaračuna skupna provizija, kot je provizija, ki se zaračuna trgovcu ali provizija za upravljanje računa, se z informacijami, predvidenimi za namene točke (e) zagotovi preglednost cen različnih elementov storitve, ki so zajeti v skupno provizijo. |
V primerih, ko se skupna provizija, kot je provizija, ki se zaračuna trgovcu ali provizija za upravljanje računa, zaračuna, se z informacijami, predvidenimi za namene točke (e) zagotovi preglednost provizij in stroškov različnih elementov storitve, ki so zajeti v skupno provizijo, razen če je provizija del paketa, ki omogoča določeno število operacij v določenem časovnem obdobju in obstaja pregledno poročanje o paketu. |
Obrazložitev | |
Preglednost elementov provizij je pomembna, še posebej v zvezi s kreditnimi karticami in provizijami trgovcev. Praksa številnih bank, ki omogočajo določeno število transakcij na mesec ali na leto, je prav tako ustrezen način zaračunavanja, če je zagotovljeno pregledno poročanje. | |
Predlog spremembe 173 ČLEN 31, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Pogoji se opredelijo razumljivo ter v jasni in berljivi obliki v uradnem jeziku države članice ali v drugem jeziku, o katerem se dogovorita stranki. |
črtano |
Predlog spremembe 175 ČLEN 32, NASLOV | |
|
Informacije, ki se navedejo po začetku veljavnosti |
Dostopnost informacij, ki se navedejo po začetku veljavnosti |
Obrazložitev | |
Združeno s členom 30(1). | |
Predlog spremembe 176 ČLEN 32, ODSTAVEK 1 | |
|
Po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma ponudnik plačilnih storitev da uporabniku plačilnih storitev na lahko dostopen način na voljo vse pogoje, navedene v členu 31(1). |
Po začetku veljavnosti okvirne pogodbe ponudnik plačilnih storitev posreduje uporabniku plačilnih storitev na njegovo prvo zahtevo na lahko dostopen način vse pogoje, navedene v členu 31(1). Uporabnik ima pravico, da kadar koli med pogodbenim odnosom, brezplačno, pridobi izvod pogodbenih pogojev na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. |
Predlog spremembe 177 ČLEN 32, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
V primeru spora mora ponudnik plačilnih storitev dokazati, da je izpolnjeval zahteve po informacijah, določene v naslovu III. |
Predlog spremembe 178 ČLEN 33, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe pogodbenih pogojev, ki se sporočijo uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 31(1), na enak način, kakor je navedeno v členih 30(1) in 31(2), in najmanj en mesec pred predlaganim datumom začetka uporabe. |
1. Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe pogodbenih pogojev, ki se sporočijo uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 31(1), na enak način, kakor je navedeno v členih 30(1) in 31(2), in najmanj dva meseca pred predlaganim datumom začetka uporabe. Hkrati s sporočilom, v skladu s prvim pododstavkom, ponudnik plačilnih storitev navede, da ima uporabnik plačilnih storitev vsaj dva meseca pravico brez stroškov prekiniti pogodbo. |
Obrazložitev | |
Z vidika interesa varstva potrošnikov je bolje povečati obdobje, v katerem se pogodba lahko prekine, na dva meseca, ter izrecno opredeliti pravico potrošnika do odpovedi pogodbe, če so se spremenili pogodbeni pogoji. | |
Predlog spremembe 179 ČLEN 33, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
V času sporočanja, določenem v prvem pododstavku, ponudnik plačilnih storitev navede, da ima uporabnik plačilnih storitev pravico, da konča pogodbo brez prevzema kakršnih koli kazni vsaj v prvih mesecih njene veljavnosti. |
Predlog spremembe 180 ČLEN 33, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 | |
|
2. Odstavek 1 se ne uporablja v primeru sprememb obrestnih mer zaradi nihanja referenčne obrestne mere, določene za njihov izračun v okvirnem sporazumu, in če je ponudnik plačilnih storitev ustrezno obvestil uporabnika plačilnih storitev o njegovi v pogodbi dogovorjeni pravici, da spreminja obrestne mere v skladu z dogovorjeno formulo. |
2. Odstavek 1 se ne uporablja za spremembe referenčnih obrestnih mer ali menjalnih tečajev, izračunanih v skladu s členom 31(f), če je ponudnik plačilnih storitev ustrezno obvestil uporabnika plačilnih storitev o v pogodbi dogovorjeni pravici. |
Predlog spremembe 181 ČLEN 33, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 | |
|
V takih primerih se lahko vsaka sprememba obrestnih mer uporablja takoj, pod pogojem, da je uporabnik plačilnih storitev obveščen o spremembi ob prvi priložnosti na enak način, kakor je navedeno v členih 30(1) in 31(2). |
V takih primerih se lahko vsaka sprememba referenčnih obrestnih mer ali menjalnih tečajev uporablja takoj, pod pogojem, da je uporabnik plačilnih storitev obveščen o spremembi ob prvi priložnosti na enak način, kakor je navedeno v členu 30(1). |
Predlog spremembe 182 ČLEN 33, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
Pogodbene spremembe v referenčnih obrestnih merah ali menjalnih tečajih, ki se uporabljajo pri plačilnih transakcijah, se izvajajo in izračunajo na nevtralen način, ki ne diskriminira uporabnikov plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 183 ČLEN 34, ODSTAVEK -1 (novo) | |
|
|
-1. Uporabnik plačilnih storitev lahko od okvirnih pogodb odstopi kadar koli, ponudnik plačilnih storitev pa z vsaj enomesečnim odpovednim rokom. Vseeno se lahko ponudnik in uporabnik plačilnih storitev dogovorita o izrecnem odpovednem roku za prenehanje okvirne pogodbe s strani slednjega, ki ne sme presegati enega meseca. |
Predlog spremembe 184 ČLEN 34, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Prenehanje okvirne pogodbe, ki je sklenjena za obdobje dvanajstih mesecev ali več ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev brezplačno. |
1. Prenehanje okvirne pogodbe, ki je sklenjena za obdobje, daljše od dvanajstih mesecev ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev brezplačno po izteku 12 mesecev. V vseh drugih primerih so provizije za prenehanje pogodb razumne in usklajene s stroški. |
Predlog spremembe 186 ČLEN 34, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
Provizije za primer, da uporabnik plačilnih storitev odstopi od okvirne pogodbe, sklenjene za obdobje, krajše od 12 mesecev, morajo biti razumne in sorazmerne s stroški. V nobenem primeru pa stroški odstopa od pogodbe ne smejo presegati stroškov sklenitve pogodbe. |
Obrazložitev | |
Pomembno je navesti, da člen o prenehanju pogodbe zadeva samo uporabnika plačilnih storitev, ne pa tudi ponudnika plačilnih storitev. Sicer bi bil uporabnik soočen z resnimi problemi; na primer v primeru direktne bremenitve za energetske in komunalne storitve. | |
Predlog spremembe 185 ČLEN 34, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, se plačajo samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, plača uporabnik plačilnih storitev samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
Predlog spremembe 187 ČLEN 34, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če se ponudnik in uporabnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita o odpovednem roku za prenehanje okvirne pogodbe, se lahko okvirne pogodbe prenehajo takoj. |
črtano |
|
Odpovedni rok ne sme presegati enega meseca. |
|
Obrazložitev | |
Združeno s členom 34(1). | |
Predlog spremembe 188 ČLEN 35, ODSTAVEK 1 | |
|
V primeru plačilne transakcije na podlagi okvirne pogodbe ponudnik plačilnih storitev na zahtevo uporabnika plačilnih storitev za to določeno transakcijo zagotovi izrecne informacije o času izvedbe in o opravninah, provizijah in stroških, ki se plačajo ponudniku plačilnih storitev. |
V primeru plačilne transakcije na podlagi okvirne pogodbe ponudnik plačilnih storitev na zahtevo uporabnika plačilnih storitev za to določeno transakcijo zagotovi izrecne informacije o času izvedbe, kot določeno v naslovu IV, poglavju 2, oddelku 2, in o opravninah, provizijah in stroških, ki se plačajo ponudniku plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 189 ČLEN 35, ODSTAVEK 2 | |
|
V primerih iz člena 58(2) se ocena morebitnih odbitnih postavk v dobri veri zagotovi vnaprej. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje zaradi omejitve področja uporabe direktive. | |
Predlog spremembe 190 ČLEN 36, NASLOV | |
|
Informacije, ki se pošiljajo plačniku po izvedbi posamezne plačilne transakcije
|
Informacije, ki se pošiljajo ali posredujejo plačniku na njegovo prvo zahtevo po izvedbi posamezne plačilne transakcije
|
Predlog spremembe 191 ČLEN 36, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
1. Po izvedbi plačilne transakcije ponudnik plačilnih storitev zagotovi plačniku vsaj naslednje informacije: |
1. Po izvedbi posamezne plačilne transakcije plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi ali posreduje plačniku na njegovo prvo zahtevo vsaj naslednje informacije: |
Predlog spremembe 192 ČLEN 36, ODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo vsake plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila; |
(a) sklic, ki plačniku omogoča identifikacijo vsake plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila, če ta informacija ni bila že zagotovljena ali ponujena; |
Predlog spremembe 193 ČLEN 36, ODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) znesek morebitnih provizij ali stroškov za plačilne transakcije, ki jih je plačnik moral plačati svojemu ponudniku plačilnih storitev. V primerih, ko se zaračuna skupna provizija, kot je na primer provizija, ki se zaračuna trgovcu ali provizija za upravljanje računa, mora biti z informacijami omogočena preglednost provizij in stroškov za različne elemente storitve, ki so zajeti v skupno provizijo; |
(c) znesek morebitnih stroškov za plačilne transakcije, ki jih je plačnik moral plačati svojemu ponudniku plačilnih storitev. V primerih, ko se zaračuna skupna provizija, kot je na primer provizija, ki se zaračuna trgovcu ali provizija za upravljanje računa, mora biti z informacijami omogočena preglednost provizij in stroškov za različne elemente storitve, ki so zajeti v skupno provizijo, razen če je provizija del paketa, ki omogoča določeno število operacij v določenem časovnem obdobju in obstaja pregledno poročanje o paketu. |
Obrazložitev | |
Preglednost elementov provizij je pomembna, še posebej v zvezi s kreditnimi karticami in provizijami trgovcev. Praksa številnih bank, ki omogočajo določeno število transakcij na mesec ali na leto, je prav tako ustrezen način zaračunavanja, če je zagotovljeno pregledno poročanje. | |
Predlog spremembe 194 ČLEN 36, ODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) če je primerno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja plačnikov ponudnik plačilnih storitev. |
(d) če je potrebno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga uporablja plačnikov ponudnik plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 195 ČLEN 36, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 pošiljajo redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije pošiljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 redno pošiljajo ali posredujejo na prvo zahtevo plačnika, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije pošiljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
Predlog spremembe 196 ČLEN 36, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 pošiljajo redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije pošiljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
(Ta predlog spremembe ne zadeva slovenske različice.) |
Or. de | |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe zadeva samo nemško različico, da bi se ta uskladila z angleško različico. | |
Predlog spremembe 197 ČLEN 37, NASLOV | |
|
Informacije, ki se morajo poslati prejemniku plačila po prejemu sredstev
|
Informacije, ki se morajo poslati ali posredovati prejemniku plačila na njegovo prvo zahtevo po prejemu sredstev |
Predlog spremembe 198 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
1. Potem, ko so sredstva, prejeta za prejemnika plačila, slednjemu dana na voljo, ponudnik plačilne storitve pošlje prejemniku plačila, na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2), vsaj naslednje informacije: |
1. Potem, ko so sredstva, prejeta za prejemnika plačila, slednjemu dana na voljo, ponudnik plačilne storitve pošlje ali posreduje prejemniku plačila na njegovo prvo zahtevo, na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2), vsaj naslednje informacije: |
Predlog spremembe 199 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) sklic plačnika; |
(a) sklic plačnika in informacije, ki jih plačnik prenese s plačilno transakcijo in prejemniku omogočajo identifikacijo plačilne transakcije; |
Predlog spremembe 200 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) ustrezne informacije, ki jih plačnik prenese s plačilom in prejemniku plačila omogočajo identifikacijo plačila; |
črtano |
Predlog spremembe 201 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) znesek morebitnih opravnin, provizij in stroškov, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih plača prejemnik plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev za prejem plačila; |
(d) znesek morebitnih opravnin, provizij in stroškov za plačilno transakcijo in jih plača prejemnik plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev ali posredniku za prejem plačila; |
Predlog spremembe 202 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (E) | |
|
(e) če je primerno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga je uporabil ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila. |
(e) če je potrebno, menjalni tečaj, ki se uporablja v plačilni transakciji, če ga je uporabil ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ali kateri koli posrednik. |
Predlog spremembe 203 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
V primerih, ko se zaračuna skupna provizija, kot je provizija, ki se zaračuna trgovcu, ali provizija za upravljanje računa, se z informacijami, predvidenimi za namene točke (d) zagotovi preglednost provizij in stroškov za različne elemente storitve, ki so zajeti v skupno provizijo. |
črtano |
Obrazložitev | |
Naveden pododstavek člena 37 obravnava izvajanje posameznih transakcij, zato točka (d) govori o proviziji za posamezno transakcijo. Ponudniki plačilnih storitev uporabljajo paketne provizije, ki ne temeljijo na obračunu posameznih transakcij, temveč na pavšalnem znesku za določeno obodobje. Zato je treba črtati ustrezno besedilo. | |
Predlog spremembe 204 ČLEN 37, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 pošiljajo redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije pošiljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 posredujejo ali na prvo zahtevo uporabnika plačilnih storitev ali redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije zagotavljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
Predlog spremembe 205 ČLEN 38, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Z odstopanjem od členov 29 do 33, v primeru pogodbe v zvezi s plačili, pri katerih nobeno posamezno plačilo ne more preseči 50 EUR, ponudnik plačilnih storitev sporoči uporabniku plačilnih storitev, na način, predviden v členih 30(1) in 31(2), samo glavne značilnosti plačilne storitve, ki jo bo opravljal, način, kako se lahko uporablja, in vse stroške, ki se uporabljajo. |
1. Z odstopanjem od členov 29 do 33, v primeru pogodbe mikro plačil, kot določeno v členu 4, ponudnik plačilnih storitev sporoči uporabniku plačilnih storitev, na način, predviden v členih 30(1) in 31(2), samo glavne značilnosti plačilne storitve, ki jo bo opravljal, vključno z načinom, kako se lahko uporablja, in vse stroške, ki se uporabljajo. |
Predlog spremembe 206 ČLEN 38, ODSTAVEK 3 A (novo) | |
|
|
3a. Ponudnik storitev ne sme zaračunati zagotavljanja informacij iz tega člena. |
Predlog spremembe 207 ČLEN 39, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če se storitev pretvorbe valut ponudi pred začetkom plačilne transakcije in če je ta storitev ponujena na prodajnem mestu ali če jo ponudi prejemnik plačila, stranka, ki ponuja storitev plačniku, razkrije plačniku vse provizije in stroške ter referenčni menjalni tečaj, ki se uporablja za pretvorbo transakcije. |
2. Če se storitev pretvorbe valut ponudi pred začetkom plačilne transakcije in če je ta storitev pretvorbe valute ponujena na prodajnem mestu ali če jo ponudi prejemnik plačila, stranka, ki ponuja storitev pretvorbe valute plačniku, razkrije plačniku vse provizije in stroške ter referenčni menjalni tečaj, ki se uporablja za pretvorbo transakcije. |
|
Plačnik se izrecno strinja s storitvijo na navedeni podlagi. |
Plačnik se izrecno strinja s storitvijo pretvorbe valute na navedeni podlagi. |
Predlog spremembe 208 ČLEN 40, ODSTAVEK -1 (novo) | |
|
|
-1. Niti ponudniki plačilnih storitev niti tretje osebe ne smejo uporabniku plačilnih storitev prepovedati zahtevati dodatno plačilo ali ponuditi popust v primerih, ko se uporablja določen plačilni instrument. |
Obrazložitev | |
Nov prvi odstavek prepoveduje, kar je znano kot pravilo o nediskriminaciji, ki ga številni ponudniki plačilnih storitev in banke vključujejo v pogodbe s podjetji. Pravilo o nediskriminaciji podjetjem prepoveduje razkriti stroške plačilnih storitev svojim strankam in jim tako preprečujem, da bi se posluževali najbolj učinkovite plačilne metode. Pristojni organi nekaterih držav članic so nedavno prepovedali to zahtevo. | |
Predlog spremembe 209 ČLEN 40, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Če prejemnik plačila zahteva doplačilo ali ponuja znižanje za uporabo določenega instrumenta za preverjanje plačila, se prejemnik plačila in plačnik o tem dogovorita pred začetkom plačilne transakcije. |
1. Če uporabnik plačilne storitve in/ali prejemnik plačila zahteva doplačilo ali ponuja znižanje za uporabo določenega instrumenta za preverjanje plačila, se prejemnik plačila in plačnik o tem izrecno dogovorita pred začetkom plačilne transakcije. |
Predlog spremembe 210 ČLEN 40, ODSTAVEK 1 A (novo) | |
|
|
1a. Ponudniki plačilnih storitev ne zaračunavajo provizij uporabnikom plačilnih storitev za zagotavljanje ali dajanja na razpolago pogojev ali zahtev po informacijah v skladu z naslovom III, razen v posameznih primerih, kot jih določa ta člen. |
Predlog spremembe 211 ČLEN 40, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če ponudnik plačilnih storitev ali tretja stranka zahteva doplačilo za uporabo določenega instrumenta za preverjanje plačila, se uporabnik in ponudnik plačilnih storitev o tem dogovorita pred začetkom plačilne transakcije. |
črtano |
Obrazložitev | |
Besedilo odstavka 2 banki izdajateljici (ponudnik storitev) daje možnost, da trgovcu (tretja oseba) prepove dodatno zaračunavanje potrošnikom (uporabniki plačilnih storitev). Menimo, da je bistvenega pomena, da ima trgovec pravico do dodatnega zaračunavanja, saj bi tako imel več pogajalske moči v razmerju do ponudnika plačilnih storitev. Prav tako bi bili stroški različnih plačilnih instrumentov bolj pregledni za potrošnika. V končni fazi bi korist imeli vsi uporabniki plačilnih storitev, saj bi preglednost znižala izmenjevalne provizije (interchange fees) in posledično cene dobrin. | |
Predlog spremembe 212 ČLEN 40, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
2a. Če ima uporabnik plačilnih storitev dodatne zahteve po informacijah ali zahteva pogostejše sporočanje informacij, kot je običajno predvideno v pogodbi s ponudnikom plačilnih storitev, lahko ponudnik zaračuna provizije za to storitev, ki so razumne in sorazmerne s stroški storitve. |
Predlog spremembe 213 ČLEN 41, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zagotovijo, da se šteje, da je plačilna transakcija odobrena le, če ima ustrezni plačilni nalog, naslovljen na ponudnika plačilnih storitev, soglasje plačnika. |
Države članice zagotovijo, da se šteje, da je plačilna transakcija odobrena le s soglasjem plačnika. |
Obrazložitev | |
Ob upoštevanju bodočih vseevropskih plačilnih instrumentov v okviru SEPA-projekta in zlasti postopka direktne bremenitve, pri katerem ponudnik plačilnih storitev ne more preveriti veljavnosti naloga za plačilo, ki mu ga je dal prejemnik, se zdi pomembno, da se predvidi posebne garancije za potrošnika. Zaradi tega razloga je treba uvesti načelo brezplačnega preklica naloga in brezplačnega vračila neodobrenih plačil. Brezplačno vračilo je namreč predvideno samo za odobrena plačila, pri katerih pa se je izkazalo, da je bil znesek previsok, saj v trenutku odobritve znesek ni bil znan(glej člen 52 in 53 predloga). | |
Predlog spremembe 214 ČLEN 41, ODSTAVEK 2 | |
|
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev izrecna odobritev za izvedbo plačilne transakcije ali vrste transakcij. |
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev odobritev za izvršitev plačilne transakcije ali vrste transakcij, o katerem se plačnik in ponudnik plačilnih storitev pogodbeno dogovorita. |
Predlog spremembe 215 ČLEN 41, ODSTAVEK 3 | |
|
V odsotnosti takega soglasja se šteje, da je plačilna transakcija neodobrena. |
črtano |
Obrazložitev | |
Združeno s členom 41(4a) (novo). | |
Predlog spremembe 216 ČLEN 41, ODSTAVEK 4 | |
|
Plačnik lahko odobri plačilno transakcijo pred ali po izvršitvi plačilne transakcije. |
Plačnik lahko odobri plačilno transakcijo pred ali, če se tako dogovorita stranki, po izvršitvi plačilne transakcije. |
Predlog spremembe 217 ČLEN 41, ODSTAVEK 4 A (novo) | |
|
|
V odsotnosti takega soglasja se šteje, da je plačilna transakcija neodobrena. |
Predlog spremembe 218 ČLEN 42, NASLOV | |
|
Prenos soglasja |
Načelo prenosa soglasja |
Obrazložitev | |
Na ta predlog spremembe je treba gledati v povezavi z zahtevanim novim členom 53a; glej tamkajšnjo obrazložitev. | |
Predlog spremembe 219 ČLEN 42, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Plačnik lahko posreduje svoje soglasje za namene člena 41 z uporabo instrumenta za preverjanje plačila. |
črtano |
Predlog spremembe 220 ČLEN 42, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Soglasje lahko pošlje neposredno svojemu ponudniku plačilnih storitev ali pa se pošlje posredno preko prejemnika plačila. |
Soglasje lahko pošlje neposredno plačnikovemu ponudniku plačilnih storitev ali pa se pošlje posredno preko prejemnika plačila. |
Predlog spremembe 221 ČLEN 42, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 a (novo) | |
|
|
Ponudniki plačilnih storitev se lahko pri ugotavljanju, ali je transakcija odobrena, v skladu s pravicami uporabnika plačilnih storitev iz člena 48, zanesejo na elektronske podrobnosti soglasja |
Predlog spremembe 222 ČLEN 42, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Postopek za posredovanje soglasja je dogovorjen med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev na način, določen v členu 31(1)(a). |
2. Postopek za posredovanje soglasja je izrecno dogovorjen med ponudnikom in uporabnikom plačilnih storitev in lahko vključuje uporabo instrumenta za preverjanje plačila. |
Predlog spremembe 223 ČLEN 43, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če je dogovorjeno v okvirni pogodbi, si lahko ponudnik plačilnih storitev pridrži pravico, da blokira uporabo instrumenta za preverjanje plačila, četudi v dogovorjenih mejah porabe, če meni, da vzorec porabe zbuja sum, da gre za zlorabo. |
2. Če je dogovorjeno v okvirni pogodbi, si lahko ponudnik plačilnih storitev pridrži pravico, da blokira uporabo instrumenta za preverjanje plačila, četudi v dogovorjenih mejah porabe, če meni, da obstaja utemeljen sum, da je ali bi bil lahko instrument za preverjanje plačila uporabljen za namene zlorabe ali kriminalne namene. |
|
Ponudnik plačilnih storitev pa sme blokirati instrument za preverjanje plačila samo, da si je prej v dobri veri prizadeval stopiti v stik z imetnikom instrumenta za preverjanje plačila, da bi preveril, ali ni morda prišlo do zlorabe. |
Če je uporaba instrumenta za preverjanje plačila blokirana, ponudnik plačilnih storitev o tem nemudoma obvesti uporabnika plačilnih storitev. |
Obrazložitev | |
V primeru suma zlorabe je bolj učinkovito in časovno manj zamudno, če se najprej blokira račun in nato obvesti uporabnika plačilnih storitev. | |
Predlog spremembe 224 ČLEN 43, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2a (novo) | |
|
|
Poleg tega mora ponudnik plačilnih storitev na zahtevo uporabnika plačilnih storitev nemudoma brezplačno deblokirati instrument za preverjanje plačila. Zagotoviti mora, da lahko uporabnik plačilnih storitev to zahteva kadar koli z brezplačnim telefonskim klicem. Uporabnik plačilnih storitev tudi ne plača nobenih provizij za predhodno blokiranje instrumenta za preverjanje plačila v primeru, da zahteva njegovo deblokiranje. |
Obrazložitev | |
Če je bila kreditna kartica zlorabljena, je pomembno, da se jo nemudoma blokira, vendar ni možno vedno dati prednost obvestilu ponudnika, saj so pogosto odločilne minute, tako za preprečitev transakcij kot za odkritje krivca. | |
Predlog spremembe 225 ČLEN 44 | |
|
Ponudnik plačilnih storitev vsaj eno leto vodi notranjo evidenco, da omogoči sledenje plačilnim transakcijam in odpravo napak, brez poseganja v Direktivo 2005/…/ES ali drugi ustrezno zakonodajo Skupnosti. |
Ponudnik plačilnih storitev vodi notranjo evidenco za obdobje dveh let, da omogoči sledenje plačilnim transakcijam in odpravo napak, brez poseganja v Direktivo 2005/60/ES ali drugi ustrezno zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo. |
Predlog spremembe 226 ČLEN 45, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 A (novo) | |
|
|
Vsak odškodninski zahtevek se ponudniku plačilnih storitev predloži najkasneje šest mesecev od datumu bremenitve. Po šestih mesecih od dneva bremenitve se šteje, da je bilo plačilo odobreno. |
Predlog spremembe 227 ČLEN 45, ODSTAVEK 2 | |
|
2. V primeru vrste transakcij se lahko odobritev prekliče, vsaka poznejša plačilna transakcija pa se šteje kot neodobrena brez poseganja v člen 56. |
2. Če se odobritev izda za vrsto transakcij, se lahko prekliče za prihodnje transakcije, zaradi česar pa se brez poseganja v člen 56 vsaka poznejša plačilna transakcija šteje kot neodobrena. |
Obrazložitev | |
Za pojasnitev besedila. | |
Predlog spremembe 228 ČLEN 46, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
Uporabnik plačilnih storitev izpolnjuje naslednje obveznosti: |
Uporabnik plačilnih storitev, ki ima instrument za preverjanje plačila, izpolnjuje naslednje obveznosti: |
Predlog spremembe 229 ČLEN 46, ODSTAVEK 1, TOČKI (-a) in (-AA) (novo) | |
|
|
(-a) takoj po prejemu instrumenta za preverjanje plačila sprejme vse razumne ukrepe za zaščito varnostnih zaščit pred nepooblaščeno uporabo; |
|
|
(-aa) zagotovi zlasti, da instrument za preverjanje plačila in osebne varnostne zaščite, povezane z njim, niso dostopne drugim osebam; |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je pojasniti, da mora uporabnik plačilnih storitev sprejeti ukrepe v njegovi moči, ki so primerni za zaustavitev zlorabe instrumentov za preverjanje plačila in z njimi povezanih varnostnih zaščit. Prav tako je sprememba namenjena zaščiti plačilnega sistema kot celote z znižanjem stroškov za kritje tveganj. | |
Predlog spremembe 230 ČLEN 46, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) brez nepotrebnega odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev, ali subjekt, ki ga slednji navede, ko ugotovi, da je bil instrument za preverjanje plačila izgubljen, ukraden, odtujen ali zlorabljen. |
(b) brez nepotrebnega odlašanja obvesti, tudi telefonsko, ponudnika plačilnih storitev, ali subjekt, ki ga slednji navede, ko ugotovi, da je bil instrument za preverjanje plačila izgubljen, ukraden, odtujen ali zlorabljen. |
Predlog spremembe 231 ČLEN 46, ODSTAVEK 2 | |
|
Za namene točke (a) uporabnik plačilnih storitev takoj po prejemu instrumenta za preverjanje plačil sprejme zlasti vse razumne ukrepe, da zavaruje njegove varnostne zaščite. |
Za namene točke (a) uporabnik plačilnih storitev takoj po prejemu instrumenta za preverjanje plačil sprejme zlasti vse razumne ukrepe, da zavaruje njegove osebne varnostne zaščite. |
Predlog spremembe 232 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
Ponudnik plačilnih storitev izpolnjuje naslednje obveznosti: |
Ponudnik plačilnih storitev, ki je izdajatelj instrumenta za preverjanje plačila, izpolnjuje naslednje obveznosti: |
Predlog spremembe 233 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) zagotovi, da osebne varnostne zaščite instrumenta za preverjanje plačila niso dostopne osebam poleg imetnika instrumenta za preverjanje plačila; |
zagotovi, da osebne varnostne zaščite instrumenta za preverjanje plačila niso dostopne osebam poleg imetnika instrumenta za preverjanje plačila, brez poseganja v zahteve za varovanje instrumentov za preverjanje plačila na strani uporabnika plačilnih storitev; |
Predlog spremembe 234 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) | |
|
(b) ne pošilja nezahtevanega instrumenta za preverjanje plačila, razen v primeru, ko se instrument za preverjanje plačila, ki ga uporabnik plačilnih storitev že ima, nadomešča z novim, ker je stari prenehal veljati ali zaradi potrebe po dodajanju ali spreminjanju varnostnih zaščit; |
(b) ne pošilja nezahtevanega instrumenta za preverjanje plačila, razen v primeru, ko se instrument za preverjanje plačila, ki ga uporabnik plačilnih storitev že ima, nadomešča z novim, ker je stari prenehal veljati ali bo prenehal veljati v bližnji prihodnosti, ali zaradi potrebe po dodajanju ali spreminjanju varnostnih zaščit; |
Predlog spremembe 235 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (C A) (novo) | |
|
|
(ca) prepreči vsakršno uporabo instrumenta za preverjanje plačila po prejetem obvestilu iz člena 46(b). |
Predlog spremembe 236 ČLEN 47, ODSTAVEK 2 a (novo) | |
|
|
Ponudnik plačilnih storitev prevzame tveganje pri pošiljanju imetniku kakršnega koli instrumenta za elektronski prenos sredstev ali sredstev, ki omogočajo uporabo instrumenta, na primer PIN koda. |
Obrazložitev | |
Ponudnik mora zaradi varstva potrošnikov nositi tveganje pri pošiljanju imetniku kakršnega koli instrumenta za elektronski prenos sredstev ali kakršnih koli sredstev, ki omogočajo uporabo instrumenta (na primer PIN koda). | |
Predlog spremembe 237 ČLEN 48 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da v primeru, da uporabnik plačilnih storitev zanika, da je odobril opravljeno plačilno transakcijo, ponudnik plačilnih storitev zagotovi vsaj dokazila, da je bila plačilna transakcija potrjena, natančno evidentirana, vpisana v obračun in nanjo ni vplivala tehnična okvara ali druga pomanjkljivost.
|
1. Države članice zahtevajo, da v primeru, da uporabnik plačilnih storitev zanika, da je odobril opravljeno plačilno transakcijo, ponudnik plačilnih storitev zagotovi dokazila o odobritvi. To vključuje vsaj dokazila o tem, da je bil postopek odobritve za plačilno transakcijo pravilen, da je bila transakcija sama natančno evidentirana in vpisana v obračun in iz evidence transakcij ni razvidno, da bi se med transakcijo pojavila tehnična okvara. Zaradi varovanja pravic potrošnikov nadaljnje podrobnosti in pravne posledice v zvezi z dokaznim bremenom ureja nacionalna zakonodaja. |
|
|
1a. Vsak odškodninski zahtevek se ponudniku plačilnih storitev predloži najkasneje v dvanajstih mesecih od datuma bremenitve. Po dvanajstih mesecih od dneva bremenitve se šteje, da je bilo plačilo odobreno. |
|
2. Če ob predložitvi dokazil, ki jih zahteva odstavek 1, uporabnik plačilnih storitev še vedno trdi, da plačilna transakcija ni bila odobrena, zagotovi dejanske informacije ali elemente, ki omogočajo predpostavko, da ni odobril plačilne transakcije, niti ni goljufal ali ravnal zelo malomarno v zvezi z obveznostmi, ki mu jih nalaga člen 46(b). |
|
|
3. Da se ovrže predpostavka iz odstavka 2, uporaba instrumenta za preverjanje plačila, ki jo zabeleži ponudnik plačilnih storitev, sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je uporabnik plačilnih storitev odobril plačilo, niti da je uporabnik plačilnih storitev goljufal ali postopal zelo malomarno v zvezi s svojimi obveznostmi na podlagi člena 46. |
|
|
4. Odstavka 2 in 3 ne posegata v pravne določbe v zvezi z dokaznim statusom lastnoročnih podpisov ali naprednih elektronskih podpisov, kakor je opredeljeno v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 1999/93/ES[2].
|
|
Predlog spremembe 239 ČLEN 49, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zagotovijo, da v primeru neodobrenih plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev takoj povrne uporabniku plačilnih storitev znesek neodobrene plačilne transakcije, ali po potrebi vzpostavi stanje plačilnega računa, ki je bil bremenjen za navedeni znesek, na stanje, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. |
Če je bil vložen odškodninski zahtevek v roku enega leta od dneva transakcije, države članice zagotovijo, da v primeru neodobrenih plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev takoj brezplačno povrne uporabniku plačilnih storitev znesek neodobrene plačilne transakcije, ali po potrebi vzpostavi stanje plačilnega računa, ki je bil bremenjen za navedeni znesek, na stanje, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. |
Obrazložitev | |
Za zagotovitev pravne varnosti v celotni EU, zlasti v primeru evropskega sistema direktnih bremenitev, mora člen 49 temeljiti na obstoječi praksi v številnih državah članicah EU ter omejiti pravico uporabnika plačilne storitve do vračila v primeru neodobrenih plačil na eno leto. V skladu s členom 45 je uporabnik upravičeno obvezan nadzorovati plačilne transakcije na svojem bančnem računu v rednih časovnih presledkih ter nemudoma vložiti ugovor zoper neodobrene plačilne transakcije. Zato je omejitev pravice uporabnika do vračila v primeru neodobrenih plačil na eno leto uravnotežen in dosleden pristop. Ponudniku storitev in uporabniku je tako zagotovljena pravna varnost, da bo po izteku tega roka izvedba plačilne transakcije dokončna. Nadalje omejitev na obdobje enega leta sovpada z obveznostjo vodenja evidence iz člena 44. | |
Predlog spremembe 240 ČLEN 50, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Uporabnik plačilnih storitev krije izgubo, do največ 150 EUR, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila in je nastala, preden je izpolnil svojo obveznost obvestiti ponudnika plačilnih storitev na podlagi člena 46(b). |
1. Pred izpolnitvijo obveznosti v zvezi z obvestilom ponudnika plačilnih storitev iz člena 46(b), uporabnik plačilnih storitev krije celoten znesek izgube, ki jo je sam zakrivil, in največ 150 EUR v primeru izgube, ki je ni sam zakrivil. |
Obrazložitev | |
Omejitev odgovornosti do višine 150 eurov v korist uporabnika za izgube, ki so posledica izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta, razen v primeru hude malomarnosti ali goljufije, ni možno smiselno utemeljiti. | |
Tu je treba omeniti poročilo Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2004 (A5-0192/2004 končno, odstavek 17). To zavrača določbe, ki omejujejo obveznost potrošnika v primeru neodobrenih transakcij (kot je kraja kreditne kartice) do višine 150 eurov, če ni izpolnil obveznosti v zvezi z obvestilom svojega ponudnika plačilnih storitev. | |
Predlog spremembe 241 ČLEN 50, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Države članice smejo še nadalje zmanjšati navedeni največji znesek, če se to zmanjšanje ne uporablja za ponudnike plačilnih storitev z dovoljenjem v drugih državah članicah. |
Države članice smejo še nadalje zmanjšati navedeni največji znesek. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva potrošnikov je primernejše, da se omejitev v členu 50(1) črta ter pojasni prvi stavek. | |
Predlog spremembe 242 ČLEN 50, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Uporabnik plačilnih storitev krije vse izgube zaradi neodobrenih transakcij, če nastanejo, ker je goljufal ali ravnal zelo malomarno glede svojih obveznosti na podlagi člena 46. V takih primerih se največji znesek iz odstavka 1 ne uporablja. |
2. Potem ko je izpolnil obveznost iz člena 46(b), da obvesti ponudnika plačilnih storitev, uporabnik plačilnih storitev krije samo izgube, ki jih je povzročil namenoma ali sam zakrivil. |
Obrazložitev | |
Omejitev odgovornosti do višine 150 eurov v korist uporabnika za izgube, ki so posledica izgubljenega ali ukradenega plačilnega instrumenta, razen v primeru hude malomarnosti ali goljufije, ni možno smiselno utemeljiti. | |
Tu je treba omeniti poročilo Evropskega parlamenta z dne 18. aprila 2004 (A5-0192/2004 končno, odstavek 17). To zavrača določbe, ki omejujejo obveznost potrošnika v primeru neodobrenih transakcij (kot je kraja kreditne kartice) do višine 150 eurov, če ni izpolnil obveznosti v zvezi z obvestilom svojega ponudnika plačilnih storitev. | |
Predlog spremembe 243 ČLEN 50, paragraph 3 | |
|
3. Plačnik ne nosi nobenih finančnih posledic, ki so posledica uporabe izgubljenega, ukradenega ali odtujenega instrumenta za preverjanje plačila potem, ko je bil ponudnik plačilnih storitev obveščen o izgubi ali kraji navedenega instrumenta za preverjanje plačila, razen kadar gre za goljufijo. |
3. Uporabnik plačilnih storitev ne nosi nobenih finančnih posledic, ki so posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila potem, ko je bil ponudnik plačilnih storitev obveščen o izgubi ali kraji navedenega instrumenta za preverjanje plačila, razen kadar gre za goljufijo. |
|
|
Uporabnik plačilnih storitev ne nosi nobenih finančnih posledic, ki so posledica zlorabe podatkov v zvezi z odtujenim instrumentom za preverjanje plačila, razen če njegovo ravnanje kaže na goljufijo. |
|
|
Vendar pa se v takšnih primerih še vedno uporabljajo nacionalni predpisi o omejevanju uporabnikove odgovornosti. |
Obrazložitev | |
Za varovanje potrošnikov je treba določiti, da ne nosijo nobenih finančnih posledic, ki so posledica zlorabe podatkov v zvezi z odtujenim instrumentom za preverjanje plačila. | |
Predlog spremembe 244 ČLEN 51, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Člena 49 in 50 te direktive se ne uporabljata, če je uporabnik plačilnih storitev podjetje, ki presega velikost mikropodjetja v smislu členov 1 ter 2(1) in (3) naslova I v Prilogi k Priporočilu 2003/361/ES. |
črtano |
Obrazložitev | |
Sprememba je posledica sprememb člena 2. | |
Predlog spremembe 246 ČLEN 52, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zagotovijo, da plačnik, ki ravna v dobri veri, ima pravico do povračila odobrene plačilne transakcije, ki je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Države članice zagotovijo, da plačnik, ki ravna v dobri veri, ima pravico do povračila spornega zneska odobrene plačilne transakcije, ki je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
|
(a) odobritev ni navajala točnega zneska plačilne transakcije ali identifikacije prejemnika plačila, kadar je bila opravljena; |
(a) odobritev ni navajala točnega zneska plačilne transakcije ali identifikacije prejemnika plačila, kadar je bila opravljena; in |
|
(b) znesek izvršene transakcije ni znesek, ki bi ga razumni plačnik pričakoval, če bi bil na mestu navedenega plačnika. |
(b) znesek izvršene transakcije ni razumen znesek, ki bi ga plačnik pričakoval v podobni situaciji. |
Predlog spremembe 247 ČLEN 53, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zagotovijo, da plačnik zahteva povračilo, najkasneje v štirih tednih od datuma, ko ga je ponudnik plačilnih storitev obvestil o zadevni plačilni transakciji. Zahtevek vsebuje dejanske elemente v zvezi s pogoji, določenimi v členu 52. |
1. Države članice zagotovijo, da plačnik zahteva povračilo, najkasneje v šestih tednih od datuma, ko so bila sredstva knjižena v breme. Zahtevek vsebuje dejanske elemente v zvezi s pogoji, določenimi v členu 52. |
Predlog spremembe 248 ČLEN 53, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 | |
|
2. V desetih delovnih dne potem, ko je prejel zahtevek za povračilo, ponudnik plačilnih storitev povrne celoten znesek plačilne transakcije ali pa navede utemeljitev za zavrnitev povračila, z navedbo organa, katerega lahko plačnik seznani z zadevo v skladu s členi 72 do 75, če se ne strinja s podano utemeljitvijo. |
2. V desetih delovnih dne potem, ko je prejel zahtevek za povračilo, ponudnik plačilnih storitev povrne sporen znesek plačilne transakcije ali pa navede utemeljitev za zavrnitev povračila, z navedbo organa, katerega lahko plačnik seznani z zadevo v skladu s členi 72 do 75, če se ne strinja s podano utemeljitvijo. |
Predlog spremembe 249 ČLEN 53 A (novo) | |
|
|
Člen 53a |
|
|
Odstopanje od načela prenosa soglasja |
|
|
1. Plačnik lahko za izvršitev serije rednih plačil ali posameznega plačila pooblasti prejemnika plačila, da na podlagi direktne bremenitve odtegne znesek z navedenega računa pri njegovem ponudniku plačilnih storitev, ter tako prejemnika plačila razreši obveznosti, da predhodno posreduje soglasje svojemu ponudniku plačilnih storitev. To ne vpliva na druge zahteve glede prenosa informacij plačniku, zlasti v zvezi z razlogi, načinom, višino in namenom plačila. |
|
|
2. Odstopanje je možno le, če prejemnik plačila: |
|
|
- plačniku prizna pravico, da plačilo prekliče tudi brez navedbe razlogov s preprosto obrazložitvijo njegovemu ponudniku plačilnih storitev v najmanj šestih tednih po tem, ko je izvedel za plačilno transakcijo, |
|
|
- sam ali prek svojega ponudnika plačilnih storitev zagotovi, da se prvotni znesek, knjižen v breme, brez nadaljnjih ukrepanj plačnika, v celotni višini takoj knjiži v dobro na plačnikovem računu, in |
|
|
- plačnika oprosti vseh stroškov v zvezi s preklicem plačila, razen če to ni v nasprotju z obveznostmi plačnika v okviru veljavnega pravnega razmerja, in zaradi tega lahko prejemnik plačila uveljavi svojo pravico do povračila stroškov. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga spremembe je zagotoviti, da direktiva zajame postopek direktne bremenitve, ki je zelo razširjen v nekaterih državah članicah (npr. v Nemčiji, kjer se izvrši približno 6 milijard takšnih transakcij na leto, predvsem za plačila rednih periodičnih majhnih in zelo majhnih zneskov). Ponudniki plačilnih storitev in uporabniki ocenjujejo ta postopek kot zelo učinkovit, zanesljiv in cenovno ugoden; z vidika uporabnika je postopek povezan z zelo majhnim tveganjem za zlorabe, zato ponudniki plačilnih storitev vzamejo v zakup posledične izgube. | |
Predlagane določbe naj bi zagotovile, da se lahko ta oblika plačilnega instrumenta v nekaterih državah članicah še naprej uporablja ter uporabnikom zagotovi, da jim ne bo treba uporabljati bolj zahtevnih in cenovno manj ugodnih postopkov. | |
Predlog spremembe 250 ČLEN 54 | |
|
1. Države članice zagotovijo, da je v primeru plačilnega naloga, ki ga je dal plačnik ali prejemnik plačila ali je bil dan preko prejemnika plačila, in ga je plačnik odobril, čas sprejema takrat, ko so izpolnjeni naslednji trije pogoji: (i) ponudnik plačilnih storitev je prejel plačilni nalog; (ii) ponudnik plačilnih storitev je opravil potrditev naloga, vključno z morebitnim pregledom razpoložljivosti sredstev; (iii) ponudnik plačilnih storitev je izrecno ali implicitno sprejel obveznost izvršiti naročeno plačilno transakcijo. Čas sprejema je najpozneje čas, ko ponudnik plačilnih storitev začne izvajati plačilno transakcijo.
|
1. Države članice zagotovijo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev obdela plačilni nalog, ki ga je plačnik odobril, ne glede na to ali je prenesen neposredno preko plačnika ali posredno preko prejemnika plačila v imenu plačnika, na naslednji način:
Kljub posegu plačnikovega ponudnika plačilnih storitev v proces kreiranja in potrditve plačilnega naloga se kot dan prejema šteje delovni dan, ko je plačnikov ponudnik plačilnih storitev prejel izpolnjen in veljaven plačilni nalog.
Če je ponudnik plačilnih storitev prejel plačilni nalog pred rokom, ki ga je določil in sicer ne prej kot ob 17:00, ali če je uporabnik plačilnih storitev osebno dal navodila poslovalnici ponudnika plačilnih storitev eno uro pred zaprtjem poslovalnice, kar se pač zgodi prej, se dan prejema šteje tudi kot dan sprejema, razen če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev zavrnil izvršitev plačilnega naloga v skladu s členom 55.
Če ponudnik plačilnih storitev ni prejel plačilnega naloga pred rokom, ki ga je sam določil, se kot dan sprejema šteje delovnik, ki sledi dnevu prejema, razen če je plačnikov ponudnik plačilnih storitev zavrnil izvršitev plačilnega naloga v skladu s členom 55 na ta dan.
Dan izvršitve plačilnega naloga je isti dan kot dan sprejema, razen če je uporabnik plačilnih storitev zahteval kasnejši datum izvršitve, potem je dan izvršitve delovnik, ki ga je določil uporabnik plačilnih storitev.
Vsa sklicevanja na dneve in čase v tem členu se nanašajo na dan in čas na lokaciji plačnikovega ponudnika plačilnih storitev. |
|
2. V primeru elektronsko sproženih plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev obvesti uporabnika plačilnih storitev o sprejemu naloga za izvršitev. To stori brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa pred koncem naslednjega delovnega dne po času sprejema na podlagi odstavka 1. |
|
Predlog spremembe 251 ČLEN 55 | |
|
1. Če se plačilni nalog zavrne, se uporabnik plačilnih storitev s pomočjo obvestila, o katerem sta se stranki dogovorili v ta namen, obvesti o razlogih za zavrnitev in, če je mogoče, postopku za odpravo dejanskih napak, ki so vzrok za zavrnitev. Obvestilo se pošlje brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v treh delovnih dneh od časa sprejema na podlagi odstavka 54(1). |
|
|
2. V primerih, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz pogodbe o plačilnih storitvah v skladu s členom 31, ponudnik plačilnih storitev plačnika ne zavrne izvršitve plačilnega naloga, ki je bil dan preko ponudnika plačilnih storitev, ki ni imetnik plačilnega računa plačnika in ki je zajet v odobritev, ki jo je dal plačnik.
|
Ponudnik plačilnih storitev plačnika lahko zavrne izvršitev plačilnega naloga, ki je zajet v odobritev, ki jo je dal plačnik, samo če:
(a) ni na voljo dovolj sredstev za izvršitev plačila;
(b) plačnik ni zagotovil svojemu ponudniku plačilnih storitev potrebnih informacij za izvršitev plačila, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi o plačilnih storitvah v skladu s členom 31(1) (b)(i); ali
(c) izvršitev plačila prepoveduje zakonodaja Skupnosti ali nacionalna zakonodaja.
Če ponudnik plačilnih storitev plačnika zavrne izvršitev plačila, mora ponudnik o tem nemudoma obvestiti plačnika, v vsakem primeru najkasneje do konca dneva, ki bi se štel kot dan sprejema, če plačilo ne bi bilo v nasprotju z zakonodajo Skupnosti ali nacionalno zakonodajo. V obvestilu mora biti naveden razlog za zavrnitev in po potrebi tudi dejanske napake, ki so vzrok za zavrnitev. |
Predlog spremembe 252 ČLEN 56 | |
|
1. Brez poseganja v člen 46, države članice zagotovijo, da za plačila, ki jih je začel plačnik, uporabnik plačilnih storitev ne sme preklicati plačilnega naloga po času, ko ga je ponudnik plačilnih storitev plačnika sprejel, za plačila, ki jih je začel prejemnik plačila ali so bila začeta preko njega, pa jih ne more preklicati ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila. |
Države članice zagotovijo, da uporabnik plačilnih storitev nima pravice preklicati plačilnega naloga, ko ga je ponudnik plačilnih storitev plačnika prejel ali imel za veljavnega. To ponudniku plačilnih storitev ne preprečuje, da se s svojo stranko dogovorita o možnosti preklica v predhodnem obdobju. |
|
2. V primeru plačilnega naloga, ki se izvrši na določeni prihodnji datum, se lahko ponudnik in uporabnik plačilnih storitev dogovorita o datumu nepreklicnosti, ki je tri delovne dni pred datumom sprejema nalogov. |
|
Predlog spremembe 253 ČLEN 57 | |
|
Če se plačilna transakcija opravlja samo v valuti države članice in ne vsebuje menjave valut, in če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti, države članice zahtevajo, da ponudnika plačilnih storitev zaračunata morebitne provizije neposredno plačniku in prejemniku plačila in da vsak krije svoje provizije. |
Če plačilna transakcija ne vsebuje menjave valut, razen če ni drugače dogovorjeno med plačnikom in prejemnikom plačila in njihovimi ponudniki plačilnih storitev, države članice zahtevajo, da ponudnika plačilnih storitev zaračunata morebitne provizije neposredno plačniku in prejemniku plačila in da vsak krije svoje provizije.
|
|
V primeru drugih plačilnih transakcij lahko plačnik in prejemnik plačila sporazumno spreminjata navedene zahteve. |
|
Predlog spremembe 254 ČLEN 58 | |
|
1. Če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti, in če je plačilna transakcija izvršena samo v valuti države članice, države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da prejemnik plačila prejme celoten znesek plačilne transakcije. Posredniki ne odtegnejo provizij iz prenesenega zneska. Vendar pa prejemnik plačila in njegov ponudnik plačilnih storitev lahko skleneta izrecne ureditve, po katerih lahko ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila odtegne svoje provizije iz prenesenega zneska, preden ga knjiži v dobro prejemnika plačila. |
Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da prejemnikov ponudnik plačilnih storitev prejme celoten znesek plačilne transakcije. Noben ponudnik plačilnih storitev, vključno s posredniki, ne odtegne provizij iz prenesenega zneska. Vse provizije se zaračunajo ločeno. Vendar pa plačnik ali prejemnik plačila in njihovi ponudniki plačilnih storitev lahko sklenejo izrecne ureditve, ki odstopajo od tega, po katerih se lahko provizije odtegnejo iz prenesenega zneska |
|
2. Države članice v vsakem od naslednjih primerov zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev v dobri veri poda oceno o vseh odbitnih postavkah, ki se predvidevajo za plačilno transakcijo: (a) če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti, vendar je plačilna transakcija v celoti ali v delu denominirana v valuti, ki ni valuta navedene države članice; (b) če se ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ne nahaja v Skupnosti. |
|
Predlog spremembe 255 ČLEN 59, NASLOV in ODSTAVEK 1 | |
|
Ta oddelek se uporablja samo, če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti. |
črtano |
Predlog spremembe 256 ČLEN 59, ODSTAVEK 2 | |
|
Ne uporablja se za plačilne transakcije, ki se štejejo za mikro plačila. |
Ta oddelek se ne uporablja za plačilne transakcije, ki se štejejo za mikro plačila. |
Predlog spremembe 257 ČLEN 60 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema. Vendar pa se do 1. januarja 2010 plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita za rok, ki ni daljši od treh dni.
|
Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnikovega ponudnika plačilnih storitev, najpozneje ob koncu drugega delovnega dne po datumu izvršitve v skladu s članom 54. Vendar pa se do 1. januarja 2010 plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita za rok, ki ni daljši od treh dni. |
|
2. Če transakcijo začne plačnik in transakcija vsebuje pretvorbo valut, lahko plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev z izrecnim dogovorom določita drugače. |
|
Predlog spremembe 258 ČLEN 61 | |
|
Člen 61 Plačilne transakcije, ki jih začne prejemnik plačila ali so začete preko njega |
črtano |
|
1. Za plačilno transakcijo, ki jo je začel prejemnik plačila ali je bila začeta preko njega, države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema, razen če se prejemnik in njegov ponudnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita drugače. 2. Če plačnikov ponudnik plačilnih storitev zavrne sprostitev sredstev, ki so predmet plačilne transakcije, ponudnik plačilnih storitev v roku iz odstavka 1 o tem obvesti prejemnika plačila s sporočilom, o katerem sta se dogovorili pogodbenici v ta namen. Šteje se, da je ponudnik plačilnih storitev izpolnil svoje obveznosti na podlagi odstavka 1 tega člena in na podlagi člena 58. |
|
Predlog spremembe 259 ČLEN 65 | |
|
Razpoložljivost sredstev na plačilnem računu 1. Države članice zagotovijo, da ponudnik plačilnih storitev plačnika da sredstva na voljo prejemniku plačila takoj, ko so navedena sredstva knjižena v dobro na plačilni račun prejemnika plačila. Zato, da se sredstva dajo na voljo, se ne smejo zaračunati provizije. |
Datum valute in razpoložljivost zneska plačilne transakcije 1. Države članice zagotovijo, da datum valute bremenitve za plačilni račun plačnika ni prej kot trenutek, ko je znesek plačilne transakcije knjižen v breme. |
|
2. Ponudnik plačilnih storitev plačnika preneha imeti sredstva na voljo plačniku takoj, ko so navedena sredstva knjižena v breme plačilnega računa plačnika. |
2. Države članice zagotovijo, da datum valute knjiženja v dobro za plačilni račun prejemnika plačila ni kasnejši od trenutka, ko je bil znesek plačilne transakcije knjižen v dobro na računu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. |
|
|
2a. Znesek plačilne transakcije je prejemniku plačila na voljo isti dan, na katerega je bil znesek knjižen v dobro na računu ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. |
|
3. Datum valute knjiženja v dobro za plačilni račun prejemnika plačila je datum, na katerega se sredstva knjižijo v dobro na navedeni račun. Datum valute bremenitve za plačilni račun plačnika je datum, na katerega se bremeni navedeni račun. |
|
|
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v bremenitve, izvršene na varčevalnih računih, ki so zajete v izrecnih dogovorih glede uporabe sredstev iz naslova varčevanja. |
|
Predlog spremembe 260 ČLEN 66, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Če se plačilni nalog izvrši v skladu z enolično identifikacijsko oznako, ki jo navede uporabnik, se šteje, da je plačilni nalog izvršen pravilno glede na navedenega prejemnika plačila. Če je kot enolična identifikacijska številka navedena številka IBAN, bi morala imeti prednost pred imenom prejemnika plačila, če je navedeno dodatno. Ponudnik plačilnih storitev pa bi moral po možnosti preverjati skladnost prve z drugim. |
1. Če se plačilni nalog izvrši v skladu z enolično identifikacijsko oznako, ki jo navede uporabnik plačilnih storitev, se šteje, da je plačilni nalog izvršen pravilno glede na navedenega prejemnika plačila. Uporabnik in ponudnik plačilnih storitev se lahko dogovorita o enolični identifikacijski oznaki, ki vključuje kontrolno kodo ali drugo obliko notranjega preverjanja ter ima prednost pred vsemi drugimi zagotovljenimi informacijami. Kjer je primerno, naj se uporablja mednarodna številka bančnega računa (IBAN). |
Predlog spremembe 261 ČLEN 66, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
V tem primeru se lahko zaračuna provizija. |
Predlog spremembe 262 ČLEN 67, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Po datumu sprejema v skladu s členom 54(1) je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
1. Brez poseganja v člena 66(2) in 70 je po dnevu sprejema v skladu s členom 54(1) ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
Obrazložitev | |
Sprememba sledi spremembi člena 54. | |
Predlog spremembe 264 Article 67, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za vse stroške, in za vse obresti, ki se zaračunajo uporabniku plačilnih storitev kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Poleg tega so ponudniki plačilnih storitev odgovorni za vse stroške, za katere so pristojni, vključno z vsemi obrestmi, ki jih prejemnikov ponudnik plačilnih storitev zaračuna prejemniku plačila kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Obrazložitev | |
To pojasnjuje, da so ponudniki odgovorni samo za stroške v zvezi z napakami, ki so jih sami zagrešili. Hkrati pojasnjuje tudi odgovornost za obresti. | |
Predlog spremembe 266 Article 67, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. |
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. Če je bil plačilni nalog pravilno izvršen, nosi stroške uporabnik plačilnih storitev. |
Obrazložitev | |
Obveznost ponudnika storitev, da predloži dokaz, kakor je predvideno v odstavku 2, je smiselna, če stroške v primeru pravilne izvršitve nosi uporabnik storitve. | |
Predlog spremembe 267 ČLEN 68 | |
|
Člen 68 Prenos v tretje države V primerih, ko se ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ne nahaja v državi članici, je ponudnik plačilnih storitev plačnika odgovoren za izvršitev plačilnih transakcij samo do trenutka, ko sredstva dosežejo ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. |
črtano |
Predlog spremembe 268 Article 72, paragraph 2 a (novo) | |
|
|
2a. Države članice zagotovijo, da so ustrezni odgovori na pritožbe poslani v 30 dneh od prejema. |
Obrazložitev | |
Ta sprememba bo države članice prisilila, da se lotijo reševanja pritožb v zvezi s plačilnimi storitvami v enotnem roku 30 dni. | |
Predlog spremembe 269 Article 75 a (NEW) | |
|
|
Člen 75a 1. Države članice najkasneje do 1. januarja 2008 ukinejo vse obveznosti na nacionalni ravni, ki se nanašajo na poročanje o plačilih za plačilnobilančno statistiko. 2. Države članice najkasneje do 1. januarja 2008 ukinejo vse nacionalne obveznosti v zvezi z osnovnimi informacijami, ki jih je treba posredovati o uporabnikih plačilnih storitev in ki preprečujejo avtomatizacijo izvrševanja plačil.
|
Obrazložitev | |
Vsaka obveznost poročanja v zvezi s plačili povečuje stroške obdelave plačil. Za učinkovito obdelavo plačil je treba obveznost poročanja ločiti in jo izvajati na drugačen način, na primer s tehnikami pregledovanja. | |
Predlog spremembe 271 Člen 76 | |
|
Člen 76 Spremembe in posodabljanje Da se upošteva tehnološki napredek in razvoj trga na področju plačilnih storitev ter zagotovi enotna uporaba te direktive, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2) spremeni seznam dejavnosti v prilogi k tej direktivi v skladu s členi 2 do 4. |
črtano |
|
V skladu s postopkom iz člena 77(2) lahko posodobi zneske iz členov 2(1), 21(1)(a), 38 in 50(1), da bi upoštevali inflacijo in večje spremembe na trgu. |
|
Obrazložitev | |
Postopek komitologije je na splošno in zlasti na področju finančnih storitev koristen način doseganja hitrih sprememb direktiv, ki so povezane s čisto tehničnimi vprašanji in izvedbenimi ukrepi. Postopek podpira Evropski parlament, ki pa bo izključen v mnogih primerih najkasneje do 1. aprila 2008, če ne bo dosežen nov medinstitucionalni sporazum, ki bo Evropskemu parlamentu dal polno pravico do ugovora. Kar se tiče direktive o plačilih, vprašanja v prilogi niso samo tehnične narave, temveč zadevajo področje uporabe direktive in so povezana z več členi, na primer s členoma 10 in 2(1). Takšne bistvene spremembe direktive so možne v okviru pravega zakonodajnega postopka, ki vključuje Evropski parlament in s tem izvoljene predstavnike evropskih državljanov. | |
Predlog spremembe 272 ČLEN 78, NASLOV | |
|
Popolna uskladitev, medsebojno priznavanje in obvezna narava direktive |
Popolna uskladitev in medsebojno priznavanje |
Obrazložitev | |
Pravni učinek direktive je nedvoumen, če se sklicuje na pogodbe in sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. | |
Predlog spremembe 273 Article 78, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 1 | |
|
3. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev ne odstopajo, v škodo uporabnikov plačilnih storitev, od določb nacionalne zakonodaje, ki uveljavljajo to direktivo ali so z njo usklajene, razen če je to izrecno določeno. |
3. Države članice zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev ne odstopajo, v škodo uporabnikov plačilnih storitev, od določb nacionalne zakonodaje, ki uveljavljajo to direktivo ali so z njo usklajene, razen če je to izrecno določeno ter zagotovijo enake konkurenčne pogoje za kreditne in nekreditne institucije. |
Predlog spremembe 274 Article 78 a ((novo)) | |
|
|
Člen 78a Ob upoštevanju resolucij ZN in uredb ES, na primer resolucije ZN 1373/2001, Uredbe Sveta (ES) št. 2580/2001 in Uredbe Sveta (ES) št. 88172002, katerih namen je zamrzniti premoženje določenih oseb, države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi najkasneje do 1. januarja 2008 zagotovijo, da ponudniki plačilnih storitev niso obvezani upoštevati teh instrumentov, vključno z vsemi predpisi, ki dopolnjujejo ali spreminjajo te določbe, če gre za plačila med ponudniki plačilnih storitev v državah članicah. |
Obrazložitev | |
Za dosego dejanskih koristi, ki jih prinaša enotno plačilno območje za plačila v evrih (SEPA), in za lažji dostop državljanov do njih zaradi nižjih stroškov, morajo države članice ukinite vse neprimerne omejitve in obveznosti v zvezi z filtriranjem gibanja sredstev, ki so pod embargom. Resolucije ZN in uredbe ES se ne bi smele uporabljati za plačila med ponudniki plačilnih storitev v državah članicah, saj so vse obvezane zamrzniti premoženje določenih oseb. Njihova uporaba samo za plačila, ki prihajajo od ponudnikov plačilnih storitev ali so namenjena ponudnikom plačilnih storitev izven enotnega plačilnega sistema za plačila v evrih, je tako skladna s temi določbami. Dodatno filtriranje plačil znotraj enotnega plačilnega območja za plačila v evrih bi pomenilo nepotrebno podvajanje. | |
Predlog spremembe 275 Article 78 b (novo) | |
|
|
Člen 78b 1. Države članice najkasneje do 1. januarja 2008 ukinejo vse obveznosti na nacionalni ravni, ki se nanašajo na poročanje o plačilih znotraj EU ali v vsakem primeru čezmejnih plačilih znotraj evro območja za plačilnobilančno statistiko. |
|
|
2. Države članice najkasneje do 1. januarja 2008 ukinejo vse obveznosti na nacionalni ravni, ki se nanašajo na razlikovanje med plačili rezidentov in nerezidentov znotraj EU ali v vsakem primeru znotraj evro območja. |
Obrazložitev | |
Po mnenju Komisije ne bo mogoče v celoti uresničiti potencialnih prihrankov, ki naj bi jih prineslo enotno plačilno območje, če se bodo ohranile različne obveznosti poročanja za plačilnobilančne statistike. Te zahteve so v številnih državah članicah različno urejene, kar bi pomenilo različno obremenitev SEPA-udeležencev. Zlasti predstavljajo obremenitev za podjetja, saj morajo biti zagotovljene hkrati z dejansko plačilno transakcijo. Pomembno je, da zakonodajalec ukine ali vsaj uskladi zahteve v zvezi s poročanjem znotraj EU. | |
Predlog spremembe 276 Article 79, ODSTAVEK 1 a (novo) | |
|
|
Komisija po sprejemu te direktive objavi letno poročilo, v katerem končnim uporabnikom v državah članicah predstavi primerjavo stroškov plačilnih storitev ter podrobnosti o najboljših praksah za zmanjševanje stroškov. |
Predlog spremembe 277 PRILOGA, TOČKA 1 | |
|
(1) Gotovinske vloge na plačilnem računu pri ponudniku plačilnih storitev uporabnika ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev ter vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa. |
(1) Gotovina, položena na plačilnem računu ter vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa. |
Predlog spremembe 278 PRILOGA, TOČKA 2 | |
|
(2) Gotovinski dvigi s plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev uporabnika ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev ter vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa. |
(2) Gotovinski dvigi s plačilnega računa ter vse dejavnosti, ki so potrebne za upravljanje plačilnega računa. |
Predlog spremembe 279 PRILOGA, TOČKA 3, UVODNI DEL | |
|
(3) Izvrševanje plačilnih transakcij, vključno s prenosom sredstev, če so sredstva vložena na plačilnem računu pri ponudniku plačilnih storitev uporabnika ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev: |
(3) Izvrševanje plačilnih transakcij, vključno s prenosom sredstev na plačilni račun pri ponudniku plačilnih storitev uporabnika ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev: |
Predlog spremembe 280 PRILOGA, point (5) | |
|
(5) Izdajanje plačilnih kartic, ki uporabniku plačilnih storitev omogočajo prenos sredstev. |
(5) Izdajanje plačilnih kartic, ki uporabniku plačilnih storitev omogočajo prenos kreditiranih sredstev (debetne kartice) ali sredstev, kritih s kreditom (kreditne kartice). |
Obrazložitev | |
Izdajanje kreditnih kartic trenutno ni urejeno v vseh državah EU. Torej je treba pojasniti, da lahko plačilne institucije v skladu s točko 5 Priloge izdajajo plačilne kartice kot debetne ali kot kreditne kartice. | |
Predlog spremembe 281 PRILOGA, TOČKA (6) | |
|
(6) Izvrševanje plačilnih transakcij, vključno s prenosom sredstev, če elektronski denar v smislu Direktive 2000/46/ES izdaja ponudnik plačilnih storitev. |
(6) Izvrševanje plačilnih transakcij, če so sredstva elektronski denar v smislu Direktive 2000/46/ES. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe 282 PRILOGA, TOČKA (7) | |
|
(7) Storitve denarnih nakazil, pri katerih ponudnik plačilnih storitev prejme od uporabnika plačilnih storitev gotovino, knjižni denar ali elektronski denar samo z namenom, da opravi plačilno transakcijo in prenese sredstva prejemniku plačila. |
(7) Storitve denarnih nakazil, pri katerih ponudnik plačilnih storitev prejme od uporabnika plačilnih storitev sredstva samo z namenom, da posreduje sredstva prejemniku plačila. |
Predlog spremembe 283 PRILOGA, point (8) | |
|
(8) Izvrševanje plačilnih transakcij s katerim koli komunikacijskim sredstvom na daljavo, kakor so mobilni telefoni ali druge digitalne ali informacijske naprave, če ponudnik storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo olajšuje plačilo blaga ali storitev, ki niso digitalno blago ali storitve elektronske komunikacije in se tako ne opravljajo preko same naprave. |
(8) Izvrševanje plačilnih transakcij s katerim koli komunikacijskim sredstvom na daljavo, kakor so mobilni telefoni ali druge digitalne ali informacijske naprave, s strani ponudnika storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, v imenu uporabnika plačilnih storitev, razen če so digitalno blago ali storitve elektronske komunikacije v bistvu dobavljene prek naprave same ter se plačilo izvrši neposredno ponudniku storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, in ne tretji osebi. |
Predlog spremembe 284 PRILOGA, point (9) | |
|
(9) Izvrševanje plačilnih transakcij s katerim koli komunikacijskim sredstvom na daljavo, kakor so mobilni telefoni ali druge digitalne ali informacijske naprave, če ponudnik storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, samo omogoči prenos sredstev za plačilo digitalnega blaga ali storitev elektronske komunikacije s pomočjo naprave, ne da bi kakor koli drugače posegal v storitev. |
črtano |
Predlog spremembe 285 PRILOGA 1 A (NEW) | |
|
Plačujete (znesek plačila v valuti države članice, v kateri ima transakcija izvor) |
SIMBOL VALUTE XXX |
|
v (valuta plačila) |
VALUTA |
|
po menjalnem tečaju |
X.XX |
|
Provizija za transakcijo znaša (znesek plačila v valuti države članice, v kateri ima transakcija izvor) |
X |
|
Celotni stroški izvršitve plačila (znesek plačila v valuti države članice, v kateri ima transakcija izvor) znašajo |
XXX
|
|
Prejemnik plačila bo plačilo prejel na dan |
Dan v tednu, datum, mesec, leto |
OBRAZLOŽITEV
Trenutno se plačilni sistemi posameznih držav članic med seboj zelo razlikujejo in sicer glede udeležencev, pravil, predpisov, učinkovitosti in stroškov.
Plačilni sistemi so dejansko predvsem nacionalno usmerjeni in trg ostaja domač. Delež čezmejnih plačil je povprečno manjši od 4 % in se bo verjetno le počasi večal.
Komisija predlaga direktivo za oblikovanje pravega enotnega plačilnega trga.
Čeprav se nekatera predvidevanja Komisije zdijo optimistična, je gotovo, da bo vzpostavitev takšnega trga z uskladitvijo nacionalnih zakonodaj omogočila odpravo nekaterih ovir in imela pozitiven vpliv na rast.
Poročevalec načeloma odobrava pobudo Komisije in podpira vzpostavitev celotnega pravnega okvira za plačilne storitve znotraj Evropske unije.
Ocenjuje, da predlog direktive prihaja ob primernem času za uspeh pobude bančnega sektorja, ki si prizadeva vzpostaviti enotno plačilno območje za plačila v evrih (SEPA) s ciljem, da bi se integrirale nacionalne plačilne infrastrukture in plačilni produkti v euro območju.
Pobuda Komisije je upravičeno osredotočena na elektronska plačila, ki naj bi nadomestila draga gotovinska plačila.
Vzpostavitev usklajenega pravnega okvira za produkte in konsolidiranje plačilnih storitev bi moralo omogočiti racionalizacijo infrastruktur ter potrošnikom in uporabnikom omogočiti večjo izbiro ter višjo stopnjo zaščite.
Ta pravni okvir bo zmanjšal stroške s preglednostjo cen in razvojem zdrave konkurence.
Že dosežen napredek na področju usklajevanja pravnega okvira za plačila je še vedno omejen in ga je treba nadaljevati.
Predlog direktive, predložen Parlamentu, je bil predmet dolgih priprav, ki jih je Komisija začela leta 2000, posvetovanj z zainteresiranimi stranmi in strokovnjaki ter presoje vpliva.
Objavljeni cilji so okrepiti sodelovanje med nacionalnimi trgi in zagotoviti enake konkurenčne pogoje, izboljšati preglednost trga za ponudnike in uporabnike ter pojasniti pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov.
Zato v prvotnem predlogu opredelitvi področja uporabe direktive (Naslov I) sledi opredelitev vrst akterjev, ki lahko opravljajo plačilne storitve za javnost, pri čemer se poleg kreditnih institucij uvedejo plačilne institucije kot nova vrsta ponudnikov storitev (Naslov II), sledi opredelitev zahtev za preglednost in obveščanje (Naslov III) ter navedba pravic in obveznosti uporabnikov in ponudnikov plačilnih storitev (Naslov IV).
Predlog Direktive temelji na členih 47(2) in 95(1) Pogodbe ES.
Poročevalec predlaga določene spremembe prvotnega predloga, ki bi izboljšale njegovo učinkovitost in upoštevale tehnične omejitve, s katerimi se srečuje industrija, ter hkrati ohranile cilj, da se z razvojem poštene konkurence zmanjšajo stroški uporabnikov.
I – Vsebina, področje uporabe in opredelitev pojmov
Področje uporabe direktive je treba omejiti na plačila v evrih ali v nacionalnih valutah držav članic, ki jih izvajajo ponudniki plačilnih storitev, ki se nahajajo v Skupnosti, bodisi da gre za ponudnika plačilnih storitev plačnika bodisi ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila.
To področje uporabe bo usklajeno s ciljem odprave meja na notranjem trgu. Omogočalo bo oblikovanje sprejemljivih zahtev za ponudnike plačilnih storitev, takoj ko bo za različne posrednike začel veljati isti pravni okvir Skupnosti.
Prizadevanje Komisije, da predpiše pravila, ki veljajo za plačilne storitve v zvezi z vsemi plačilnimi sredstvi vseh držav na svetu, je zdaj nerealistično ali vsaj prezgodnje. Zelo majhen delež čezmejnih plačil zunaj Skupnosti za vrste uporabnikov iz direktive ne upravičuje tako obsežnega področja uporabe predpisanih pravil, kot je opredeljeno v prvotnem predlogu direktive.
Načela, ki jih vključuje direktiva, lahko kljub temu oblikujejo pravila dobre prakse za plačila izven Skupnosti, ki jih lahko ponudniki plačilnih storitev vzamejo kot smernice ali pa jih prostovoljno uresničujejo.
II – Ponudniki plačilnih storitev
Uvedbo nove vrste posrednikov, plačilnih institucij, na trg plačilnih storitev morajo spremljati natančnejše določbe, da se zagotovita varnost in zaščita potrošnikov ter izogne izkrivljanju konkurence s kreditnimi institucijami.
Dejavnost plačilnih storitev je poslovna dejavnost, ki jo je zato treba izvajati ob upoštevanju pravil v zvezi s konkurenco in pravil, ki varujejo potrošnike ali uporabnike.
To upoštevanje vodi do predloga za več sprememb statusa plačilnih institucij in njihovega nadzora, zlasti da se upraviči zaupanje potrošnikov ali uporabnikov. Očitno pravni okvir, ki velja za nove ponudnike, ne more biti povsem tak kot za kreditne institucije.
Kljub temu ga mora vzeti za zgled, sorazmerno s tveganji, ki so dejansko nastala glede na tipologije tveganj, opredeljenih v Direktivi 2000/12/ES.
S tega vidika poročevalec odobrava pravilo, po katerem bi bila dejavnost plačilnih institucij odvisna od pridobitve dovoljenja.
Vendar predlaga, da se od plačilnih institucij zahteva ohranjanje najmanjšega deleža, katerega vsota bo povezana z dejansko izvedenimi dejavnostmi. Razen tega je treba sredstva strank v primeru stečaja institucije zaščititi z uvedbo določbe o okraju.
Njihove dejavnosti morajo biti omejene in strogo ločene od drugih poslovnih dejavnosti. Izključeno bo prejemanje vlog, ki ne bo neposredno povezano s plačilom in izdajanjem kredita.
Te institucije mora nadzorovati pristojni nacionalni organ za nadzor nad kreditnimi institucijami, da bi zagotovili skladnost z doktrino in praksami pri izvajanju nadzora, kljub različnim stopnjam nadzora za plačilne institucije.
Izvajanje dejavnosti plačilnih institucij mora biti, v nasprotju s predlogom Komisije, omejeno na pravne osebe, ki imajo za to dovoljenje. Odstopanje, ki bi fizičnim ali pravnim osebam olajšalo opravljanje dejavnosti ponudnika plačilnih storitev brez dolžnosti do vseh obveznosti te kategorije ponudnika, se zdi, da mora biti izbrisano, čeprav objavljena obrazložitev omogoča spodbujanje izraza „postopen prehod teh ponudnikov iz neuradnega gospodarstva v uradni sektor“.
Predlogi sprememb poročevalca si prizadevajo za sorazmerno krepitev statusa in nadzora nad plačilnimi institucijami ter so namenjeni zagotavljanju varnosti potrošniku ali uporabniku, ki ima pravico do pričakovanja plačilnega sistema.
III – Preglednost pogojev za plačilne storitve
Določbe iz naslova III, ki zadevajo preglednost pogojev, v katerih se zagotavljajo plačilne storitve in njihovi stroški ter tudi informacije za uporabnike plačilnih storitev, so v celoti ustrezne. Kljub temu je treba za nekatere tehnične ali praktične točke uvesti natančne navedbe ali spremembe.
Zlasti gre za zagotavljanje nekaterih jasnih in natančnih podatkov potrošnikom in uporabnikom, ki jim omogočajo primerjavo ponudb različnih ponudnikov plačilnih storitev, na podlagi katerih lahko izbirajo.
IV – Pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev
Naslov IV, ki opredeljuje pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev, je dobro usmerjen. Usklajenost nacionalnih pravnih sistemov v zvezi s plačevanjem omogoča podporo prizadevanjem bančnega sektorja, da bi vzpostavil SEPA, pobudo, ki jo poročevalec podpira.
Nekatere točke si kljub temu zaslužijo natančno določitev ali izboljšanje za bolj uravnoteženo povezavo med ponudniki plačilnih storitev in uporabniki.
Rok izvršitve, s ciljem modela D + 1, se zdi dokončno realističen, če bo področje uporabe direktive omejeno, in sicer v zvezi s plačili, ki se izvajajo v okviru notranjega trga in v valutah držav članic.
Če sedanje ali prihodnje tehnike omogočajo bistveno skrajšanje časa obdelave plačil, je res, da dejansko izvajanje predpostavlja infrastrukture, katerih stroški so pomembni. V zvezi s tem je torej treba upoštevati načelo sorazmernosti med dejansko uporabnostjo kratkega roka izvršitve plačila za uporabnika in stroškom tega plačila.
Sicer ne bi bilo presenetljivo, da se konkurenca med ponudniki plačilnih storitev lahko uporablja ne le pri stroških, ampak tudi pri času izvršitve v zvezi s predlagano ceno.
V teh pogojih bi bilo primerno do leta 2012 ponovno sprožiti cilj modela D + 1 in ga uskladiti z dodatnim rokom, vsakič ko je potrebna pretvorba valute.
MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (5.7.2006)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES
(KOM(2005)0603) – C6‑0411/2005 – 2005/0245(COD))
Pripravljavka mnenja: Mia De Vits
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Na splošno podpiramo cilje predloga o plačilnih storitvah na notranjem trgu. Z odpravljanjem pravnih ovir in ustvarjanjem enakih pogojev za vse bi se lahko na trgu plačilnih storitev konkurenca povečala v korist potrošnikov. V nekaterih točkah pa je vendarle treba predlog prilagoditi ali ga bolj jasno oblikovati, da se zagotovi ustrezno varstvo potrošnikov. Moje poročilo se torej osredotoča na naslednja poglavitna vprašanja:
Naslov I: Predmet in področje uporabe
Nekatere opredelitve je treba izboljšati zaradi jasnosti in notranje doslednosti. Prav tako je treba vse opredelitve zbrati v enem členu - členu 4.
Statut plačilnih institucij je treba zaradi varstva potrošnikov ohraniti le za pravne osebe, ne pa za fizične osebe.
Po našem mnenju je obseg uporabe predloga preveč ambiciozen: s tem, ko je predlog namenjen uporabi za plačilne storitve v kateri koli valuti in predvideva, da se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Skupnosti, obstaja tveganje, da bo šel predaleč. Glede na ozemeljske omejitve uporabe evropske direktive predlagam, da se področje uporabe omeji na plačilne storitve, pri katerih se oba ponudnika plačilnih storitev nahajata v Skupnosti. Poleg tega se zdi primernejše omejiti področje uporabe na evro in na valute EU, namesto da velja za vse valute.
Izključitev mobilnih ponudnikov iz področja uporabe se ne zdi najprimernejša rešitev.
Izključitev uporabe naslovov III in IV pri plačilnih storitvah, kjer znesek transakcije presega 50.000 EUR, se ne zdi najboljša rešitev za varstvo potrošnikov. Meja 50.000 EUR ter izključitev uporabe naslovov III in IV bi morali biti omejeni na plačila, ki jih opravijo MSP.
Naslov II: Plačilne institucije
Četudi smo prepričani, da je po eni strani treba povečati konkurenco na trgu plačilnih storitev ter po drugi strani razlikovati med bankami in plačilnimi institucijami, je to nemara mogoče le, če so konkurenčni pogoji za vse udeležence enaki. V prid varstvu potrošnikov in zaupanju v finančni sistem je torej potreben strožji regulatorni okvir za plačilne institucije. S tem v zvezi predlagam naslednje poglavitne spremembe:
- določitev minimalnih kapitalskih zahtev (člen 4a novo);
- omejevanje dejavnosti plačilnih institucij (odpravo zagotavljanja izvršitve plačilnih transakcij in upravljanja plačilnih sistemov);
- ločen sistem knjiženja in varovanje potrošnikov z blokiranjem sredstev, ko gre plačilna institucija v stečaj;
- vodenje evidence za vsaj 5 let;
- strožji nadzor nad izdajanjem in ohranjanjem dovoljenj (člena 6 in 9);
- omejevanje možnosti, da bi plačilne institucije svoje dejavnosti prenesle na zunanje izvajalce;
- omejitev režima odstopanja, ki je določen v členu 21.
Naslov III: Preglednost pogojev za plačilne storitve
Naslov gre v pravo smer, vendar so za varstvo potrošnikov in za boljšo preglednost potrebne nekatere spremembe. Potrošniki bi morali prejeti nekaj dodatnih informacij tako v trenutku, ko se sporočijo pogoji plačilne transakcije, kot tudi po sprejemu transakcije. To se nanaša na posamezne plačilne transakcije in na okvirne pogodbe.
Člena 26 in 31 o sporočanju pogojev bi bilo torej treba spremeniti, tako da se dodajo:
- podatki, ki potrošniku omogočajo seznanitev s stroški,
- pogoji, pod katerimi ima plačnik pravico do vračila in pravico do preklica plačila, ter časovno obdobje, v katerem veljata ti pravici;
- podatki glede odgovornosti za izvršitev, vključno z odgovornostjo in pogoji, ki so povezani z neodobrenimi plačilnimi transakcijami.
Obdobje za prenehanje plačilne pogodbe bi bilo treba z enega meseca podaljšati na dva meseca.
Glede na število plačil v zneskih, manjših od 50 EUR, ki jih opravijo potrošniki, bi bilo navsezadnje treba prilagoditi opredelitev mikro plačil (člen 38) in jih znižati s 50 na 10 EUR.
Naslov IV: Pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem in uporabo plačilnih storitev
Z vidika varstva potrošnikov se zdi ustrezno omejiti možnosti ponudnikov plačilnih storitev, da blokirajo uporabnikov instrument za preverjanje plačila. (člen 43, odstavek 2).
V primeru, da je bil instrument za preverjanje plačila izgubljen, ukraden ali odtujen, bi moral imeti potrošnik – ko to ugotovi – možnost, da brez nepotrebnega odlašanja to sporoči po telefonu (člen 46).
Ponudnik plačilnih storitev mora nositi tveganje pošiljanja imetniku kakršnega koli instrumenta za elektronski prenos sredstev ali kakršnih koli sredstev, ki omogočajo njegovo uporabo (npr. PIN kodo). (člen 47, odstavek 3).
Za primere sporne odobritve je potrebna jasna opredelitev ali opis „hude malomarnosti“. V vsakem primeru uporabnik ne bo prevzel nikakršne odgovornosti brez fizične predložitve plačilnega instrumenta in elektronske identifikacije.
Ne strinjamo se z mnenjem, da je potrebna predpostavka o malomarnosti: samo dejstvo, da je tretja oseba lahko uporabila instrument, ne more biti dokaz o malomarnosti imetnika instrumenta. Dokaze o neobstoju ali obstoju skrajne malomarnosti ali goljufije imetnika mora zagotoviti izdajatelj, sicer bi bila omejitev odgovornosti na 150 EUR, kar je glavna značilnost sistema, zgolj navidezna.
Državam članicam bi moralo biti omogočeno sprejetje predpisov, ki dodatno omejujejo odgovornost uporabnika v primeru odgovornosti za izgube, povezane z neodobrenimi plačilnimi transakcijami. Ne zdi se nam primerno, da je uporabnik avtomatično odgovoren za vse transakcije, ki se opravijo pred obvestilom o izgubi ali kraji.
Podpiramo možnost povračila in preklica transakcije. Nekoliko je treba spremeniti le obdobje, v katerem lahko do tega pride. V celoti podpiramo tudi pravilo iz člena 57, ki izrecno prepoveduje odbitke od prenesenih zneskov. Za kršitve tega načela bi bilo treba uveljaviti posebno kazen.
Glede časa izvršitve se popolnoma strinjamo s predlogom Komisije, vendar nekoliko dvomimo o njegovi tehnični izvedljivosti, zato bi veljalo upoštevati nekaj prilagoditev. Spričo pomena mikro plačil za potrošnike pa se ne strinjamo z njihovo izključitvijo iz področja, za katerega veljajo členi o času izvršitve.
Za preprečevanje poskusov ponudnikov plačilnih storitev, da si povrnejo dodatne stroške reform na račun uporabnikov, predlagamo naslednje prilagoditve:
- člen 60, odstavek 1: se znesek knjiži v dobro ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema, namesto na plačilni račun prejemnika plačila,
- če transakcijo začne plačnik in transakcija vsebuje pretvorbo valut v valuto, ki ni valuta držav članic EU, se lahko strani izrecno dogovorita za rok, ki ni daljši od treh dni.
Delitev odgovornosti iz člena 67 za primer neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije je po našem mnenju korak v pravo smer. Zaradi varstva potrošnikov pa je priporočljivo, da se v členu 70 črta stavek, ki določa, da ponudnik plačilnih storitev ne nosi odgovornosti v primerih višje sile.
Na koncu nismo prepričani glede prispevka člena 78, kot je oblikovan v predlogu: po našem mnenju in glede na sprejetje nekaterih ključnih predlogov sprememb, bi države članice morale ohraniti pristojnosti, da za zaščito interesov potrošnikov posežejo v večji meri, kot se določa v predlogu. V tem pogledu bi moral biti predlog izhodišče.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 21 A (novo) | |
|
|
(21a) V primeru nepooblaščene uporabe instrumentov za preverjanje se za veliko malomarnost med drugim šteje naslednje ravnanje: imetnik je navedel svojo osebno identifikacijsko številko ali katero koli drugo kodo v lahko prepoznavni obliki, zlasti na instrumentu za elektronski prenos sredstev ali na predmetu ali dokumentu, ki ga je hranil ali nosil skupaj z instrumentom, ali imetnik ni obvestil izdajatelja, da je bil instrument izgubljen ali ukraden, takoj ko je to ugotovil. Za oceno malomarnosti uporabnika plačilnih storitev je treba upoštevati vse dejanske okoliščine. Zadevna dokazila, ki jih predloži izdajatelj, in uporaba plačilnega instrumenta s kodo, ki jo pozna samo imetnik, niso zadosten dokaz o malomarnosti imetnika. Klavzule in pogoji ali kombinacija klavzul in pogojev v pogodbah o ponudbi in uporabi instrumentov o elektronskem prenosu sredstev, ki bi povečali dokazno breme za potrošnika ali zmanjšali dokazno breme za izdajatelja, so nični in neveljavni. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe temelji na predlogu spremembe 63 pripravljavke mnenja in ga je treba obravnavati kot uvodno izjavo, ki pojasnjuje člen 46. | |
Predlog spremembe 2 ČLEN 2, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Ta direktiva se uporablja samo za poklicne dejavnosti, naštete v prilogi, ki vsebujejo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, v nadaljnjem besedilu "plačilne storitve", pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Skupnosti. |
1. Ta direktiva se uporablja samo za plačilne storitve, kot so opredeljene v členu 4, pri katerih se ponudniki plačilnih storitev nahajajo v Skupnosti.
|
|
Vendar pa se za plačilne storitve, pri katerih znesek transakcije presega 50.000 EUR, ne uporabljata naslova III in IV. |
Vendar pa se za plačilne storitve, pri katerih znesek transakcije presega 50.000 EUR, ne uporabljata naslova III in IV, če se plačilne storitve izvršijo v imenu MSP. Omejitev 50.000 EUR se ne uporablja v primeru, če se plačilne storitve izvršijo v imenu potrošnikov. |
|
Za namene te direktive plačilna transakcija pomeni dejanje, ki ga sproži plačnik ali prejemnik plačila, in sicer polog, dvig ali prenos sredstev od plačnika do prejemnika plačila, ne glede na obveznosti med uporabniki plačilnih storitev. |
|
Obrazložitev | |
Zaradi notranje skladnosti je primerneje vse pojme opredeliti v členu 4. Nadalje je primerneje geografsko področje veljavnosti direktive omejiti na Skupnost in ne zajeti tudi tretjih držav. | |
Predlog spremembe 3 ČLEN 2, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če ni določeno drugače se ta direktiva uporablja za plačilne storitve v kateri koli valuti. |
2. Ta direktiva se uporablja za plačilne storitve v valutah držav članic. |
Predlog spremembe 4 ČLEN 3, TOČKA (I) | |
|
(i) storitve, ki se lahko uporabljajo za nakup blaga ali storitev samo v okviru omejene mreže odvisnih ponudnikov storitev in temeljijo na instrumentih, kakršni so potrdila in kartice, če taki instrumenti niso unovčljive; |
(i) storitve, ki se lahko uporabljajo za nakup blaga ali storitev in temeljijo na instrumentih, kakršni so potrdila in kartice, če taki instrumenti niso unovčljivi; |
Obrazložitev | |
Te določbe je treba pojasniti, da bi lahko razlikovali med potrdili, ki niso unovčljiva, kot na primer boni za prehrano, in mrežami poslovnežev na lokalni ravni. | |
Kartice in druge debetne instrumente je treba vključiti v področje uporabe direktive, saj morajo izpolnjevati enake pravne, tehnične ali varnostne zahteve kot druga plačilna sredstva. | |
Predlog spremembe 5 ČLEN 3, TOČKA (J) | |
|
j) plačilne transakcije, izvršene z mobilnimi telefoni ali drugimi digitalnimi ali informacijskimi napravami, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: |
črtano |
|
i) ponudnik storitev, ki upravlja telekomunikacijski ali informacijski sistem ali mrežo, je tesno povezan z razvojem digitalnega blaga ali elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih opravlja; |
|
|
ii) blago in storitve se ne morejo dobaviti v odsotnosti ponudnika storitev; |
|
|
(iii) druge možnosti za plačilo ni. |
|
Obrazložitev | |
Da bi predvideli prihodnje plačilne sisteme in se izognili težavam pri določanju meje med storitvami, vključenimi v področje veljavnosti in tistimi, ki so iz njega izključene, je primerneje črtati to izjemo. | |
Predlog spremembe 6 ČLEN 4, TOČKA 1 (I) | |
|
(i) če je plačilna institucija fizična oseba, državo članico, v kateri se nahaja glavna uprava ponudnika plačilnih storitev; |
črtano |
Predlog spremembe 7 ČLEN 4, TOČKA 4 | |
|
(4) „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima pravico razpolaganja s sredstvi, in ki omogoči prenos teh sredstev prejemniku plačila; |
(4) „plačnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki kot imetnik računa dovoli prenos sredstev iz računa, ali če račun ne obstaja, fizično ali pravno osebo, ki naroči prenos sredstev; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je namenjen pojasnitvi, da „plačnik“ pomeni pogodbenega partnerja ponudnika storitev. Predlagan pristop v povezavi s pravicami in obveznostmi plačnika, določenimi v naslovu III, ni smiseln, saj vedno predpostavlja pogodbo med plačnikom in ponudnikom storitev. | |
Predlog spremembe 8 ČLEN 4, TOČKA 9 | |
|
(9) "razpoložljivost sredstev" pomeni, da lahko uporabnik plačilnih storitev uporabi sredstva na plačilnem računu brez zaračunavanja provizije; |
črtano |
Predlog spremembe 9 ČLEN 4, TOČKA 11 A (novo) | |
|
|
(11a) "delovni dan banke" je dan, ko sta ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je udeležen v plačilni transakciji, in ponudnik plačilnih storitev pri tem udeleženega prejemnika plačila odprta za poslovanje s strankami; |
Obrazložitev | |
Opredelitev "delovnega dne" je podana za pojasnitev. | |
Predlog spremembe 10 ČLEN 4, TOČKA 19 A (novo) | |
|
|
(19a) "plačilne storitve" so poslovne dejavnosti, naštete v Prilogi, ki zajemajo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, pri katerih se ponudniki plačilnih storitev nahajajo v Skupnosti; |
Predlog spremembe 11 ČLEN 4, TOČKA 19 B (novo) | |
|
|
(19b) "čas izvršitve" je čas od trenutka, ko ponudnik plačilne storitve sprejme plačilni nalog, do trenutka, ko je na podlagi plačilnega naloga znesek izplačan prejemniku plačila; |
Predlog spremembe 12 ČLEN 4, TOČKA 19 C (novo) | |
|
|
(19c) "mikro plačila" so pogodbe v zvezi s plačili, ki ne presegajo 10 EUR. |
Obrazložitev | |
Glede na obsežne obveznosti in tveganja, ki jih mora obvladovati plačilna institucija, za varstvo potrošnikov ni primerno, da se fizičnim osebam dovoli ustanavljanje plačilnih institucij. Zaradi skladnosti z obstoječo evropsko zakonodajo so dodane opredelitve iz člena 2 direktive 2001/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. aprila o reorganizaciji in likvidaciji kreditnih institucij. | |
Predlog spremembe 13 ČLEN 5, TOČKA (H) | |
|
(h) če je prosilec pravna oseba, identiteta fizičnih oseb, ki so njegovi zastopniki, njegovi večinski delničarji in nastopajo kot direktorji, ter dokazila, da imajo navedene osebe dovolj dober ugled ter ustrezno znanje in sposobnost opravljanja plačilnih storitev; |
(h) če je prosilec pravna oseba, identiteta direktorjev, oseb, ki so odgovorne za upravljanje plačilne institucije, in identiteta njenih večinskih delničarjev ter dokazila, da imajo navedene osebe dovolj dober ugled ter ustrezno znanje in sposobnost opravljanja plačilnih storitev; |
Obrazložitev | |
Spremembe morajo skupaj s predlogi sprememb k členu 10 omogočiti oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev in zagotoviti pravi nadzor nad plačilnimi institucijami. Upravičene so tudi z vidika skladnosti s členom 4. | |
Predlog spremembe 14 ČLEN 5 A (novo), ODSTAVEK 1 | |
|
|
Člen 5a |
|
|
Zahteve po začetnem kapitalu |
|
|
1. Plačilne institucije v skladu s členom 57(a) in (b) Direktive 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij1 razpolagajo s kapitalom na naslednji način: |
|
|
(a) plačilna institucija, ki izvaja le dejavnosti, omenjene v točki 7 Priloge, in te dejavnosti izvede v rokih, določenih v prvem stavku člena 60(1) ali hitreje, vedno razpolaga z najmanj 50.000 EUR kapitala; |
|
|
(b) plačilna institucija, ki izvaja dejavnosti, navedene v točki (a) zgoraj in/ali: |
|
|
(i) dejavnosti, navedene v točki 1 Priloge, ko te niso izvedene v roku, določenem v prvem stavku člena 60(1) in/ali |
|
|
(ii) katero koli izmed dejavnosti, navedenih v točkah 5 in/ali 8 in/ali 9 Priloge in/ali |
|
|
(iii) ponuja katero od pomožnih storitev, navedenih v členu 10(1)(b) in (c), |
|
|
vedno razpolaga z najmanj 125.000 EUR kapitala; |
|
|
(c) plačilna institucija, ki izvaja katero od dejavnosti iz točk (a) ali (b) zgoraj in/ali katero od dejavnosti v odstavkih 1 do 3 Priloge, vedno razpolaga z najmanj 730.000 EUR kapitala. |
|
|
____ 1 UL L 177, 30. 6. 2006, str. 1. |
Obrazložitev | |
Višina začetnega kapitala plačilne institucije mora biti odvisna od vrste tveganj, ki jim je institucija izpostavljena. Tveganja so podobna nekaterim tveganjem, s katerimi se soočajo investicijska podjetja, zato je predlagana višina kapitala, ki temelji na nedavno obnovljeni direktivi o kapitalski ustreznosti. Skupaj z zaščito sredstev strank, ki je predvidena v odstavku 10(a) in (b), predstavlja predlog spremembe pravično ravnovesje med željo po večji konkurenci na plačilnem trgu in potrebo po zaščiti sredstev potrošnika. | |
Predlog spremembe 15 ČLEN 5 A (novo), ODSTAVEK 2 | |
|
|
2. Ne glede na zgoraj določene minimalne kapitalske zahteve se morajo pristojni organi prepričati, da plačilne institucije vedno razpolagajo z zadostnim kapitalom za izvedbo vseh svojih poslovnih dejavnosti. |
Obrazložitev | |
Vse plačilne institucije morajo biti ves čas finančno stabilne. | |
Predlog spremembe 16 ČLEN 5 A (novo), ODSTAVEK 3 | |
|
|
3. Plačilne institucije nemudoma obvestijo pristojne organe, če njihov kapital pade pod zneske, ki se zahtevajo v odstavku 1. V takih okoliščinah pristojni organi takoj sprejmejo ukrepe za zagotovitev učinkovitosti ureditve iz členov 10(a) in 10(b) ter skupaj s plačilno institucijo pripravijo načrt za njeno dokapitalizacijo. |
Obrazložitev | |
Pri plačilnih institucijah, ki se soočajo s finančnimi težavami, je bistveno, da pristojni organi držav članic sprejmejo zakonite ukrepe za zagotovitev, da so sredstva strank v institucijah v celoti zavarovana v korist strank. | |
Predlog spremembe 17 ČLEN 6, ODSTAVEK 1 | |
|
Dovoljenje izdajo pristojni organi, če informacije in dokazila, ki spremljajo prošnjo, izpolnjujejo vse zahteve iz člena 5. |
Dovoljenje izdajo pristojni organi, če informacije in dokazila, ki spremljajo prošnjo, izpolnjujejo vse zahteve iz členov 5 in 5(a). |
Obrazložitev | |
Upoštevati je treba zahteve v zvezi s kapitalom. | |
Predlog spremembe 18 ČLEN 6, ODSTAVEK 2 | |
|
Prošnja za dovoljenje se ne pregleduje glede na zahteve poleg tistih, ki so navedene v členu 5. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe mora omogočiti oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev in zagotoviti pravi nadzor nad plačilnimi institucijami. Pravice opravljanja storitev in ustanavljanja so poudarjene že v pogodbi, zato jih ni treba še enkrat ponoviti v tem členu. | |
Predlog spremembe 19 ČLEN 8, ODSTAVEK 2 | |
|
Register se redno dopolnjuje z najnovejšimi podatki. Javno je na vpogled in dostopen preko spletne strani. |
Register vsebuje informacije o storitvah in dejavnostih iz člena 10, za katere je plačilna institucija pooblaščena ali registrirana. Je javno na vpogled, dostopen preko spletne strani in se redno dopolnjuje z najnovejšimi podatki. |
Obrazložitev | |
Ukrep nadzora je upravičen za varstvo potrošnikov in za oblikovanje enakih konkurenčnih pogojev. | |
Predlog spremembe 20 ČLEN 9 | |
|
Če sprememba vpliva na natančnost podatkov in dokazil, predloženih na podlagi člena 5, plačilna institucija o tem nemudoma obvesti pristojni organ svoje matične države članice. |
Če sprememba vpliva na natančnost podatkov in dokazil, predloženih na podlagi člena 4a in člena 5, plačilna institucija o tem nemudoma obvesti pristojni organ svoje matične države članice. |
Obrazložitev | |
Vsaka sprememba v kapitalskih zahtevah mora biti nemudoma navedena, ker sodi med zahteve za izdajo dovoljenja. | |
Predlog spremembe 21 ČLEN 10, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Plačilne institucije imajo pravico do opravljanja naslednjih dejavnosti: |
1. Plačilne institucije imajo pravico do opravljanja naslednjih dejavnosti: |
|
(a) opravljanje plačilnih storitev; |
(a) opravljanje plačilnih storitev v skladu s Prilogo; |
|
(b) opravljanje poslovnih in sorodnih pomožnih storitev, kakor so jamstvo za izvršitev plačilnih storitev, storitve menjave valut, dejavnosti hrambe ter shranjevanje in obdelava podatkov; |
(b) opravljanje poslovnih in sorodnih pomožnih storitev, če so potrebne za opravljanje plačilnih storitev iz točke (a); |
|
(c) dostopanje do plačilnih sistemov in njihovo vodenje za namen prenosa, obračuna in poravnave sredstev, vključno z instrumenti in postopki v zvezi s sistemi. |
(c) dostopanje do plačilnih sistemov za namen prenosa, obračuna in poravnave sredstev, vključno z instrumenti in postopki v zvezi s sistemi. |
|
|
Plačilne institucije ne smejo opravljati depozitnih transakcij, ponujati kreditnih storitev ali biti porok. |
Obrazložitev | |
Da bi spodbudili zaupanje potrošnikov v finančni sistem, je nujno, da so področja dejavnosti plačilnih institucij omejena na tista, navedena v Prilogi. Predlog spremembe je pomemben tudi zaradi večje jasnosti, da se prepreči izogibanje. | |
Predlog spremembe 22 ČLEN 10, ODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
2a. Plačilna institucija: |
|
|
(a) v svojih knjigah beleži sredstva, ki jih je prejela od uporabnikov plačilnih storitev za plačilne transakcije, ločeno od sredstev, sprejetih za dejavnosti, ki niso plačilne storitve; |
|
|
(b) vodi sredstva uporabnika plačilne storitve pod imenom računa, iz katerega je jasno prepoznati uporabnika; |
|
|
Sredstva uporabnikov plačilnih storitev se ne smejo mešati s sredstvi ponudnika plačilnih storitev ali katerega koli drugega uporabnika plačilnih storitev ali druge osebe, ki ni uporabnik plačilnih storitev, v imenu katerega so sredstva vložena. |
|
|
Sredstva uporabnika plačilnih storitev so ločena od morebitnih ukrepov tretje strani proti plačilni instituciji. |
Obrazložitev | |
Da se ohranja zaupanje potrošnikov v finančni sistem in prepreči težave z ugledom celotnega sektorja, je treba sprejeti primerne ukrepe, in sicer predvsem omejiti dejavnosti plačilnih institucij na tiste, ki so navedene v Prilogi (načelo specializacije plačilnih institucij), tako da se omeji njihove naložbe in zavaruje sredstva, ki jih pridobijo od uporabnikov plačilnih storitev. Tudi uvodna izjava 9 mora biti razumljena v tem smislu. | |
Predlog spremembe 23 ČLEN 10, ODSTAVEK 2 B (novo) | |
|
|
2b. V primeru, da se začne eden ali več reorganizacijskih ukrepov ali postopkov zaključka proti plačilni instituciji, pristojni upravni ali sodni organi ali primeren administrator ali likvidator, odvisno od primera, nemudoma povrne sredstva vseh uporabnikov plačilnih storitev takim uporabnikom plačilnih storitev, ki imajo prednost pred vsemi drugimi zahtevki zoper to plačilno institucijo. |
|
|
V primeru, da se začne eden ali več reorganizacijskih ukrepov ali postopkov zaključka proti plačilni instituciji in da na voljo ni zadostnih sredstev za poplačilo vseh sredstev uporabnikov plačilnih storitev, pristojni upravni ali sodni organi ali primeren administrator ali likvidator, odvisno od primera, nemudoma povrne sredstva vseh uporabnikov plačilnih storitev na podlagi sorazmernih deležev glede na njihove zahtevke pred vsemi drugimi zahtevki zoper to plačilno institucijo. |
Obrazložitev | |
Da se ohranja zaupanje potrošnikov v finančni sistem in prepreči težave z ugledom celotnega sektorja, je treba sprejeti primerne ukrepe, in sicer predvsem omejiti dejavnosti plačilnih institucij na tiste, ki so navedene v Prilogi (načelo specializacije plačilnih institucij), tako da se omeji njihove naložbe in zavaruje sredstva, ki jih pridobijo od uporabnikov plačilnih storitev. Tudi uvodna izjava 9 mora biti razumljena v tem smislu. | |
Predlog spremembe 24 ČLEN 10, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Poslovne dejavnosti plačilnih institucij z dovoljenjem so neizključne in niso omejene na plačilne storitve, ob upoštevanju veljavne nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti. |
črtano |
Obrazložitev | |
Zaradi pravne varnosti je primerneje omejiti dejavnosti plačilnih institucij. | |
Predlog spremembe 25 ČLEN 12, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije ostanejo v celoti odgovorne za vsa dejanja svojih vodilnih delavcev, zaposlenih, vezanih zastopnikov ali hčerinskih družb na podlagi te direktive. |
2. Države članice zahtevajo, da plačilne institucije ostanejo v celoti odgovorne za vsa dejanja svojih vodilnih delavcev, zaposlenih, vezanih zastopnikov, hčerinskih družb ali zunanjih izvajalcev na podlagi te direktive. |
Obrazložitev | |
Plačilne institucije morajo biti odgovorne tudi za dejavnosti, ki jih v njihovem imenu opravljajo zunanji izvajalci. | |
Predlog spremembe 26 ČLEN 13 | |
|
Države članice zahtevajo, da plačilne institucije vodijo evidenco vseh storitev in transakcij, ki jo hranijo razumno dolgo, vendar ne več kakor pet let. |
Države članice zahtevajo, da plačilne institucije vodijo evidenco vseh storitev in transakcij, ki jo hranijo največ eno leto, vendar ne več kakor pet let. |
Obrazložitev | |
Treba je razjasniti izraz „razumno dolgo“. | |
Predlog spremembe 27 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, UVODNI DEL | |
|
Za preverjanje skladnosti s tem naslovom lahko pristojni organi sprejmejo le naslednje ukrepe: |
Za preverjanje skladnosti s tem naslovom pristojni organi sprejmejo vsaj naslednje ukrepe, zlasti: |
Obrazložitev | |
Ustrezen nadzor plačilnih institucij je potreben zaradi varstva potrošnikov in njihovega zaupanja v finančni sistem. | |
Predlog spremembe 28 ČLEN 16, ODSTAVEK 2, TOČKA (E) | |
|
(e) začasno prekličejo ali odvzamejo dovoljenje v primerih, ko pogoji za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5 niso več izpolnjeni. |
(e) začasno prekličejo ali odvzamejo dovoljenje v primerih, ko pogoji za izdajo dovoljenja v skladu s členom 5, z določbami člena 4a (kapitalske zahteve) in/ali določbami člena 10a niso ali niso več izpolnjeni. |
Obrazložitev | |
Ustrezen nadzor plačilnih institucij je potreben zaradi varstva potrošnikov in njihovega zaupanja v finančni sistem. | |
Predlog spremembe 29 ČLEN 21, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Z odstopanjem od točke (d) prvega odstavka člena 1 lahko države članice za vsak primer posebej dovolijo fizični ali pravni osebi vpis v register, vzpostavljen na podlagi člena 8, brez uporabe postopka iz oddelka 1, če sta izpolnjena oba pogoja:
|
1. Države članice lahko, z odstopanjem od točke (d) prvega odstavka člena 1, v izjemnih in posameznih primerih dovolijo pravni osebi vpis v register, vzpostavljen na podlagi člena 8, brez uporabe postopka iz oddelka 1, če celota poslovnih dejavnosti zadevne osebe, vključno z morebitnimi vezanimi zastopniki ali hčerinskimi družbami, za katere prevzema polno odgovornost, proizvaja skupni znesek neporabljenih sredstev, ki so bila sprejeta za opravljanje plačilnih storitev in ne presegajo mesečnega povprečja 150.000 EUR. |
|
(a) celota poslovnih dejavnosti zadevne osebe, vključno z morebitnimi vezanimi zastopniki ali hčerinskimi družbami, za katere prevzema polno odgovornost, proizvaja skupni znesek neporabljenih sredstev, ki so bila sprejeta za opravljanje plačilnih storitev in v povprečju ne presegajo 5 milijonov EUR na mesec in 6 milijonov EUR v katerem koli času; |
|
|
(b) šteje se, da je takšna registracija v javnem interesu iz enega od naslednjih razlogov: |
|
|
(i) zadevna oseba igra ključno vlogo v finančnem posredništvu, zagotavlja dostop do plačilnih storitev za revnejše družbene skupine, zlasti kjer bi bilo opravljanje teh storitev s strani drugih ponudnikov malo verjetno ali dolgotrajno; |
|
|
(ii) je potrebna za učinkovito izvajanje pravil pranju denarja ali mehanizmov za preprečevanje financiranja terorizma. |
|
Obrazložitev | |
Omejevanje pogojev odstopanja iz tega člena je primerno zaradi varstva potrošnikov in za zagotavljanje finančne stabilnosti. Tudi uvodna izjava 11 mora biti razumljena v tem smislu. | |
Predlog spremembe 30 ČLEN 21, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Osebe iz odstavka 1 obvestijo pristojne organe o vsaki spremembi svojega položaja, ki je pomembna za pogoje iz točke (a) odstavka 1. |
3. Osebe iz odstavka 1 obvestijo pristojne organe o vsaki spremembi svojega položaja, ki je pomembna za pogoje iz odstavka 1. |
Obrazložitev | |
Omejevanje pogojev odstopanja iz tega člena je primerno zaradi varstva potrošnikov in za zagotavljanje finančne stabilnosti. | |
Predlog spremembe 31 ČLEN 21, ODSTAVEK 3 A (novo) | |
|
|
3a. Ta opustitev se ne uporablja v zvezi z določbami iz Direktive 2005/60/ES ali nacionalnimi določbami proti pranju denarja. |
Obrazložitev | |
Omejevanje pogojev odstopanja iz tega člena je primerno zaradi varstva potrošnikov in za zagotavljanje finančne stabilnosti. | |
Predlog spremembe 32 ČLEN 23, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zagotovijo, da so pravila o dostopu do plačilnih sistemov in njihovem upravljanju objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj kakor je potrebno za varovanje pred posebnimi tveganji ter za varovanje finančne varnosti plačilnega sistema. |
1. Države članice zagotovijo, da so pravila o dostopu do plačilnih sistemov in njihovem upravljanju objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj, kakor je potrebno za varovanje pred tveganji ter za varovanje finančne varnosti plačilnega sistema. |
|
|
Pri določanju pripustitve plačilne institucije pa se lahko uveljavijo zahteve glede plačilne sposobnosti. |
Obrazložitev | |
V luči cilja varovanja finančne stabilnosti ni primerno, da se plačilne sisteme prisili v sprejemanje plačilnih institucij. Plačilni sistemi bi morali imeti svobodo in pristojnosti, da uveljavijo strožje zahteve za pripustitev, kot na primer zahteve glede plačilne sposobnosti. | |
Predlog spremembe 33 ČLEN 23, ODSTAVEK 1TOČKA (C) | |
|
(c) kakršna koli omejitev na podlagi institucionalnega statusa. |
črtano |
Obrazložitev | |
V luči cilja varovanja finančne stabilnosti ni primerno, da se plačilne sisteme prisili v sprejemanje plačilnih institucij. Plačilni sistemi bi morali imeti svobodo in pristojnosti, da uveljavijo strožje zahteve za pripustitev, kot na primer zahteve glede plačilne sposobnosti. | |
Predlog spremembe 34 ČLEN 25, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev sporočiti uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, pogoje v skladu s členom 26. |
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, dati na voljo pogoje v skladu s členom 26. |
Obrazložitev | |
Vstavljanje besedne zveze "dati na voljo" je v skladu s členom 3 Direktive 97/5/ES in členom 4 Uredbe 2560/2001 in se mora upoštevati v celotnem besedilu. | |
Predlog spremembe 35 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A) (II) | |
|
(ii) časom izvedbe, v katerem se opravi plačilna storitev; |
(ii) časom izvedbe (delovni dnevi bank), v katerem se opravi plačilna storitev v okviru lastne institucije; |
Obrazložitev | |
Zahteve po informacijah bi morale biti omejene na tiste, ki so nujne in bistvene za potrošnika. Posebno pomembna je jasnost določb. Potrošnik lahko kadar koli zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za posamezne primere. | |
Črtanje zadnjega stavka odstavka 1 samodejno sledi omejitvi področja uporabe. | |
Predlog spremembe 36 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A) (VI A) (novo) | |
|
|
(via) informacijami, ki potrošniku omogočajo seznanitev s cenami; |
Predlog spremembe 37 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (A) (VI B) (novo) | |
|
|
(vib) pravico plačnika, da prekliče plačilo; |
Obrazložitev | |
Pogoji bi morali pojasnjevati, kako lahko plačnik prekliče plačilo. | |
Predlog spremembe 38 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) vse pristojbine, ki jih uporabnik plačilnih storitev plača ponudniku plačilnih storitev in po potrebi menjalni tečaj, ki se uporablja za plačilno transakcijo; |
(c) vse pristojbine, ki jih uporabnik plačilnih storitev plača ponudniku plačilnih storitev; |
Obrazložitev | |
Zahteve po informacijah bi morale biti omejene na tiste, ki so nujne in bistvene za potrošnika. Posebno pomembna je jasnost določb. Potrošnik lahko kadar koli zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za posamezne primere. | |
Črtanje zadnjega stavka odstavka 1 samodejno sledi omejitvi področja uporabe. | |
Predlog spremembe 39 ČLEN 26, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (E) | |
|
(e) navedbo odškodninskih in pritožbenih postopkov, ki so na voljo uporabniku plačilnih storitev v skladu s poglavjem 4 naslova IV ter metode za dostop do njih; |
črtano |
Obrazložitev | |
Zahteve po informacijah bi morale biti omejene na tiste, ki so nujne in bistvene za potrošnika. Posebno pomembna je jasnost določb. Potrošnik lahko kadar koli zahteva dodatne informacije, ki so potrebne za posamezne primere. | |
Črtanje zadnjega stavka odstavka 1 samodejno sledi omejitvi področja uporabe. | |
Predlog spremembe 40 ČLEN 27, TOČKA (A) | |
|
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila; |
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila, če ta informacija ni bila že vnaprej posredovana plačniku in če to ni izrecno določeno; |
Obrazložitev | |
Obveznosti za posredovanje informacij plačniku po prejemu plačilnega naloga, ki so predvidene v členu 27, bi morali zavrniti kot pretirane. V primeru, da ima plačnik odprt račun (predvideno z "okvirno pogodbo" iz člena 29 in naslednjimi), bodo potrebne informacije navedene na bančnem izpisku. Navedba vseh podatkov bi preobremenila bančni izpisek in tako zmanjšala preglednost. | |
Če pa je gotovinski polog izveden, ne da bi plačnik imel odprt račun, bi te informacije bile navedene na dokumentu, ki bi bil izročen ločeno od obrazca za prenos, kar bi znatno povečalo birokracijo. | |
Predlog spremembe 41 ČLEN 27, TOČKA (A A) (novo) | |
|
|
(aa) datum transakcije; |
Obrazložitev | |
Zaradi notranje doslednosti je treba vpeljati sklicevanje na člen 54 o sprejemu naloga za plačilo. Poleg tega je nujno, da so potrošniki seznanjeni z natančnim datumom transakcije in natančnim zneskom, izraženim v valuti transakcije. | |
Predlog spremembe 42 ČLEN 27, TOČKA (B) | |
|
(b) znesek plačilne transakcije in morebitnih posredniških provizij in pristojbin, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih mora plačati plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev; |
(b) znesek plačilne transakcije, izražen v valuti transakcije, in zneske morebitnih posredniških provizij in pristojbin, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih mora plačati plačnik svojemu ponudniku plačilnih storitev; |
Obrazložitev | |
Zaradi notranje doslednosti je treba vpeljati sklicevanje na člen 54 o sprejemu naloga za plačilo. Poleg tega je nujno, da so potrošniki seznanjeni z natančnim datumom transakcije in natančnim zneskom, izraženim v valuti transakcije. | |
Predlog spremembe 43 ČLEN 28, UVODNI DEL | |
|
Potem, ko so mu sredstva, prejeta za prejemnika plačila, dana na voljo, ponudnik plačilne storitve da na voljo prejemniku plačila, na enak način, kakor je navedeno v členih 25(1) in 26(2), vsaj naslednje informacije: |
Potem, ko so mu sredstva, prejeta za prejemnika plačila, dana na voljo, njegov ponudnik plačilne storitve da na voljo, na enak način, kakor je navedeno v členih 25(1) in 26(2), vsaj naslednje informacije: |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe pojasnjuje, da je v tem primeru s "ponudnikom plačilnih storitev" mišljen ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila. Zahteva nikakor ne sme veljati za plačnikovega ponudnika plačilnih storitev. | |
Predlog spremembe 44 ČLEN 30 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s katero koli okvirno pogodbo ali ponudbo, ponudnik plačilnih storitev pravočasno sporoči uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki so uporabniku plačilnih storitev na voljo in dostopni, pogoje v skladu s členom 31. |
Preden se uporabnik plačilnih storitev zaveže s katero koli okvirno pogodbo ali ponudbo, ponudnik plačilnih storitev sporoči uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki so uporabniku plačilnih storitev na voljo in dostopni, pogoje v skladu s členom 31. |
|
2. Če je pogodba sklenjena na zahtevo uporabnika plačilnih storitev z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo, ki ponudniku plačilnih storitev ne omogoča skladnosti z odstavkom 1, ponudnik plačilnih storitev izpolni svojo obveznost na podlagi navedenega odstavka takoj, ko je razumno mogoče po sklenitvi pogodbe. |
|
Obrazložitev | |
Ponudnik plačilnih storitev bi moral sporočiti pogoje tudi, če je pogodba sklenjena na zahtevo uporabnika plačilnih storitev z uporabo sredstev za sporazumevanje na daljavo. | |
Predlog spremembe 45 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, TOČKA (B) (II) | |
|
(ii) časom izvedbe ter ustreznim najdaljšim dovoljenim časom izvedbe, v katerem se opravijo plačilne storitve; |
(ii) ustreznim najdaljšim dovoljenim časom izvedbe (delovni dnevi bank) plačilne storitve, ki jo zahteva plačnik; |
Obrazložitev | |
Ko plačila vključujejo več kot eno institucijo, ponudnik storitev ne more s popolno gotovostjo navesti dejanski čas izvršitve, saj je lahko ta dokončno določen šele po izvršitvi plačila. Zato bi bilo treba obveznost posredovanja informacij omejiti na navedbo zakonitega ali pogodbenega najdaljšega časa izvršitve, kot je že predvideno v direktivi o čezmejnih nakazilih 97/5/ES in Uredbi 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih. | |
Predlog spremembe 46 ČLEN 31, ODSTAVEK 1, TOČKA(C) | |
|
(c) predvidene omejitve porabe za posamezne plačilne storitve v skladu s členom 43(1); |
c) možnost omejitve porabe, ki je predvidena za posamezne plačilne storitve v skladu s členom 43(1); |
Obrazložitev | |
Pred sklenitvijo pogodbe ni mogoče sprejeti sklepa o omejitvi porabe in s tem tudi o kreditu, saj gre le za posamično razpoložljivo zgornjo mejo. Zato je mogoče zagotoviti informacije le o "možnosti omejitve porabe". | |
Predlog spremembe 47 ČLEN 33, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe pogodbenih pogojev, ki se sporočijo uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 31(1), na enak način, kakor je navedeno v členih 30(1) in 31(2), in najmanj en mesec pred predlaganim datumom začetka uporabe. |
1. Ponudnik plačilnih storitev da na način, predviden v pogodbi, in najmanj en mesec pred predlaganim datumom začetka uporabe uporabniku plačilnih storitev na vpogled vse spremembe pogodbenih pogojev, ki se nanašajo nanj in ki se mu sporočijo v skladu s členom 31(1). |
Obrazložitev | |
Jezikovna poenostavitev. Glej tudi obrazložitev k predlogu spremembe člena 25. | |
Predlog spremembe 48 ČLEN 34, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Prenehanje okvirne pogodbe, ki je sklenjena za obdobje dvanajstih mesecev ali več ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev brezplačno. |
1. Prenehanje okvirne pogodbe s strani uporabnika plačilnih storitev, ki je sklenjena za obdobje dvanajstih mesecev ali več ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev po poteku 12 mesecev in ob upoštevanju odpovednega roka največ en mesec brezplačno. |
|
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, se plačajo samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, plača uporabnik plačilnih storitev samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
Obrazložitev | |
Natančnejše izraženo. | |
Predlog spremembe 49 ČLEN 34, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če se ponudnik in uporabnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita o odpovednem roku za prenehanje okvirne pogodbe, se lahko okvirne pogodbe prenehajo takoj. |
črtano |
|
Odpovedni rok ne sme presegati enega meseca. |
|
Predlog spremembe 50 ČLEN 35, ODSTAVEK 2 | |
|
V primerih iz člena 58(2) se ocena morebitnih odbitnih postavk v dobri veri zagotovi vnaprej. |
črtano |
Obrazložitev | |
Črtanje zaradi omejitve področja uporabe direktive. | |
Predlog spremembe 51 ČLEN 36, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL IN TOČKA (A) | |
|
1. Po izvedbi plačilne transakcije ponudnik plačilnih storitev zagotovi plačniku vsaj naslednje informacije: |
1. Po izvedbi plačilne transakcije da ponudnik plačilnih storitev plačniku na voljo vsaj naslednje informacije: |
|
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo vsake plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila; |
(a) sklic, ki uporabniku plačilnih storitev omogoča identifikacijo vsake plačilne transakcije in po potrebi informacije v zvezi s prejemnikom plačila, če ta informacija ni bila že vnaprej posredovana plačniku in če to ni izrecno določeno; |
Obrazložitev | |
Zaradi odstavka 1(a) so v veliki meri ovirane domače plačilne transakcije, bila pa bi tudi onemogočena nadaljnja uporaba gotovinskih oblik vplačil (nalog za plačilo, ki ga vnaprej izpolni prejemnik plačila in ga uporabi plačnik za izdajo navodila), kakor se trenutno uporabljajo. Za vpis v evidenco in prenos slike se uporabijo le podatki kodirne vrstice. Podatkovna polja, kot je "prejemnik plačila", za obdelavo debetnih stanj niso pomembna, zato informacije, ki se tukaj zahtevajo, niso na razpolago. | |
Sicer glej obrazložitev, ki se nanaša na člen 36, odstavek 2. | |
Predlog spremembe 52 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
1. Potem, ko so sredstva, prejeta za prejemnika plačila, slednjemu dana na voljo, ponudnik plačilne storitve pošlje prejemniku plačila, na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2), vsaj naslednje informacije: |
1. Potem, ko so sredstva, prejeta za prejemnika plačila, slednjemu dana na voljo, da ponudnik plačilne storitve prejemniku plačila, na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2), na voljo vsaj naslednje informacije: |
Obrazložitev | |
Za sporočanje informacij o opravljenih plačilih, bi morala zadoščati trenutno razširjena praksa, ki jo tudi uporabniki vse pogosteje zahtevajo in po kateri se uporabniku plačilnih storitev da na razpolago informacije, na primer na zahtevo prek tiskalnika izpiskov ponudnika storitev ali prek spletnega bančništva. To je tudi z vidika stranke najcenejši način zagotavljanja informacij. | |
Predlog spremembe 53 ČLEN 37, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKA (D) | |
|
(d) znesek morebitnih opravnin, provizij in stroškov, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih plača prejemnik plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev za prejem plačila; |
(d) znesek morebitnih opravnin, provizij in stroškov, ki se uporabljajo za plačilno transakcijo in jih plača prejemnik plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev ali morebitnemu posredniku za prejem plačila; |
Obrazložitev | |
Po prejemu sredstev bi prejemniku plačila moral ustrezne podatke dati ne le ponudnik, ampak tudi vsak posrednik. | |
Predlog spremembe 54 ČLEN 37, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 pošiljajo redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije pošiljajo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
2. Okvirna pogodba lahko določa pogoj, da se informacije iz odstavka 1 dajejo na voljo redno, v točno določenih presledkih. V vsakem primeru se te informacije dajo na voljo na enak način, kakor je predvideno v členih 30(1) in 31(2). |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe odstavka 1. | |
Predlog spremembe 55 ČLEN 38, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Z odstopanjem od členov 29 do 33, v primeru pogodbe v zvezi s plačili, pri katerih nobeno posamezno plačilo ne more preseči 50 EUR, ponudnik plačilnih storitev sporoči uporabniku plačilnih storitev, na način, predviden v členih 30(1) in 31(2), samo glavne značilnosti plačilne storitve, ki jo bo opravljal, način, kako se lahko uporablja, in vse stroške, ki se uporabljajo. |
1. Z odstopanjem od členov 29 do 33, v primeru mikro plačila, ponudnik plačilnih storitev sporoči uporabniku plačilnih storitev, na način, predviden v členih 30(1) in 31(2), samo glavne značilnosti plačilne storitve, ki jo bo opravljal, način, kako se lahko uporablja, in vse stroške, ki se uporabljajo. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva potrošnikov je primerneje zmanjšati omejitev s 50 na 10 evrov, ker je veliko število plačil, ki jih izvršijo potrošniki, manjše od 50 evrov. | |
Predlog spremembe 56 ČLEN 39 | |
|
Člen 39 |
črtano |
|
Valuta transakcije in pretvorba valut |
|
|
1. Plačila se opravijo v valuti, o kateri se strani implicitno ali izrecno dogovorita. |
|
|
2. Če se storitev pretvorbe valut ponudi pred začetkom plačilne transakcije in če je ta storitev ponujena na prodajnem mestu ali če jo ponudi prejemnik plačila, stranka, ki ponuja storitev plačniku, razkrije plačniku vse provizije in stroške ter referenčni menjalni tečaj, ki se uporablja za pretvorbo transakcije. |
|
|
Plačnik se izrecno strinja s storitvijo na navedeni podlagi. |
|
Obrazložitev | |
Določbe člena 39 o razmerju med plačnikom in prejemnikom plačila so zunaj področja uporabe, opredeljenega v členu 2. | |
Predlog spremembe 57 ČLEN 41, ODSTAVEK 2 | |
|
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev izrecna odobritev za izvedbo plačilne transakcije ali vrste transakcij. |
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev izrecna ali implicitna odobritev za izvedbo plačilne transakcije ali vrste transakcij. |
Obrazložitev | |
Če bi soglasje pogojevali s tem, da je treba pridobiti "izrecno" odobritev, bi bilo to preveč omejevalno. Soglasje lahko podeli le uporabnik s svojim ukrepanjem. V skladu s splošnimi načeli civilnega prava se soglasje lahko podeli tudi, kadar je plačilo odobreno z ukrepi, ki vsebujejo soglasje ali z naprej dogovorjeno potrditveno domnevo. | |
Predlog spremembe 58 ČLEN 41, ODSTAVEK 3 | |
|
V odsotnosti takega soglasja se šteje, da je plačilna transakcija neodobrena. |
V odsotnosti takega soglasja ali v primeru, da je takšno soglasje na veljaven način umaknjeno, se šteje, da je plačilna transakcija neodobrena. |
Obrazložitev | |
Za jasnost člena in za zagotovitev ustreznega varstva potrošnikov. | |
Predlog spremembe 59 ČLEN 43, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 1 | |
|
2. Če je dogovorjeno v okvirni pogodbi, si lahko ponudnik plačilnih storitev pridrži pravico, da blokira uporabo instrumenta za preverjanje plačila, četudi v dogovorjenih mejah porabe, če meni, da vzorec porabe zbuja sum, da gre za zlorabo. |
2. Če je dogovorjeno v okvirni pogodbi, si lahko ponudnik plačilnih storitev pridrži pravico, da blokira uporabo instrumenta za preverjanje plačila, četudi v dogovorjenih mejah porabe, če meni, da vzorec porabe zbuja sum, da je pri instrumentu za preverjanje plačila šlo ali bi lahko šlo za zlorabo. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe k prvemu stavku izboljšuje jezikovno izražanje. Črtanje drugega stavka je potrebno, ker ni jasno kaj pomenijo "prizadevanja". Poleg tega je omejitev, da se lahko instrument blokira šele po vzpostavitvi stika z uporabnikom, kontraproduktivna zlasti, kadar gre za zlorabo. | |
Predlog spremembe 60 ČLEN 45, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Plačnik nemudoma obvesti ponudnika plačilnih storitev, ko odkrije neodobrene transakcije, napake ali druge nepravilnosti v plačilih, opravljenih iz plačnikovega računa in vsebovanih v informacijah, prejetih v skladu s členom 36. |
1. Plačnik nemudoma in v vsakem primeru v enem letu po knjiženju v breme obvesti ponudnika plačilnih storitev, ko odkrije neodobrene transakcije, napake ali druge nepravilnosti v plačilih, opravljenih iz plačnikovega računa in vsebovanih v informacijah, prejetih v skladu s členom 36. |
Obrazložitev | |
Zaradi pravne varnosti za ponudnika in uporabnika storitev je treba določbo dopolniti z datumom dospelosti, tako da je mogoče reči, kdaj je plačilna transakcija dokončna. Časovna omejitev enega leta ustreza tudi obdobju, za katerega se v skladu s členom 44 vodijo evidence. | |
Predlog spremembe 61 ČLEN 45, ODSTAVEK 2 | |
|
2. V primeru vrste transakcij se lahko odobritev prekliče, vsaka poznejša plačilna transakcija pa se šteje kot neodobrena brez poseganja v člen 56. |
2. Če se odobritev izda za vrsto transakcij, se lahko prekliče za prihodnje transakcije, zaradi česar se brez poseganja v člen 56 vsaka poznejša plačilna transakcija šteje kot neodobrena. |
Obrazložitev | |
Pojasnilo. | |
Predlog spremembe 62 ČLEN 46 | |
|
Uporabnik plačilnih storitev izpolnjuje naslednje obveznosti: |
Uporabnik plačilnih storitev izpolnjuje naslednje obveznosti: |
|
|
(-a) takoj po prejemu instrumenta za preverjanje plačil sprejme zlasti vse razumne ukrepe za zaščito varnostnih elementov pred posegom nepooblaščenih oseb; |
|
|
(-ab) zagotovi zlasti, da instrument za preverjanje plačil in osebni varnostni elementi, ki so povezani z njim, niso dostopni drugim osebam; |
|
(a) uporablja instrument za preverjanje plačil v skladu s pogoji, ki urejajo izdajo in uporabo instrumenta; |
(a) uporablja instrument za preverjanje plačil v skladu s pogoji, ki urejajo izdajo in uporabo instrumenta; |
|
(b) brez nepotrebnega odlašanja obvesti ponudnika plačilnih storitev, ali subjekt, ki ga slednji navede, ko ugotovi, da je bil instrument za preverjanje plačila izgubljen, ukraden, odtujen ali zlorabljen. |
(b) brez nepotrebnega odlašanja obvesti (npr. po telefonu) ponudnika plačilnih storitev ali subjekt, ki ga slednji navede, ko ugotovi, da je bil instrument za preverjanje plačila izgubljen, ukraden, odtujen ali zlorabljen. |
|
Za namene točke (a) uporabnik plačilnih storitev takoj po prejemu instrumenta za preverjanje plačil sprejme zlasti vse razumne ukrepe, da zavaruje njegove varnostne zaščite. |
|
Obrazložitev | |
S spremembo naj bi se jasno povedalo, da mora uporabnik plačilnih storitev sprejeti ukrepe za preprečitev zlorabe instrumentov za preverjanje plačil in s tem povezane osebne varnostne zaščite. Prav tako je sprememba namenjena zaščiti sistema plačilnih transakcij kot celote tako, da se znižajo stroški tveganj. Telefon je pogosto najhitrejši način, da se obvesti o izgubi ali kraji, in zato najboljši način, da se preprečijo nadaljnje transakcije. | |
Predlog spremembe 63 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (C) | |
|
(c) zagotovi, da so ob vsakem času na voljo primerna sredstva, ki bodo uporabniku plačilnih storitev omogočila obvestilo na podlagi člena 46(b). |
(c) zagotovi, da ima uporabnik plačilnih storitev ob vsakem času možnost za obvestilo na podlagi člena 46(b). |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe zaradi natančnejšega izražanja nemške različice. | |
Predlog spremembe 64 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (C A) (novo) | |
|
|
(ca) prepreči vsakršno uporabo instrumenta za preverjanje plačila po prejetem obvestilu iz člena 46(b). |
Predlog spremembe 65 ČLEN 48, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Da se ovrže predpostavka iz odstavka 2, uporaba instrumenta za preverjanje plačila, ki jo zabeleži ponudnik plačilnih storitev, sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je uporabnik plačilnih storitev odobril plačilo, niti da je uporabnik plačilnih storitev goljufal ali postopal zelo malomarno v zvezi s svojimi obveznostmi na podlagi člena 46. |
3. Da se ovrže predpostavka iz odstavka 2, je treba oceniti ali uporaba instrumenta za preverjanje plačila, ki jo zabeleži ponudnik plačilnih storitev, zadostuje za ugotovitev, da je uporabnik plačilnih storitev odobril plačilo oziroma da je uporabnik plačilnih storitev goljufal ali postopal zelo malomarno v zvezi s svojimi obveznostmi na podlagi člena 46. |
Predlog spremembe 66 ČLEN 49, ODSTAVEK 1 | |
|
Države članice zagotovijo, da v primeru neodobrenih plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev takoj povrne uporabniku plačilnih storitev znesek neodobrene plačilne transakcije, ali po potrebi vzpostavi stanje plačilnega računa, ki je bil bremenjen za navedeni znesek, na stanje, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. |
Države članice zagotovijo, da v primeru neodobrenih plačilnih transakcij ponudnik plačilnih storitev takoj povrne uporabniku plačilnih storitev znesek neodobrene plačilne transakcije, ali po potrebi vzpostavi stanje plačilnega računa, ki je bil bremenjen za navedeni znesek, na stanje, kakršno bi bilo, če neodobrena plačilna transakcija ne bi bila izvršena. Upravičenost do vračila s strani ponudnika plačilnih storitev zastara eno leto po neodobrenem knjiženju v breme. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je namenjen dopolnitvi člena 49 s časovno omejitvijo, saj ponudnik plačilnih storitev ponavadi nima informacij o pogodbenem razmerju med uporabnikom plačilnih storitev in tretjo stranko, ki je povzročila knjiženje v breme. | |
Predlog spremembe 67 ČLEN 50, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Uporabnik plačilnih storitev krije izgubo, do največ 150 EUR, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila in je nastala, preden je izpolnil svojo obveznost obvestiti ponudnika plačilnih storitev na podlagi člena 46(b). |
1. Uporabnik plačilnih storitev krije izgubo, do največ 150 EUR, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila in je nastala, preden je izpolnil svojo obveznost obvestiti ponudnika plačilnih storitev na podlagi člena 46(b), če ni ravnal z namenom goljufanja ali zelo malomarno, zlasti s kršenjem svojih obveznosti varovanja iz člena 46. |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi pojasnitve, da omejitev odgovornosti velja samo za primere, ko uporabnik ni goljufal ali ravnal zelo malomarno. | |
Predlog spremembe 68 ČLEN 50, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 2 | |
|
Države članice smejo še nadalje zmanjšati navedeni največji znesek, če se to zmanjšanje ne uporablja za ponudnike plačilnih storitev z dovoljenjem v drugih državah članicah. |
Države članice smejo še nadalje zmanjšati navedeni največji znesek. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva potrošnikov je primernejše, da se omejitev v členu 50(1) črta. | |
Predlog spremembe 69 ČLEN 51, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 | |
|
Člen 50(3) se uporablja za elektronski denar, če je ponudnik plačilnih storitev tehnično zmožen zamrzniti ali preprečiti nadaljnjo potrošnjo elektronskega denarja, shranjenega na elektronski napravi. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odstavek 2(2) se črta. Za omenjeni elektronski denar velja, da je enak gotovini, zato ga ta instrument ne ureja. | |
Predlog spremembe 70 ČLEN 52, ODSTAVEK 1, UVODNI DEL | |
|
Države članice zagotovijo, da plačnik, ki ravna v dobri veri, ima pravico do povračila odobrene plačilne transakcije, ki je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Države članice zagotovijo, da ima plačnik pravico do povračila odobrene plačilne transakcije, ki je nastala na podlagi navodil prejemnika plačila in je bila že izvršena, če so izpolnjeni naslednji pogoji: |
Obrazložitev | |
Besedna zveza "ravna v dobri veri", uporabljena v členu 52, se črta, saj je goljufivo ravnanje v vsakem primeru izključeno. V nasprotnem primeru bi morala biti ta informacija vključena v vsak zakonodajni instrument. Poleg tega je povračilna klavzula primerna le za transakcije na zahtevo, to je za tiste, pri katerih da pobudo za plačilo prejemnik plačila in jih zato v času plačila plačnik ne more kontrolirati. Le v tem primeru obstaja potreba po zaščiti plačnika. | |
Predlog spremembe 71 ČLEN 54, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1, TOČKI (I) IN (II) | |
|
(i) ponudnik plačilnih storitev je prejel plačilni nalog; |
(i) ponudnik plačilnih storitev plačnika je prejel plačilni nalog; |
|
(ii) ponudnik plačilnih storitev je opravil potrditev naloga, vključno z morebitnim pregledom razpoložljivosti sredstev; |
(ii) ponudnik plačilnih storitev plačnika je opravil potrditev naloga, vključno z morebitnim pregledom razpoložljivosti sredstev; |
Obrazložitev | |
V členu 54(1) je treba pojasniti, na katere osebe se nanašata točki (i) in (ii). | |
Predlog premembe 72 ČLEN 57, ODSTAVEK 2 | |
|
V primeru drugih plačilnih transakcij lahko plačnik in prejemnik plačila sporazumno spreminjata navedene zahteve. |
V primeru drugih plačilnih transakcij lahko plačnik in prejemnik plačila s svojimi ponudniki plačilnih storitev skleneta različne sporazume. |
Obrazložitev | |
Različne sporazume je mogoče skleniti le med dejanskimi pogodbenimi partnericami. V tem primeru sta zadevni stranki plačnik in prejemnik plačila na eni strani ter njuna ponudnika plačilnih storitev na drugi strani. | |
Predlog spremembe 73 ČLEN 58, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Države članice v vsakem od naslednjih primerov zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev v dobri veri poda oceno o vseh odbitnih postavkah, ki se predvidevajo za plačilno transakcijo: |
črtano |
|
(a) če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti, vendar je plačilna transakcija v celoti ali v delu denominirana v valuti, ki ni valuta navedene države članice; |
|
|
(b) če se ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila ne nahaja v Skupnosti. |
|
Obrazložitev | |
Črtanje samodejno sledi omejitvi področja uporabe direktive v členu 2. | |
Predlog spremembe 74 ČLEN 59, ODSTAVEK 2 | |
|
Ne uporablja se za plačilne transakcije, ki se štejejo za mikro plačila. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ni razloga, da se mikro plačila ne bi izvajala tako hitro kot druga plačila. | |
Predlog spremembe 75 ČLEN 60, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema. Vendar pa se do 1. januarja 2010 plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita za rok, ki ni daljši od treh dni. |
1. Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev s 1. januarjem 2012 zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema. |
Obrazložitev | |
S predlogom spremembe se ohrani standardni čas za izvršitev d+1, kot ga je predlagala Komisija, ki pa bo obvezujoč šele po 1. januarju 2012. | |
Da bi strankam omogočili večjo izbiro in da male ponudnike, ki ne razpolagajo z lastnim neposrednim dostopom do transakcijskega plačilnega sistema, ne bi že vnaprej izključili iz trga, morajo biti še naprej možni različni posamezni sporazumi. | |
Predlog spremembe 76 ČLEN 61, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Za plačilno transakcijo, ki jo je začel prejemnik plačila ali je bila začeta preko njega, države članice zahtevajo, da ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema, razen če se prejemnik in njegov ponudnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita drugače. |
1. Za plačilno transakcijo, ki jo je začel prejemnik plačila ali je bila začeta preko njega, države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema s strani plačnikovega ponudnika plačilnih storitev, razen če se prejemnik in njegov ponudnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita drugače. |
Obrazložitev | |
Zaradi varstva potrošnikov se mora finančna transakcija izvršiti tako hitro, kot je tehnično mogoče. | |
Predlog spremembe 77 ČLEN 63 | |
|
V primeru gotovinskih pologov uporabnika plačilnih storitev na lasten račun, ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se znesek knjiži v dobro najkasneje naslednji delovni dan po prejemu sredstev. |
Če uporabnik plačilnih storitev položi gotovino na lasten račun, ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se znesek knjiži v dobro najkasneje naslednji delovni dan po prejemu sredstev. |
Obrazložitev | |
Navedba gotovinskega pologa bi pomenila, da bi plačilne institucije lahko sprejemale pologe, kar ni v skladu z izraženo namero, da plačilne institucije ne morejo sprejemati pologov. | |
Predlog spremembe 78 ČLEN 64 | |
|
Člen 64 |
črtano |
|
Nacionalne plačilne transakcije |
|
|
Za popolnoma nacionalne plačilne transakcije države članice lahko predvidijo krajši najdaljši čas izvršitve od tistega, ki je predviden v tem oddelku. |
|
Obrazložitev | |
Ob upoštevanju, da je predviden čas izvršitve d+1, je ta določba pretirana, poleg tega pa bi bila v nasprotju s ciljem popolne uskladitve. | |
Predlog spremembe 79 ČLEN 65, NASLOV | |
|
Razpoložljivost sredstev na plačilnem računu |
Razpoložljivost prilivov na plačilnem računu |
Obrazložitev | |
V skladu z omejitvijo zaključitve izvršitve plačila v dobro institucije, ki ga prejme, kot to določa člen 60, bi morale določbe o kreditiranju zaradi doslednosti veljati za vse zneske, knjižene v dobro ali v breme prejemnika plačila. To bi služilo pravilnemu razlikovanju med obveznostmi plačnikovega ponudnika storitev in obveznostmi ponudnika storitev prejemnika plačil (pravna jasnost). | |
Predlog spremembe 80 ČLEN 65, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Ponudnik plačilnih storitev plačnika preneha imeti sredstva na voljo plačniku takoj, ko so navedena sredstva knjižena v breme plačilnega računa plačnika. |
črtano |
Obrazložitev | |
Odstavek 2 se črta, ker besedilo nima nobenega posebnega pomena, saj navaja le očitno. | |
Predlog spremembe 81 ČLEN 65, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2 A (novo) | |
|
|
Stranka, ki izda plačilni nalog, lahko zahteva, da je datum valutacije kasnejši od datuma izdaje plačilnega naloga. |
Obrazložitev | |
Poznejši datum valutacije bi bil v skladu s splošno prakso preprečevanja preobremenjevanja sistema prenosa sredstev na koncu četrtletja ali leta, ki nastane zaradi plačil, vezanih na določen dan. | |
Predlog spremembe 82 ČLEN 65, ODSTAVEK 4 | |
|
4. Odstavki 1, 2 in 3 ne posegajo v bremenitve, izvršene na varčevalnih računih, ki so zajete v izrecnih dogovorih glede uporabe sredstev iz naslova varčevanja. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ker varčevalni računi v nobenem primeru niso opredeljeni kot tekoči računi, zanje ni potrebno predpisovanje, zato se lahko odstavek 4 črta. | |
Predlog spremembe 83 ČLEN 66, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Če se plačilni nalog izvrši v skladu z enolično identifikacijsko oznako, ki jo navede uporabnik, se šteje, da je plačilni nalog izvršen pravilno glede na navedenega prejemnika plačila. Če je kot enolična identifikacijska številka navedena številka IBAN, bi morala imeti prednost pred imenom prejemnika plačila, če je navedeno dodatno. Ponudnik plačilnih storitev pa bi moral po možnosti preverjati skladnost prve z drugim. |
1. Če se plačilni nalog izvrši v skladu z enolično identifikacijsko oznako, ki jo navede uporabnik, se šteje, da je plačilni nalog izvršen pravilno glede na navedenega prejemnika plačila. Če je kot enolična identifikacijska številka navedena številka IBAN, bi morala imeti prednost pred imenom prejemnika plačila, če je navedeno dodatno. |
Obrazložitev | |
Zadnji stavek odstavka 1 se črta, saj ni opredeljeno, kaj je mišljeno s "po možnosti" . | |
Predlog spremembe 84 ČLEN 67, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Po datumu sprejema v skladu s členom 54(1) je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
1. Po datumu sprejema plačilnega naloga v skladu s členom 54(1) je ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
|
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za vse stroške, in za vse obresti, ki se zaračunajo uporabniku plačilnih storitev kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev odgovoren za vse stroške, in za vse obresti, ki se zaračunajo uporabniku plačilnih storitev kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Obrazložitev | |
Dosledna odgovornost - to je ne glede na krivdo - za neizvršeno ali napačno izvršeno transakcijo bi bila v nasprotju s civilnopravnimi načeli odgovornosti, veljavnimi v vseh državah članicah Če je klavzula o odgovornosti namenjena temu, da lahko v primeru neizvršene ali napačno izvršene transakcije, ki vključuje več kot enega ponudnika storitev, naročnik plačila svojemu ponudniku plačilnih storitev pripisuje odgovornost tudi za napake ponudnika storitev, ki ga je slednji uporabil za izvrševanje transakcije, zadostuje, da je ponudnik plačilnih storitev odgovoren za svoje napake in napake operaterja, ki mu je pomagal pri izvedbi (odgovornost za delovanje agenta). | |
Predlog spremembe 85 ČLEN 67, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. |
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. Če je plačilni nalog izvršen pravilno, uporabnik plačilnih storitev krije s tem povezane stroške. |
Obrazložitev | |
Obveznost, predvidena v odstavku 2, da ponudnik dokaže pravilnost izvršitve plačilnega naloga, je sprejemljiva, če s tem povezane stroške v primeru izvršitve brez napak krije uporabnik. | |
Predlog spremembe 86 ČLEN 76 | |
|
Spremembe in posodabljanje |
Posodabljanje |
|
Da se upošteva tehnološki napredek in razvoj trga na področju plačilnih storitev ter zagotovi enotna uporaba te direktive, lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 77(2) spremeni seznam dejavnosti v prilogi k tej direktivi v skladu s členi 2 do 4. |
|
|
V skladu s postopkom iz člena 77(2) lahko posodobi zneske iz členov 2(1), 21(1)(a), 38 in 50(1), da bi upoštevali inflacijo in večje spremembe na trgu. |
V skladu s postopkom iz člena 77(2) lahko Komisija posodobi zneske iz členov 2(1), 21(1)(a), 38 in 50(1), da bi upoštevali inflacijo in večje spremembe na trgu. |
Obrazložitev | |
Vsaka sprememba Priloge bi imela za posledico precejšnjo spremembo področja uporabe. Ključni element direktive je opredelitev dejavnosti plačilnih institucij. Ker lahko imajo vprašanja v zvezi s področjem uporabe znaten vpliv na varstvo pravic potrošnikov, do take spremembe ne sme priti brez postopka soodločanja. Uvedba novega plačilnega instrumenta se praviloma ne zgodi v tako kratkem času, da evropski zakonodajalec na to ne bi mogel odgovoriti s spremembo te direktive. Ta del člena je zato odveč in bi ga bilo treba v celoti črtati. Ustrezno pa se dopolni drugi stavek. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2005)0603 – C6‑0411/2005 – 2005/0245(COD) |
||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
||||||
|
Mnenje pripravil |
IMCO 17.1.2006 |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Mia De Vits 21.2.2006 |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
21.3.2006 |
19.4.2006 |
3.5.2006 |
19.6.2006 |
|
||
|
Datum sprejetja |
19.6.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: -: 0: |
34 0 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Charlotte Cederschiöld, Mia De Vits, Janelly Fourtou, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Edit Herczog, Pierre Jonckheer, Henrik Dam Kristensen, Lasse Lehtinen, Arlene McCarthy, Toine Manders, Manuel Medina Ortega, Zita Pleštinská, Giovanni Rivera, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Andreas Schwab, Eva-Britt Svensson, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
André Brie, Ieke van den Burg, Giles Chichester, Joel Hasse Ferreira, Konstantinos Hatzidakis, Syed Kamall, Othmar Karas, Cecilia Malmström, Angelika Niebler, Alexander Stubb, Gary Titley, Stefano Zappalà |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Reinhard Rack, Paul Rübig |
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
… |
||||||
- [1] UL C ... / Še neobjavljeno v UL.
MNENJE Odbora za pravne zadeve (14.7.2006)
za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES
(KOM(2005)0603 – C6‑0411/2005 – 2005(0245)(COD))
Pripravljavec mnenja: Rainer Wieland
am
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog direktive o plačilnih storitvah na notranjem trgu je namenjen povečanju konkurenčnosti in izboljšanju ekonomij obsega, ki bi morale podpirati doseganje lizbonskih ciljev. Oblikovanje skupnega pravnega okvira bi za potrošnike pomenilo večjo preglednost in večjo izbiro na trgu plačilnih storitev, hkrati pa bo zahtevalo precejšnja vlaganja s strani ponudnikov storitev in podjetij. Kot odziv na predlog Komisije se je razvila zavzeta razprava o zaželenosti in možnih učinkih določb iz tega predloga. Pričujoče mnenje, upoštevajoč obseg pristojnosti Odbora za pravne zadeve, vsebuje predloge sprememb v zvezi s obsegom direktive, najočitnejšimi izboljšavami na področju njene pravne jasnosti kot tudi določenimi institucionalnimi določbami, kot je denimo tista o uvedbi tako imenovanega postopka komitologije.
Vaš pripravljavec mnenja podpira izbiro pravne podlage za to mnenje, kot tudi izbiro direktive (in ne uredbe) za usklajevanje različnih nacionalnih določb o plačilnih storitvah.
V zvezi s cilji o poenostavljanju zakonodaje izraža vaš pripravljavec mnenja zaskrbljenost zaradi zamujene priložnosti za razveljavitev ali spremembo Uredbe 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, kar bi omejilo število zakonodajnih aktov, ki urejajo to področje evropskega gospodarstva. Ne glede na nenavadnost takšnega postopka bi moral Parlament od Komisije zahtevati, da vključi določbe Uredbe 2560/2001, ki bi morale ostati veljavne, v poseben naslov predlagane direktive, vključno s klavzulo o razveljavitvi. Zato pričujoče mnenje vsebuje predloge sprememb, ki s spremembo naslova, ustrezne uvodne izjave ter z uvedbo novega člena delujejo v tej smeri, vendar so oblikovani na način, ki jasno izraža voljo Parlamenta, ampak ne v obliki končnega zakonodajnega predloga.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za ekonomske in monetarne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 NASLOV | |
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA |
|
o plačilnih storitvah na notranjem trgu |
o plačilnih storitvah na notranjem trgu, |
|
in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES |
o razveljavitvi Direktive 97/5/ES in Uredbe (ES) št. 2560/2001 in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES |
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 5 | |
|
(5) Navedeni okvir naj zagotovi usklajevanje nacionalnih določb o bonitetnih zahtevah, dostopa novih ponudnikov plačilnih storitev na trg, zahtev po informacijah ter pravic in obveznosti uporabnikov plačilnih storitev. V navedenem okviru naj se ohranijo določbe Uredbe (ES) št. 2560/2001, ki so kar zadeva cene vzpostavile enotni trg za plačila v evrih. Določbe Direktive 97/5/ES in priporočila iz priporočil 87/598/EGS, 88/590/EGS in 97/489/ES naj se vključijo v en sam zavezujoč akt. |
(5) Navedeni okvir naj zagotovi usklajevanje nacionalnih določb o bonitetnih zahtevah, dostopa novih ponudnikov plačilnih storitev na trg, zahtev po informacijah ter pravic in obveznosti uporabnikov plačilnih storitev. V navedenem okviru potrebne določbe Uredbe (ES) št. 2560/2001, ki so kar zadeva cene vzpostavile enotni trg za plačila v evrih, in določbe Direktive 97/5/ES in priporočila iz priporočil 87/598/EGS, 88/590/EGS in 97/489/ES naj se vključijo v en sam zavezujoč akt. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe se predlaga skupaj s predlogom spremembe o uvedbi novega naslova IV(a) z namenom poenostavitve zakonodaje. | |
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 8 A (novo) | |
|
|
(8a) Tudi če se ne zdi primerno, da se plačilne institucije obremeni z vrsto obveznosti dosedanjih "klasičnih" ponudnikov plačilnih storitev, se zaradi potrebe po varovanju, nenazadnje tudi plačnikov, v zvezi s postopki plačilnih institucij, določenimi v tej direktivi, zahtevajo enaki varnostni mehanizmi, kot so jih za primerljive poslovne dogodke dolžni nuditi"klasični" ponudniki plačilnih storitev. |
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 10 | |
|
(10) Države članice morajo imenovati pristojne organe za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam za opravljanje stalnih kontrol in za odločanje glede odvzema dovoljenj. Zaradi zagotavljanja enake obravnave države članice ne bi smele uporabljati nobenih zahtev za plačilne institucije razen tistih, ki so navedene v tej direktivi. Vse odločitve pristojnih organov pa mora biti mogoče izpodbijati na sodiščih. Poleg tega naloge pristojnih organov ne bi smele posegati v pregled nad delovanjem plačilnih sistemov, kar je v skladu s četrto alineo člena 105(2) Pogodbe naloga, ki jo mora opravljati Evropski sistem centralnih bank. |
(10) Države članice morajo imenovati pristojne organe za izdajanje dovoljenj plačilnim institucijam za opravljanje stalnih kontrol in za odločanje glede odvzema dovoljenj. Zaradi zagotavljanja enake obravnave države članice ne bi smele uporabljati nobenih zahtev za plačilne institucije razen tistih, ki so navedene v tej direktivi, z izjemo zahtev o statističnem poročanju. Vse odločitve pristojnih organov pa mora biti mogoče izpodbijati na sodiščih. Poleg tega naloge pristojnih organov ne bi smele posegati v pregled nad delovanjem plačilnih sistemov, kar je v skladu s četrto alineo člena 105(2) Pogodbe naloga, ki jo mora opravljati Evropski sistem centralnih bank. |
Obrazložitev | |
Zahteva po statističnem poročanju je običajna zahteva, ki jo ta predlog ne vsebuje. | |
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 18 | |
|
(18) Zahtevane informacije naj bodo sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na standarden način. Zahteve po informacijah za posamezno plačilno transakcijo pa naj se razlikujejo od tistih za okvirni sporazum, ki predvideva vrsto plačilnih transakcij. |
(18) Zahtevane informacije naj bodo sorazmerne s potrebami uporabnikov in sporočene na standarden način. Zahteve po informacijah za posamezno plačilno transakcijo pa naj se razlikujejo od tistih za okvirno pogodbo, ki predvideva vrsto plačilnih transakcij. |
Obrazložitev | |
Zagotovitev skladnosti besedila. | |
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 28 | |
|
(28) Glede na razlike med pravili, ki urejajo delovanje plačilnih sistemov v Skupnosti in tistimi, ki urejajo plačilne sisteme v tretjih državah, je primerno, da se določbe o izvršitvi za celotni znesek ter času izvršitve omejijo na primere, ko se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti. |
28) Glede na dodatne zahteve v zvezi z menjavo valut, je primerno, da se določbe o izvršitvi za celotni znesek ter času izvršitve omejijo na primere, ko se plačilo opravi v eurih. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe se predlaga skupaj s predlogom spremembe, ki spreminja člen 2, in omejuje obseg celotne direktive na plačila v okviru Skupnosti ter obseg določb o času izvršitve(glej tudi predlog spremembe člena 59(1)) - na euroobmočje. | |
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 30 A (novo) | |
|
|
(30a) Nasprotno pa je treba poudariti, da pooblastitev ponudnika plačilnih storitev za obravnavanje zadev, za katere ni nujno, da so pravni posli, načeloma ne vpliva na redno porazdelitev obveznosti med uporabniki plačilnih storitev in ne more vplivati nanje. To je v glavnem določeno s (pogodbeno) svobodo zadevnih strank; |
Obrazložitev | |
Pojasnitev narave pooblastitve ponudnika plačilnih storitev. | |
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 31 A (novo) | |
|
|
(31a) Direktiva zagotavlja učinkovitost plačilnih instrumentov, ki se v mnogih primerih vsako leto uporabljajo v posameznih državah članicah, z visoko učinkovitostjo in minimalnimi tveganjem, da bodo spodkopani cilji te direktive; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe se navezuje na zahtevani novi člen 53a, glej tamkajšnjo obrazložitev. | |
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 39 A (novo) | |
|
|
(39a) Cilj zakonodaje Evropske unije je oblikovanje bolj usklajenih besedil v preglednem številu zakonodajnih instrumentov. Zato je treba vsebino določil Uredbe (ES) št. 2560/2001, ki je nekoč zaradi časovnih omejitev dobila obliko uredbe, na področju urejanja predložene direktive spremeniti, njena veljavnost pa mora prenehati. |
Obrazložitev | |
S to opredelitvijo je Evropski parlament na prvi obravnavi podprl politično voljo glede uresničitve cilja, da bi ustvarili bolj usklajena pravna besedila v preglednejšem številu. Zato mora veljavnost Uredbe (ES) št. 2560/2001 skladno s tem prenehati. Od Komisije in Sveta se zahteva, da do druge obravnave zagotovita vključitev določb Uredbe (ES) št. 2560/2001, ki jih želita ohraniti, v direktivo. (3a)"ponudnik plačilnih storitev". | |
Predlog spremembe 10 ČLEN 1 | |
|
Ta direktiva določa pravila v skladu s katerimi države članice razlikujejo naslednje štiri kategorije ponudnikov plačilnih storitev: (a) kreditne institucije v smislu Direktive 2000/12/ES; (b) institucije za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES; (c) poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja, kakor so navedene v drugi alinei člena 2(3) Direktive 2000/12/ES, ki imajo pravico opravljati plačilne storitve na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti; (d) druge fizične ali pravne osebe, ki so pridobile dovoljenje v skladu s členom 6 te direktive za opravljanje in izvrševanje plačilnih storitev na celotnem ozemlju Skupnosti, v nadaljnjem besedilu „plačilne institucije“. Ta direktiva določa tudi pravila v zvezi s pogoji glede preglednosti ter ustrezne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev kot redne ali poklicne dejavnosti. Centralne banke, ki so monetarne oblasti in javni organi, ki opravljajo plačilne storitve, se ne štejejo za ponudnike plačilnih storitev. |
Ta direktiva določa pravila v skladu s katerimi države članice razlikujejo štiri kategorije ponudnikov plačilnih storitev, kot določa člen 4. Ta direktiva določa tudi pravila v zvezi s pogoji glede preglednosti ter ustrezne pravice in obveznosti uporabnikov in ponudnikov v zvezi z opravljanjem plačilnih storitev kot redne ali poklicne dejavnosti. |
Obrazložitev | |
Zaradi pravne jasnosti je boljše vse štiri kategorije ponudnikov plačilnih storitev postaviti v okvir ene opredelitve, ki je sestavni del člena 4. Izjemo centralnih bank bi bilo bolje postaviti v člen 2(1). | |
Predlog spremembe 11 ČLEN 2, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Ta direktiva se uporablja samo za poklicne dejavnosti, naštete v prilogi, ki vsebujejo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, v nadaljnjem besedilu „plačilne storitve“, pri katerih se vsaj eden od ponudnikov plačilnih storitev nahaja v Skupnosti. |
1. Ta direktiva se uporablja samo za poklicne dejavnosti, naštete v prilogi, ki vsebujejo izvrševanje plačilnih transakcij v imenu fizične ali pravne osebe, v nadaljnjem besedilu „plačilne storitve“, pri katerih se oba ponudnika plačilnih storitev nahajata v Skupnosti. Ta direktiva ne velja za plačilne storitve, ki jih opravijo centralne banke. |
Obrazložitev | |
Vključitev dejavnika tretjih držav ni primerna: glede na to, da direktiva nima neposrednih pristojnosti nad ponudniki plačilnih storitev iz tretjih držav, spoštovanja direktive z njihove strani ni mogoče zagotoviti v enakem obsegu kot pri plačilih znotraj Evropske unije. Izjema o vseh dejavnostih centralnih bank se prestavi, v spremenjeni obliki, iz prvega člena predloga. | |
Predlog spremembe 12 ČLEN 2, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če ni določeno drugače se ta direktiva uporablja za plačilne storitve v kateri koli valuti. |
2. Ta direktiva se uporablja za plačilne storitve v valutah držav članic. |
Obrazložitev | |
Obseg direktive bi bilo treba omejiti na plačila v evrih in drugih valutah EU. | |
Predlog spremembe 13 ČLEN 3, NASLOV | |
|
Negativni obseg uporabe |
Izjeme |
Predlog spremembe 14 ČLEN 4, TOČKA 3 A (novo) | |
|
|
(3a) "ponudnik plačilnih storitev" pomeni ponudnika storitev, ki plačnikom in prejemnikom plačil nudi storitve pri opravljanju pravnih poslov. Njihovo pooblastilo obsega izključno posamezne storitve, če ni izrecno dogovorjeno drugače, in ne spreminja niti medsebojnega pravnega položaja uporabnikov plačilnih storitev niti razmejitve med obveznostmi, ki za njih obstajajo v okviru obravnavanja temeljnih zadev glede cilja, kraja, obsega in načina opravljanja storitev. |
Obrazložitev | |
Pojasnitev, da pooblastitev ponudnika plačilnih storitev za obravnavanje zadev, za katere ni nujno, da so pravni posli, ne odloča o redni porazdelitvi obveznosti med uporabniki plačilnih storitev, niti ne more vplivati nanje. To je v glavnem določeno s (pogodbeno) svobodo zadevnih strank. | |
Predlog spremembe 15 ČLEN 4, TOČKA 3 B (novo) | |
|
|
(i) "registriran sedež" pomeni registriran sedež podjetja, kjer in dokler to podjetje deluje kot ponudnik plačilnih storitev; poleg registriranega kraja glavnega zastopništva, je to lahko katerikoli kraj, kjer ima to podjetje hčerinsko družbo, podružnico, zunanjo agencijo, sprejemno pisarno ali lokalni urad, in katerikoli kraj, kjer ima predstavnik podjetja prijavljen poslovni naslov z nazivom podjetja. |
Obrazložitev | |
Vprašanje o registriranem sedežu (podjetja) ni jasno opredeljeno. | |
Predlog spremembe 16 ČLEN 4, TOČKA 3 C (novo) | |
|
|
(3c) (i) kreditne institucije v smislu Direktive 2000/12/ES; |
|
|
(ii) institucije za izdajo elektronskega denarja v smislu Direktive 2000/46/ES; |
|
|
(iii) poštne institucije, ki opravljajo storitev brezgotovinskega nakazovanja, kakor so navedene v drugi alinei člena 2(3) Direktive 2000/12/ES, ki imajo pravico opravljati plačilne storitve na podlagi nacionalne zakonodaje ali zakonodaje Skupnosti; |
|
|
(iv) brez poseganja v člen 21 plačilne institucije, za katere glede na izvajanje plačil iz te direktive obstajajo enake obveznosti, zlasti obveznost do varovanja, če te obveznosti veljajo tudi za izvajanje plačil ponudnikov storitev iz točk (i) in (ii). |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je potreben zaradi črtanja opredelitev v členu 1. V točko d) bi bilo primerno vključiti sklicevanje na člen 21, ki predvideva odstopanja od opredelitve plačilnih institucij. | |
Predlog spremembe 17 ČLEN 4, TOČKA 3 D (novo) | |
|
|
(3d) "odprt plačilni sistem" pomeni plačilni sistem, v katerem imata plačnik in prejemnik plačila, ki delujeta v okviru istega plačilnega sistema, načeloma različnega ponudnika plačilnih storitev, pod pogojem, da noben lastniški plačilni sistem, ki je odobril uporabo svoje intelektualne lastnine tretjim osebam ali agentom, ne sme ustanoviti odprtega plačilnega sistema s pomočjo takšne dejavnosti izdajanja dovoljenj; |
Obrazložitev | |
Predlagano besedilo, ki se v členu 23 osredotoča izrecno na "odprte" plačilne sisteme, ne vključuje opredelitve "odprtega plačilnega sistema", zato je tovrstno opredelitev treba dodati. Prvotno besedilo člena 23 je bilo oblikovano glede na prevladujoče "odprte" plačilne sisteme, ni pa upoštevalo lastniških "zaprtozančnih (closed loop)" sistemov (za katere je ta predlog besedila člena 23 nesorazmeren in neprimeren). | |
Predlog spremembe 18 ČLEN 4, TOČKA 3 E (novo) | |
|
|
(3e) "lastniški plačilni sistem" pomeni plačilni sistem, v katerem udeležene tretje osebe ne sodelujejo ali sodelujejo, ampak ne posedujejo, vodijo ali nadzirajo sistema niti niso pogodbeno soudeležene v njem; |
Obrazložitev | |
Dodati je treba opredelitev "lastniškega ali zaprtega plačilnega sistema" v skladu s spremembami, ki se osredotočajo na člen 23 o "odprtih plačilnih sistemih", in opredelitev "odprtega plačilnega sistema", predlagano za člen 4. | |
Predlog spremembe 19 ČLEN 4, TOČKA 6 A (novo) | |
|
|
(6a) "okvirna pogodba" pomeni pogodbo o plačilnih storitvah, za katero je značilno, da zavezuje ponudnika plačilnih storitev, da bo v prihodnje opravil več posameznih ali zaporednih plačilnih transakcij po naročilu plačnika; |
Obrazložitev | |
Glej predlog spremembe člena 29. | |
Predlog spremembe 20 ČLEN 4, TOČKA 11 A (novo) | |
|
|
(11a) "delovni dan banke" pomeni dan, na katerega ponudnik plačilnih storitev plačnika, ki je udeležen v plačilni transakciji, in ponudnik plačilnih storitev pri tem udeleženega prejemnika plačil redno poslujeta s strankami; |
Obrazložitev | |
Opredelitev delovnega dneva banke zaradi pojasnitve. | |
Predlog spremembe 21 ČLEN 4, TOČKA 11 B (novo) | |
|
|
(11b) "čas izvršitve" pomeni čas med prejemom plačilnega naloga in trenutkom, ko je bil v skladu s plačilnim nalogom dan na razpolago znesek za plačilo ponudniku plačilnih storitev prejemnika plačila; |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je natančnejša opredelitev. | |
Predlog spremembe 22 ČLEN 23, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 IN PODODSTAVEK 2, UVODNE BESEDE | |
|
1. Države članice zagotovijo, da so pravila o dostopu do plačilnih sistemov in njihovem upravljanju objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj kakor je potrebno za varovanje pred posebnimi tveganji ter za varovanje finančne varnosti plačilnega sistema. |
1. Države članice zagotovijo, da so pravila o dostopu do odprtih plačilnih sistemov in njihovem upravljanju objektivna in sorazmerna in ne omejujejo dostopa bolj kakor je potrebno za varovanje pred posebnimi tveganji ter za varovanje finančne varnosti plačilnega sistema. |
|
Plačilni sistemi ne smejo določati nobene od naslednjih zahtev: |
Odprti plačilni sistemi ne smejo določati nobene od naslednjih zahtev: |
Obrazložitev | |
Na podlagi člena 23 bi lahko sklepali, da so nujni plačilni sistemi obvezani, da bankam in drugim plačilnim institucijam omogočajo dostop do njihovih sistemov na osnovi nediskriminatornih meril. Besedilo je lahko bilo oblikovano glede na prevladujoče "odprtozančne" (open loop) ali štiridelne plačilne sisteme, ni pa upoštevalo lastniških "odprtozančnih" sistemov (za ta člen je to nesorazmerno in neprimerno). | |
Predlog spremembe 23 ČLEN 25, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev sporočiti uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, pogoje v skladu s členom 26. |
1. Države članice zahtevajo, da mora ponudnik plačilnih storitev uporabniku plačilnih storitev na papirju ali na drugem trajnem nosilcu podatkov, ki mu je na voljo in dostopen, dati na voljo pogoje v skladu s členom 26. |
Obrazložitev | |
Besedilo se v skladu s členom 3 Direktive 97/5/ES in členom 4 Uredbe 2560/2001 prilagodi z "dati na voljo" in se mora upoštevati v celotnem besedilu (členi 27, 28, 30, 36 in 37 | |
Predlog spremembe 24 ČLEN 29 | |
|
To poglavje se uporablja za plačilne transakcije, zajete v pogodbo o plačilnih storitvah, za katero je značilno, da zavezuje ponudnika plačilnih storitev, da bo v prihodnje opravil več zaporednih plačilnih transakcij ali posameznih plačilnih transakcij po naročilu plačnika, če bodo izpolnjeni dogovorjeni pogoji. Navedena pogodba, v nadaljnjem besedilu „okvirna pogodba“, lahko vsebuje obveznosti in pogoje za odprtje plačilnega računa. |
To poglavje se uporablja za plačilne transakcije, zajete v okvirno pogodbo, ki lahko vsebuje obveznosti in pogoje za odprtje plačilnega računa. |
Obrazložitev | |
Opredelitev "okvirne pogodbe"je treba prestaviti iz člena 29 v člen, namenjen za opredelitve, in jo dosledno uporabljati v celotni predlagani direktivi ter tako nadomestiti pojem "okvirni sporazum" iz uvodne izjave 18 in členov 32-33. | |
Predlog spremembe 25 ČLEN 32 | |
|
Article 32 |
črtano |
|
Po začetku veljavnosti okvirnega sporazuma ponudnik plačilnih storitev da uporabniku plačilnih storitev na lahko dostopen način na voljo vse pogoje, navedene v členu 31(1). |
|
|
Poleg tega in če je primerno, ponudnik plačilnih storitev na enak način da na voljo dodatne informacije o dolžnostih in pravicah na podlagi zakonodaje Skupnosti in nacionalne zakonodaje, ki se neposredno nanašajo na izvajanje posebnih plačilnih transakcij, kakor so obveznosti poročanja, prijave in davčne zadeve. To se uporablja samo, če je ponudnik plačilnih storitev prejel, ali če je razumno pričakovati, da je prejel, obvestilo o navedenih dolžnostih in pravicah. |
|
Obrazložitev | |
V prvem stavku je zahteva po informacijah navedena dvakrat. Zahteve po informacijah v smislu obsežnega pravnega in davčnega svetovanja, kot je predvideno v drugem stavku, so izven področja obveznosti ponudnikov plačilnih storitev. Oba stavka se zato črtata. | |
Predlog spremembe 26 ČLEN 33, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Ponudnik plačilnih storitev predlaga vse spremembe pogodbenih pogojev, ki se sporočijo uporabniku plačilnih storitev v skladu s členom 31(1), na enak način, kakor je navedeno v členih 30(1) in 31(2), in najmanj en mesec pred predlaganim datumom začetka uporabe. |
1. Ponudnik plačilnih storitev da na voljo vse spremembe pogodbenih pogojev, ki zadevajo uporabnika plačilnih storitev in se mu v skladu s členom 31(1) sporočijo na način, predviden v pogodbi, in najmanj en mesec pred predlaganim datumom začetka uporabe. |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi poenostavitve besedila. | |
Predlog spremembe 27 ČLEN 34 | |
|
1. Prenehanje okvirne pogodbe, ki je sklenjena za obdobje dvanajstih mesecev ali več ali za nedoločen čas, je za uporabnika plačilnih storitev brezplačno. |
Prenehanje okvirne pogodbe, ki je sklenjena za obdobje dvanajstih mesecev ali več ali za nedoločen čas, je lahko za uporabnika plačilnih storitev po poteku 12 mesecev, ob upoštevanju odpovednega roka največ en mesec, brezplačno. |
|
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, se plačajo samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
Provizije za plačilne storitve, ki se zaračunavajo redno, se plačajo samo v sorazmernem deležu do prenehanja pogodbe. Če se take provizije plačujejo vnaprej, se sorazmerni delež povrne. |
|
2. Če se ponudnik in uporabnik plačilnih storitev izrecno ne dogovorita o odpovednem roku za prenehanje okvirne pogodbe, se lahko okvirne pogodbe prenehajo takoj. |
|
|
Odpovedni rok ne sme presegati enega meseca. |
|
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi natančnejšega oblikovanja besedila. | |
Predlog spremembe 28 ČLEN 39 A (novo) | |
|
|
Člen 39a Predpisi o čezmejnih plačilih v eurih |
|
|
1. Za čezmejna plačila v evrih znotraj držav članic se zaračunavajo enake provizije v skladu z naslednjimi odstavki. |
|
|
2. Ta predpis velja za provizije glede izplačil in za provizije glede vplačil. |
|
|
3. Za čezmejna plačila v evrih bodo z Uredbo (ES) št. 2560/2001 ohranjene določbe, če so zaradi predložene direktive še potrebne. |
|
|
4. Uredba (ES) št. 2560/2001 se razveljavi z datumom, navedenim v prvem odstavku člena 85(1). |
Obrazložitev | |
S to opredelitvijo je Evropski parlament na prvi obravnavi podprl politično voljo glede uresničitve cilja, da bi ustvarili bolj usklajena pravna besedila v preglednejšem številu. Veljavnost Uredbe (ES) št. 2560/2001 mora v skladu s tem prenehati. Od Komisije in Sveta se zahteva, da do druge obravnave zagotovita vključitev določb Uredbe (ES) št. 2560/2001, ki jih želita ohraniti, v direktivo. (3a)"ponudnik plačilnih storitev": | |
Predlog spremembe 29 ČLEN 41, ODSTAVEK 2 | |
|
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev izrecna odobritev za izvedbo plačilne transakcije ali vrste transakcij. |
Soglasje je za ponudnika plačilnih storitev odobritev za izvedbo plačilne transakcije ali vrste transakcij. |
Obrazložitev | |
"Izrecno" soglasje bi predstavljalo prestrog pogoj, ker splošna načela civilnega prava že omogočajo odobritev soglasja v tihi ali implicitni obliki ali predhodno dogovorjeno fiktivno odobritev soglasja. | |
Predlog spremembe 30 ČLEN 42, NASLOV | |
|
Prenos soglasja |
Načelo prenosa soglasja |
Obrazložitev | |
Na ta predlog spremembe je treba gledati v povezavi z zahtevanim novim členom 53a; glej tamkajšnjo obrazložitev. | |
Predlog spremembe 31 ČLEN 47, ODSTAVEK 1, TOČKA (A) | |
|
(a) zagotovi, da osebne varnostne zaščite instrumenta za preverjanje plačila niso dostopne osebam poleg imetnika instrumenta za preverjanje plačila; |
(a) na svojem področju zagotovi, da osebne varnostne zaščite instrumenta za preverjanje plačila niso dostopne osebam poleg imetnika instrumenta za preverjanje plačila; |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi pojasnitve, da lahko ponudnik plačilnih storitev ukrepa le na svojem področju. Ponudnik plačilnih storitev vseeno nosi odgovornost za svoje področje (glej člen 46 | |
Predlog spremembe 32 ČLEN 48, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če ob predložitvi dokazil, ki jih zahteva odstavek 1, uporabnik plačilnih storitev še vedno trdi, da plačilna transakcija ni bila odobrena, zagotovi dejanske informacije ali elemente, ki omogočajo predpostavko, da ni odobril plačilne transakcije, niti ni goljufal ali ravnal zelo malomarno v zvezi z obveznostmi, ki mu jih nalaga člen 46(b). |
2. Če ob predložitvi dokazil, ki jih zahteva odstavek 1, uporabnik plačilnih storitev še vedno trdi, da plačilna transakcija ni bila odobrena, zagotovi dejanske informacije ali elemente, ki dokazujejo, da ni odobril plačilne transakcije, niti ni goljufal ali ravnal zelo malomarno v zvezi z obveznostmi, ki mu jih nalaga člen 46(b). |
Obrazložitev | |
Predlagana domneva bi enostransko obremenila ponudnika plačilnih storitev in postavila pod vprašaj obstoječi sistem podajanja dokazov pri postopkih, ki so podprti s PIN. To bi lahko privedlo do brezskrbnega ravnanja z instrumenti za preverjanje plačila in do ogrožanja delovanja in učinkovitosti tega načina plačevanja, kar bi škodilo vsem. | |
Predlog spremembe 33 ČLEN 48, ODSTAVEK 3 | |
|
3. Da se ovrže predpostavka iz odstavka 2, uporaba instrumenta za preverjanje plačila, ki jo zabeleži ponudnik plačilnih storitev, sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je uporabnik plačilnih storitev odobril plačilo, niti da je uporabnik plačilnih storitev goljufal ali postopal zelo malomarno v zvezi s svojimi obveznostmi na podlagi člena 46. |
3. Uporaba instrumenta za preverjanje plačila, ki jo zabeleži ponudnik plačilnih storitev, sama po sebi ne zadostuje za ugotovitev, da je uporabnik plačilnih storitev odobril plačilo, niti da je uporabnik plačilnih storitev goljufal ali postopal zelo malomarno v zvezi s svojimi obveznostmi na podlagi člena 46. |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi spremembe v členu 48(2) | |
Predlog spremembe 34 ČLEN 50, ODSTAVEK 1, PODODSTAVEK 1 | |
|
1. Uporabnik plačilnih storitev krije izgubo, do največ 150 EUR, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila in je nastala, preden je izpolnil svojo obveznost obvestiti ponudnika plačilnih storitev na podlagi člena 46(b). |
1. Uporabnik plačilnih storitev krije izgubo, do največ 150 EUR, ki je posledica uporabe izgubljenega ali ukradenega instrumenta za preverjanje plačila in je nastala, preden je izpolnil svojo obveznost obvestiti ponudnika plačilnih storitev na podlagi člena 46(b), če ni goljufal ali ravnal zelo malomarno, zlasti s kršenjem svojih obveznosti varovanja iz člena 46. |
Obrazložitev | |
Sprememba zaradi pojasnitve, da omejitev odgovornosti velja samo za primere, ko uporabnik ni goljufal ali ravnal zelo nemarno. | |
Predlog spremembe 35 ČLEN 53 A (novo) | |
|
|
Člen 53a Izvzetje iz načela prenosa soglasja |
|
|
1. Za izvedbo tekočega plačila ali posameznega plačila lahko prejemnika plačila pooblasti plačnika, da izterja dolgovani znesek z navedenega računa pri njegovem ponudniku plačilnih storitev z direktno obremenitvijo in ga oprosti obveznosti vnaprejšnjega prenosa soglasja na ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. Siceršnje obveznosti prenosa informacij plačnika, zlasti glede razloga, načina, višine in cilja plačila, ostajajo nespremenjene. |
|
|
2. Oprostitev lahko sledi le, če prejemnik plačila: |
|
|
- plačniku prizna pravico, da plačilo prekliče tudi brez navedbe razlogov s preprosto obrazložitvijo njegovemu ponudniku plačilnih storitev v najmanj šestih tednih po tem, ko je izvedel za plačilno transakcijo |
|
|
- sam ali prek svojega ponudnika plačilnih storitev zagotovi, da se prvotni dolgovani znesek brez nadaljnjih ukrepanj plačnika v celotni višini takoj ponovno knjiži v dobro njegovega računa in |
|
|
- plačnika oprosti vseh stroškov v zvezi s preklicem plačila, razen če to ni v nasprotju z obveznostmi plačnika v okviru veljavnega pravnega razmerja, in zaradi tega lahko prejemnik plačila uveljavi svojo pravico do povračila stroškov. |
Obrazložitev | |
Uvedba postopka direktne obremenitve v pravnem besedilu, ki se v nekaterih državah članicah (npr. v Nemčiji približno 6 milijard postopkov knjiženja na leto, predvsem za plačila rednih periodičnih malih in najmanjših zneskov) uporablja v številnih primerih, tako s strani ponudnika kot uporabnika plačilnih storitev, kar je zelo učinkovito, z malo napakami in stroškovno ugodno ter hkrati z minimalnimi možnostmi zlorabe za uporabnike plačilnih storitev, zaradi česar je treba sprejeti tveganje ponudnikov plačilnih storitev. | |
Uporabnost tega plačilnega instrumenta v nekaterih državah članicah bi morala s tem pravnim besedilom zaradi visokih stroškov zamudnega postopka, ki grozijo uporabniku, ostati zagotovljena. | |
Predlog spremembe 36 ČLEN 59, ODSTAVEK 1 | |
|
Ta oddelek se uporablja samo, če se ponudnika plačilnih storitev plačnika in prejemnika plačila nahajata v Skupnosti. |
Ta oddelek se uporablja samo, če je plačilo izvedeno v eurih. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe se vlaga skupaj s predlogom spremembe člena 2 in omejuje obseg celotne direktive na plačila v Skupnosti ter obseg določb o času izvršitve (glej tudi predlog spremembe uvodne izjave 28) na euroobmočje. | |
Predlog spremembe 37 ČLEN 60 | |
|
1. Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne po datumu sprejema. Vendar pa se do 1. januarja 2010 plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev lahko dogovorita za rok, ki ni daljši od treh dni. |
1. Države članice zahtevajo, da plačnikov ponudnik plačilnih storitev s 1. januarjem 2012 zagotovi, da se po času sprejema naročeni znesek knjiži v dobro na plačilni račun prejemnika plačila, najpozneje ob koncu prvega delovnega dne banke po datumu sprejema. |
|
2. Če transakcijo začne plačnik in transakcija vsebuje pretvorbo valut, lahko plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev z izrecnim dogovorom določita drugače. |
2. Če transakcijo začne plačnik in transakcija vsebuje pretvorbo valut, se časa za menjavo valut v skladu z odstavkom 1 ne vključi v čas izvedbe. Če je za menjavo valut potreben več kot en delovni dan banke, lahko plačnik in njegov ponudnik plačilnih storitev z izrecnim dogovorom določita drugače. |
Obrazložitev | |
S tem predlogom spremembe se ohrani rok za običajno izvedbo d+1, kot ga je predlagala Komisija. Vsekakor pa mora ta rok postati obvezujoč šele s 1.1.2012. | |
Da bi strankam prepustili večjo raznolikost odločanja in da male ponudnike, ki ne razpolagajo z lastnim neposrednim dostopom do sistema izvajanja plačil, ne bi od vsega začetka izključili iz trga, mora biti še naprej možen drugačen posamezni dogovor. | |
Predlog spremembe 38 ČLEN 67, ODSTAVEK 1 | |
|
1. Po datumu sprejema v skladu s členom 54(1) je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
1. Po datumu sprejema plačilnega naloga v skladu s členom 54(1) je ponudnik plačilnih storitev odgovoren za neizvršitev ali napačno izvršitev plačilne transakcije, izvedene v skladu z oddelkom 1. |
|
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev dosledno odgovoren za vse stroške, in za vse obresti, ki se zaračunajo uporabniku plačilnih storitev kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Poleg tega je ponudnik plačilnih storitev odgovoren za vse stroške, in za vse obresti, ki se zaračunajo uporabniku plačilnih storitev kot posledica neizvršitve ali napačne izvršitve plačilne transakcije. |
Obrazložitev | |
Dosledna odgovornost za neizvršeno ali napačno izvršeno transakcijo preneha s civilnopravnimi načeli odgovornosti, veljavnimi v vseh državah članicah | |
Predlog spremembe 39 ČLEN 67, ODSTAVEK 2 | |
|
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. |
2. Če uporabnik plačilnih storitev meni, da plačilni nalog ni bil natančno izvršen, ponudnik plačilnih storitev dokaže, brez poseganja v dejanske elemente, ki jih predloži uporabnik plačilnih storitev, da je bil plačilni nalog natančno evidentiran, izvršen in vnesen v obračun. Če je plačilni nalog izvršen brez napak, mora s tem povezane stroške kriti uporabnik plačilnih storitev, če je tako predvideno v okvirni pogodbi. |
Obrazložitev | |
Obveznost dokazovanja ponudnika, predvidena v odstavku 2, je sprejemljiva, če s tem povezane stroške v primeru izvršitve brez napak krije uporabnik. | |
Predlog spremembe 40 ČLEN 68 | |
|
Člen 68 |
črtano |
|
V primerih, ko se ponudnik plačilnih storitev prejemnika plačila ne nahaja v državi članici, je ponudnik plačilnih storitev plačnika odgovoren za izvršitev plačilnih transakcij samo do trenutka, ko sredstva dosežejo ponudnika plačilnih storitev prejemnika plačila. |
|
Obrazložitev | |
Po predlogu spremembe člena 2(1) je obseg direktive omejen na EU. | |
Predlog spremembe 41 ČLEN 78, NASLOV | |
|
Popolna uskladitev, medsebojno priznavanje in obvezna narava direktive |
Popolna uskladitev in medsebojno priznavanje |
Obrazložitev | |
Pravni učinek direktive je nedvoumen, če se sklicuje na pogodbe in sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2005)0603 – C6 0411/2005 – 2005/0245(COD) |
||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
||||||
|
Mnenje pripravil |
JURI |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Rainer Wieland |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
[Reiner Böge] |
||||||
|
Obravnava v odboru |
3.5.2006 |
12.6.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
13.7.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: -: 0: |
20 0 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Maria Berger, Carlo Casini, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Piia-Noora Kauppi, Katalin Lévai, Hans-Peter Mayer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Daniel Strož, Diana Wallis, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Hiltrud Breyer, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Sharon Bowles, Mieczysław Edmund Janowski, Peter Liese, Miroslav Mikolášik |
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
… |
||||||
- [1] UL C ... / Še neobjavljeno v UL.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o plačilnih storitvah na notranjem trgu in o spremembi direktiv 97/7/ES, 2000/12/ES in 2002/65/ES |
|||||||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2005)0603 – C6 0411/2005 – 2005/0245(COD) |
|||||||||||
|
Datum predložitve EP |
1.12.2005 |
|||||||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
IMCO |
JURI |
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Jean-Paul Gauzès |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Poenostavljeni postopek – datum sklepa |
|
|||||||||||
|
Oporekanje pravni podlagi |
|
|
|
|||||||||
|
Popravek finančne ocene sredstev |
|
|
|
|||||||||
|
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||
|
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||
|
Obravnava v odboru |
13.3.2006 |
18.4.2006 |
25.4.2006 |
30.5.2006 |
11.7.2006 |
|||||||
|
Datum sprejetja |
12.9.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+ – 0 |
38 0 1 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, David Casa, Jan Christian Ehler, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Donata Maria Assunta Gottardi, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Ian Hudghton, Sophia in 't Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Kurt Joachim Lauk, Astrid Lulling, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Karin Riis-Jørgensen, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Ivo Strejček, Sahra Wagenknecht |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Mia De Vits, Satu Hassi, Thomas Mann, Giovanni Pittella, Corien Wortmann-Kool |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||||||
|
Datum predložitve |
20.9.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||