POROČILO o pospeševanju prevoza po celinskih plovnih poteh: „NAIADES“ – Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh
21.9.2006 - (2006/2085(INI))
Odbor za promet in turizem
Poročevalka: Corien Wortmann-Kool
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o pospeševanju prevoza po celinskih plovnih poteh: „NAIADES“ – Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju uporabe celinskih plovnih poti Naiades (KOM(2006)0006),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 718/1999 z dne 29. marca 1999 o ukrepih glede zmogljivosti ladjevja Skupnosti za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh,
– ob upoštevanju bele knjige "Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve",
– ob upoštevanju ugotovitev srečanja na visoki ravni o celinski plovbi na Dunaju 15. februarja 2006,
– ob upoštevanju lizbonskega načrta za delovna mesta in rast,
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6-0299/2006),
A. ker se pričakuje povečanje prometnih tokov in ker celinske plovne poti še vedno nudijo veliko prostih zmogljivosti in lahko prispevajo h konkurenčnim prometnim rešitvam ob uporabi kombinacije prevoznih sredstev,
B. ker Evropa potrebuje višje cilje, da bi v celoti izkoristila proste zmogljivosti celinskih plovnih poti in tržne možnosti celinske plovbe same po sebi in tudi kot dela večmodalnih prometnih verig po Evropi, vključno z javnimi in zasebnimi stranmi na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti, ter da bi s sorazmerno nizkimi infrastrukturnimi stroški povečali sposobnost povečevanja obsega prometa na celinskih plovnih poteh,
C. ker je tesno sodelovanje med Evropsko komisijo, rečnimi komisijami, državami članicami in vsemi zainteresiranimi zasebnimi skupinami ključnega pomena za povečanje konkurenčnosti prevoza po plovnih poteh in njegov razvoj,
Akcijski program Naiades
1. priznava, da se evropski prometni sistem vse bolj spopada z zmogljivostnimi težavami, kar vodi do zastojev in zamud, ter da je prevoz po celinskih plovnih poteh lahko v pomoč pri zmanjšanju zastojev, izboljšanju varnosti tovornega prometa, povečanju energetske učinkovitosti in pri varovanju okolja;
2. zato podpira pobudo Komisije za ustanovitev integriranega evropskega akcijskega programa za prevoz po celinskih plovnih poteh: Naiades (navigation and inland waterway action and development in Europe - plovba ter dejavnosti in razvoj na celinskih plovnih poteh v Evropi);
3. poziva države članice, naj še nadalje razvijajo nacionalne politike za pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh, pri čemer naj upoštevajo Evropski akcijski program, in naj k temu spodbujajo tudi regionalne lokalne in pristaniške oblasti ter industrijo;
1. Trgi
4. poudarja, da bi bilo treba obstoječe trge okrepiti, predvsem s povečanjem zanesljivosti in integriranosti infrastrukture po celotni dobavni verigi;
5. poudarja, da je treba razvijati sodelovanje z novimi članicami EU v vzhodni in srednji Evropi ter z Romunijo in Bolgarijo in ga tehnološko posodobiti, kar pomeni, da je treba preučiti dodatne infrastrukturne ukrepe in sprejeti ukrepe v zvezi z intermodalnostjo in medobratovanjem;
6. poudarja potrebo za razvoj priložnosti za sodobne večmodalne storitve, da se vzpostavijo novi trgi, na katerih bo sodelovanje med operaterji prevoza po celinskih plovnih poteh in uporabniki ter nacionalnimi in regionalnimi oblastmi ključno;
7. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop do financ in predvsem do rizičnega kapitala za podjetja v zagonu, predvsem glede na to, da sektor sestavljajo predvsem majhna podjetja, in naj pri načrtovanju in izvajanju ustreznih ukrepov v celoti upoštevajo posebno strukturo sektorja;
8. v zvezi s tem popolnoma podpira pobudo Komisije, da priskrbi podatke o predmetu financiranja, na primer priročnik za financiranje, ki bo vseboval seznam evropskih, nacionalnih in regionalnih instrumentov pomoči za prevoz po celinskih plovnih poteh in po potrebi pokrival tudi financiranje s strani Evropskega investicijskega sklada;
9. poziva Komisijo, naj čim prej objavi smernice za državno pomoč za sheme podpore prevozu po celinskih plovnih poteh in naj sprejme pravila „de minimis”, ki bodo ustrezno upoštevala potrebe sektorja rečne plovbe;
10. pozdravlja načrt Komisije za pregled obstoječih ozkih grl na nacionalni in evropski ravni, ki ovirajo razvoj prevoza po celinskih vodnih poteh; poziva vse javne in zasebne skupine, ki so vključene, da sodelujejo pri tem pregledu za preučitev potencialnih rešitev in za iskanje najboljših praks, pri čemer bo izid pregleda upoštevan pri sestavljanju prihodnje zakonodaje ali pri sprejemanju novih ukrepov;
11. poudarja, da bi bilo treba odstraniti upravne zastoje ter poenostaviti postopke, predvsem z najučinkovitejšo možno uporabo e-sporočanja ter z vzpostavljanjem sistemov "vse na enem mestu"; meni, da je treba posebno pozornost posvetiti postopkom v morskih pristaniščih ter pristaniščih v celinskih vodah, kot tudi zakonodaji o okolju, odpadkih in varnosti hrane, ki vodi k motnjam v logističnih postopkih;
2. Infrastruktura
12. opozarja, da sta zanesljivost mreže plovnih poti in razpoložljivost večfunkcijskih pristanišč (v celinskih vodah) najpomembnejša pogoja za nadaljnji tehnični in gospodarski razvoj celinskih plovnih poti, še zlasti v njihovi vlogi člena v večmodalnih verigah tovornega prometa, in poudarja posebno odgovornost držav članic, da povečajo svoje napore za zagotovitev ustrezne in zanesljive infrastrukture, pri čemer morajo upoštevati okoljska tveganja in vidike;
13. opozarja na pomen prispevka rečnih informacijskih služb za učinkovitejšo in varnejšo uporabo mreže celinskih plovnih poti in njene povezave z drugimi prevoznimi sredstvi; poziva Komisijo in države članice, naj rečne informacijske službe vključijo v večletne okvirne programe vseevropskih prometnih omrežij (TEN-T) in naj popolnoma sprostijo njihov potencial za zagotovitev trajnostne logistike;
14. poudarja potrebo po vključitvi sistema vodnih poti v pomorsko plovbo, in sicer z razvojem dostopa do morja, izboljšanjem vmesnikov med sistemi celinske in morske plovbe ter vlaganjem v nova, kombinirana plovila, ki bi lahko plula po celinskih plovnih poteh in po morju, vključno s plovili inovativnih oblik;
15. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in vsemi zadevnimi tretjimi državami pripravi evropski razvojni načrt, ki bi moral vsebovati posodobljen popis infrastrukture na evropskih celinskih plovnih poteh, ter naj priskrbi več podatkov o plovnih poteh, ki so potrebne vzdrževanja in drugih strukturnih izboljšav infrastrukture; nadalje poziva Komisijo, naj pri tem uporabi obstoječa dognanja znanstvenih raziskav in strokovnih poročil iz držav članic;
16. poziva Komisijo, naj čim prej in najkasneje do konca leta 2006 določi koordinatorja vseevropskega prometnega omrežja za celinske plovne poti za podporo prednostnim projektom vseevropskega prometnega omrežja za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki bo črpala iz izkušenj z obstoječimi koordinatorji;
17. poziva države članice in Komisijo, naj za vse projekte celinske plovbe, ki so v skupnem interesu, določijo višjo preferencialno stopnjo vsaj 20-ih odstotkov, in naj v večletnem programu vseevropskega prometnega omrežja prednostno obravnavajo projekte v skupnem interesu, ki zadevajo prevoz po celinskih plovnih poteh;
18. poziva države članice, naj pretehtajo možnosti, ki jih ponuja prevoz po celinskih plovnih poteh pri načrtovanju rabe zemljišč in pri gospodarskih politikah na zvezni, regionalni in lokalni ravni, da bi tako dejavno spodbujale razvoj trgovskih in logističnih območij na obrežjih; pri tem naj upoštevajo trajnostni promet ter ustvarjanje delovnih mest v industriji in distribuciji, posebno pozornost pa naj namenijo manjšim vodotokom s še neizkoriščenim potencialom za povečevanje tovornega prometa;
3. Flota
19. ponovno poudarja, da je treba v letu 2007 določiti strožje omejitve Skupnosti za emisije SOx, PM, NOx in CO2, predvsem s spodbujanjem uporabe goriva z majhno vsebnostjo žvepla; poziva Komisijo in države članice, naj za izboljšanje energetske učinkovitosti prevozov po celinskih plovnih poteh zagotovijo spodbude za hitrejšo uvedbo in uporabo okolju prijaznih motorjev z učinkovito porabo goriva;
20. priznava, da so emisije tesno povezane s kakovostjo goriva, ki ga je mogoče dobiti na trgu; poziva Komisijo, naj takoj ko bo mogoče pripravi predlog, ki bo določil strožje standarde za gorivo za celinsko plovbo;
21. poziva Komisijo, naj v letu 2007 vloži predlog za evropski inovacijski sklad za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki bo na področjih logistike, tehnologije in okolja financiral nove naložbe, temelječe na povpraševanju in inovativnih zamislih evropskega interesa, ki zahtevajo čezmejno sodelovanje in medobratovalnost; sklad, ki je eden glavnih instrumentov akcijskega programa Naiades, bi moral do višine ene tretjine sredstev financirati sektor (obstoječi (Rezervni) sklad za celinske plovne poti, ki ga je ustanovila uredba (ES) št. 718/1999) v smislu sofinanciranja, drugo tretjino sredstev bi morala prispevati EU, preostalo tretjino pa države članice, poleg tega naj Komisija v tesnem sodelovanju s sektorjem določi tudi pogoje, pod katerimi bi moral biti ustanovljen sklad; poudarja, da bi bilo treba podporo informacijskim pisarnam obravnavati kot eno izmed možnosti;
22. poudarja potrebo po spodbujanju razvoja čistih in učinkovitih plovil v okviru sedmega okvirnega programa o raziskavah in razvoju; v povezavi s tem opozarja na razvoj pri gradnji plovil, tudi tistih z omejenim ugrezom, za uporabo na različnih vrstah voda, in ki lahko spodbujajo prevoz po celinskih plovnih poteh tudi na vodah z nizkimi ali spremenljivimi vodostaji, ne da bi s tem poškodovala naravno okolje; v zvezi s tem meni, da bi bilo treba posebno pozornost posvetiti informacijskim in komunikacijskim tehnologijam, obliki in opremi vozil ter njihovi ekološki učinkovitosti;
4. Zaposlovanje, strokovno znanje in podoba
23. priznava, da pomanjkanje podjetnikov in osebja postaja težava za sektor prevoza po celinskih plovnih poti, glede na staranje sedanjega osebja in glede na neatraktivnost za novince;
24. poziva Komisijo in države članice, naj si še nadalje prizadevajo harmonizirati zahteve po številu članov posadke in certifikatih kapitanov in spodbujati medsebojno priznavanje izkazov o usposobljenosti, npr. s pomočjo Evropskega kvalifikacijskega okvira;
25. poziva Komisijo, rečne komisije in države članice, naj v sodelovanju s sektorjem vzpostavijo sodobne in tržno usmerjene programe usposabljanja za ta sektor, ob uporabi, kjer je to možno, skupnih standardov usposabljanja ter naj sodelujejo tudi z morskimi programi usposabljanja, kot so "Leadership", da se novince pritegne k delu v mednarodnem okolju in se ponudi privlačne poklicne možnosti;
26. poudarja pomen izvrševanja obstoječe socialne zakonodaje, da se zajamči dobre delovne pogoje;
27. ugotavlja, da je še vedno pomanjkanje zavedanja o možnostih, ki jih ponuja prevoz blaga po celinskih plovnih poteh, predvsem glede prilagodljivosti in trajnosti, ki ju ponujajo celinske plovne poti;
28. priznava, da je treba pojasniti in oglaševati tržno vrednost prevoza po celinskih plovnih poteh in možnosti zanj, da bi bil ta v celoti izrabljen in uspešen; zato poziva k podpori obstoječim uradom za promocijo in k oblikovanju novih v državah članicah z možnostmi za razvoj prometa po celinskih plovnih poteh, ki lahko svetujejo in spodbujajo uporabnike prevoznih sredstev, da uporabijo prevoz po celinskih plovnih poteh in za podporo oblastem pri prepoznavanju težav in pri opredeljevanju politik;
29. predlaga, da bi to evropsko mrežo za spodbujanje prometa po celinskih plovnih poteh vključili v evropsko mrežo za spodbujanje intermodalnosti, in sicer z uporabo obstoječih struktur in izkušenj, pridobljenih pri promociji drugih načinov prevoza, kar sicer na evropski ravni že deluje pri promociji prevoza po morju na kratkih razdaljah;
30. poziva države članice in zadevne interesne skupine, da ob pomanjkanju namenskih sredstev Skupnosti poskrbijo za finančni obstoj mreže;
31. priznava pomen sistema za opazovanje evropskega trga, ki vključuje vse udeležence in ponuja primerljive tržne podatke, zlasti za omogočanje pravočasnih in odgovornih naložbenih odločitev, prepoznavanje prednosti in slabosti ter odkrivanje možnih novih trgov;
5. Institucionalni okvir
32. opozarja, da morata biti rast in razcvet prevoza po celinskih plovnih poteh središče bodočih razprav o institucionalnem okviru; v zvezi s tem poudarja, da je pomembno upoštevati obstoječe pristojnosti vseh zadevnih strani, da bi uporabili znanje in izkušnje mednarodnih organizacij in da bi se izognili dodatni birokraciji;
33. poziva k tesnejšemu in okrepljenemu sodelovanju med rečnimi komisijami in Skupnostjo, da se sestavi memorandum o soglasju, ki bo vseboval vsaj naslednje:
- izvrševanje akcijskega programa Naiades;
- boljšo izmenjavo pridobljenega znanja in človeških virov na področju prevoza po celinskih plovnih poteh med Skupnostjo, državami članicami in rečnimi komisijami;
0
0 0
34. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
OBRAZLOŽITEV
Komisija je predstavila akcijski program Naiades za spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh. Ugotavlja, da lahko prevoz po celinskih plovnih poteh, kot varen, okolju prijazen način prevoza z veliko prostih zmogljivosti svoje infrastrukture, prispeva k modalnemu prehodu in omili težave z zastoji, ki pestijo druge vrste prevoza. Akcijski program Komisije pokriva pet strateških področij: trg, flota, zaposlovanje in strokovna znanja, podoba ter infrastruktura.
Vaša poročevalka podpira predpostavke in splošni načrt akcijskega programa Naiades.
Plovba po celinskih poteh nudi način za spopadanje z vrsto izzivov, povezanih s trajnostjo prometa in okolja, s katerimi se danes soočamo. Zato je vredna večje politične pozornosti in v splošnem je potrebno več ambicije za povečanje pozitivnih učinkov sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh ter za izkoristek ogromnih možnosti, ki jih celinske plovne poti nudijo. Osredotočiti bi se bilo treba zlasti na zanesljivost infrastrukture in na povezave z drugimi vrstami prevoza, predvsem v pristaniščih na celinskih vodah in v morskih pristaniščih. Zato bi plovba po celinskih vodah morala biti povezana z načrtovanjem rabe zemljišč in bolj bi se bilo treba potruditi, da se poveča trajnost plovbe po celinskih vodah, z uporabo čistejših goriv in plovil, ki po vrsti in velikosti ustrezajo plovni poti, na kateri se uporabljajo. Vaša poročevalka meni, da tak pristop lahko vodi do razvoja novih trgov, na katerih prevoz po celinskih plovnih poteh še ni na voljo kot možnost prevoza.
Večino sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh sestavljajo mala družinska podjetja. To so podjetja, ki se sama vzdržujejo in delujejo predvsem/izključno z lastnim kapitalom. Vseeno pa jim primanjkuje sredstev za temeljite spremembe. Politična podpora in spodbujevalne dejavnosti lahko pripomorejo, da sektor postane še bolj dejaven člen v sodobnih logističnih verigah.
Vaša poročevalka bi v tem začetnem poročilu rada poudarila naslednje dejavnike:
1. Razvoj trgov
V zahodni Evropi se je trg prevozov po celinskih plovnih poteh občutno povečal, tako za tradicionalni prevoz razsutega tovora kot tudi za visoko cenjena tržišča prevoza zabojnikov. Prevoz po celinskih plovnih poteh se je izkazal za posebno dober način za varen prevoz nevarnega tovora, kot so kemikalije in gorivo. Vseeno pa je možno razviti nove trge; industrija in špediterji včasih enostavno niso seznanjeni z možnostmi, ki jih nudi prevoz po celinskih plovnih poteh. Trgovinska izmenjava med zahodno in vzhodno Evropo se po širitvi presenetljivo povečuje. To daje zagon razvoju novih trgov in lahko v splošnem poveča delež prevoza po celinskih plovnih poteh pri prevozu blaga.
Dostop do finančnih sredstev in postopkovne ovire sta pomembni prepreki za razvoj trgov. Kar zadeva finance je pomembno, da imajo podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi po celinskih plovnih poteh, navadno so to mala podjetja, možnost dostopati do kapitala. Zato vaša poročevalka podpira pobude Komisije za vzpostavitev "priročnika za financiranje" in da se predlaga smernice za državno pomoč za sektor prevozov po celinskih plovnih poteh. Primeri za možnosti financiranja so Evropski investicijski sklad, zagonsko sredstvo Evropske federacije delavcev v prometu, ukrep semenskega kapitala in pomoč z garancijami za MSP.
Nadalje prevoz po celinskih plovnih poteh ovirajo tudi ozka grla postopkovne ali upravne narave. Taka ozka grla prekinejo logistični postopek in oslabijo konkurenčni položaj prevoza po celinskih plovnih poteh glede na druge vrste prevoza. Včasih razlike v predpisih pri različnih načinih prevoza ali znotraj oziroma med pristanišči otežujejo tekoč razvoj prevoza po celinskih plovnih poteh.
Postopki, ki izvirajo iz zakonodaje, ki ni neposredno povezana s prometom, npr. direktive o odpadkih, varnosti hrane ali o okolju, prepogosto povzročajo ogromne birokratske težave za sektor prevoza po celinskih plovnih poteh. Zato je zelo zaželena večja pozornost za izvedbene predpise, ki upošteva potrebe učinkovitega prevoznega sistema (po celinskih plovnih poteh).
V zvezi s tem vaša poročevalka pozdravlja pregled in harmonizacijo obstoječe zakonodaje. Zelo pomembno je izboljšati zakonodajno okolje tako, da se racionalizirajo administrativne in dokumentarne zahteve. Pregled se ne bi smel omejiti na zakonodajo skupnosti, temveč bi bilo treba pregledati tudi nacionalne, regionalne in lokalne prakse. Torej kljub temu, da Skupnost nosi primarno odgovornost za izvedbo pregleda, je ključnega pomena tudi sodelovanje drugih zasebnih in javnih skupin.
2. Infrastruktura
Zanesljiva in dobro delujoča infrastruktura je predpogoj za vzdrževanje obstoječih ter za razvoj novih trgov. Trenutni zaostanek pri vzdrževanju infrastrukture celinskih plovnih poti v Evropi je ena izmed najnujnejših težav, ki jih je treba rešiti. Primarno odgovornost nosijo nacionalne ali regionalne oblasti, ki prepogosto vzdrževanje in razvoj infrastrukture celinskih plovnih poti ne uvrščajo med svoje prednostne naloge. V splošnem se rado pozablja, da vzdrževanje obstoječe infrastrukture na zahteva nujno velikih naložb. Omejeni, vendar ob pravem času opravljeni in pravilno usmerjeni posegi lahko preprečijo ozka grla ob sorazmerno nizkih stroških. Vzdrževanje stanja bregov, zapornic in mostov lahko prispeva k učinkovitemu prevozu po celinskih plovnih poteh ter prepreči ozka grla. Na evropski ravni lahko Komisija to podpre tako, da naredi popis sedanjega stanja celinskih plovnih poti v Evropi in priskrbi podatke o potrebi po vzdrževanju ali možnih izboljšavah. Na ta način je lahko evropski razvojni plan za infrastrukturo celinskih plovnih poti instrument, ki je lahko v pomoč pri dvigovanju zavesti in pri spodbujanju naložb.
Vaša poročevalka bi rada opozorila, da ko gre za obsežnejše infrastrukturne načrte, je le 1,5% proračuna vseevropskega prometnega omrežja namenjenega projektom celinskih plovnih poti. Povezava porečij je ključna za dolge neprekinjene prometne verige po celinskih plovnih poteh. Zato je nujna izpeljava dveh sedanjih projektov vseevropskega prometnega omrežja za celinske plovne poti, to sta Straubing-Vilshoven in Seine-Nord. Vaša poročevalka obžaluje, da ni koordinatorja vseevropskih prometnih omrežij za prevoz po celinskih plovnih poteh. Evropski koordinator bi lahko olajšal izpeljavo teh projektov, kot je to pri drugih projektih vseevropskih prometnih omrežij. Nazadnje pa rečne informacijske službe izboljšujejo upravljanje prometa in lahko prispevajo k zanesljivi in učinkoviti infrastrukturi. Nemudoma bi bilo treba pristopiti k njihovemu izvrševanju.
3. Flota
Glede na to, da imajo plovila dolgo življenjsko dobo in zahtevajo veliko začetno investicijo, se bo posodobitev flote odvijala počasi. Kljub temu pa je posodabljanje zelo pomembno za doseganje kvalitetnega ladijskega prevoza in bi torej razvoj inovativnih pojmov evropskega interesa moral biti med prednostnimi nalogami.
Kar zadeva trajnosti, plovila morajo predvsem biti trajnostna glede emisij. Nadalje morajo biti trajnostna glede voda, ki jih uporabljajo za prevoz. Prvi in najpomembnejši korak pri zmanjšanju emisij plovil je izboljšanje kakovosti uporabljenih goriv. Predvsem zmanjšanje žvepla bo privedlo do zmanjšanja emisij SOx. Kljub temu, da goriva z manjšo vsebnostjo žvepla že obstajajo, je njihova razpoložljivost omejena. Zakonodaja Skupnosti, ki bi uvedla skupni standard za goriva z majhno vsebnostjo žvepla, bi veliko prispevala k povečanju njegove splošne uporabe. Komisijo bi zato bilo treba pozvati, naj leta 2007 predlaga strožje standarde za goriva za plovbo po celinskih plovnih poteh. Dejansko bi uvedba čistejših goriv omogočala tudi namestitev čistejših motorjev, ki bi izločali manj CO (do 30%), PM (do 35%) in NOx. Torej bi uvedba čistejših goriv pozitivno vplivala tudi na druge emisije. Količino delcev (PM) in NOx je možno zmanjšati tudi s filtri (PM pasti) in katalizatorji, toda tudi ti bolje delujejo z gorivi, ki imajo manjšo vsebnost žvepla.
Poleg tega, da so plovila čistejša, bi bilo treba pretehtati tudi možnost razvoja in uporabe novih vrst plovil. Razlike v infrastrukturi terjajo različna plovila. Kjer je Ren bil z leti prilagojen za plovbo po celinskih vodah, bi se lahko razvil v "avtocesto za prevoz po celinskih plovnih poteh". Naravne ovire in spremembe vodostaja lahko otežijo plovbo po celinskih vodah na Donavi in drugih rekah. Poskusi, da se te ovire premaga z obsežnimi infrastrukturnimi posegi (poglabljanje rečne struge, gradnja jezov in nasipov) lahko povzročijo druge težave bolj okoljske narave, predvsem poplave. Zato bi bilo treba bolj dejavno preučiti možnost, da se plovila prilagodi reki, ne pa, da se reko prilagodi plovilu. Razvoj takšnih plovil lahko privede do odprtja novih trgov za prevoz po celinskih plovnih poteh na področjih s spremenljivim vodostajem, ne da bi to škodilo naravnemu okolju. Nedavni dogodki so pokazali, da jezovi in nasipi nudijo le lokalno zaščito pred popravami, medtem ko drugi ukrepi, kot je uporaba področij za zadrževanje vode, nudijo bolj temeljne in trajnostne rešitve.
Evropski inovacijski sklad za prevoz po celinskih plovnih poteh bi lahko bil dober instrument za financiranje takih inovacij. Natančno uporabo takega sklada bi bilo treba še podrobneje opredeliti, vendar je bistveno, da predlogi za naložbe temeljijo na povpraševanju in vključujejo čezmejno sodelovanje. Temelj za tak sklad že obstaja v obliki obstoječega (rezervnega) sklada za celinske plovne poti, ki ga je ustanovila uredba (EC) št. 718/1999 in ki ga v celoti financira sektor sam. Primerno bi bilo, če bi EU in njene države članice prispevale podobne zneske v sklad, da bi tako EU kot države članice prispevale po tretjino celotne vrednosti.
4. Zaposlovanje, strokovno znanje in podoba
Zaposlovanje novega osebja je za sektor prevoza po celinskih plovnih poteh postalo velika težava. Ena izmed rešitev je nadaljnja harmonizacija zahtev, kot so število članov posadke in certifikati kapitanov. Vzajemno priznavanje izkazov o usposobljenosti bi lahko bilo še hitrejši način za doseganje mednarodne mobilnosti na trgu dela. Da se poveča atraktivnost dela v sektorju prevozov po celinskih plovnih poteh, bi bilo treba predstaviti pozitivno podobo, s poudarjanjem dinamičnih in mednarodnih vidikov dela. Sektor se ne more več zanašati na tradicijo, temveč mora vzpostaviti sodobne zaposlitvene kampanje.
Spodbujanje prevoza po celinskih plovnih poteh je tudi način za razvoj novih trgov. Vzpostavitev uradov za promocijo in sistema za opazovanje evropskega trga sta načina za doseganje tega cilja. Nenazadnje je pa tudi izvrševanje socialne zakonodaje, skupaj s socialnim dialogom, eden izmed ključnih dejavnikov dobrih pogojev dela
5. Institucionalni okvir
Institucionalni vidik je pomemben, vendar nikoli ne more biti sam po sebi cilj. V središču vsakega institucionalnega okvira bi moral biti razcvet sektorja prevozov po celinskih vodnih poteh in izvrševanje programa Naiades bi moralo biti ena izmed prednostnih nalog. Boljši institucionalni okvir se vzpostavi s tesnejšim in okrepljenim sodelovanjem med obstoječimi organizacijami, zlasti rečnimi komisijami, Skupnostjo in državami članicami. Izmenjava znanja in ljudi, denimo z začasno dodelitvijo strokovnjakov, lahko pripomore k povezovanju organizacij in k izmenjavi najboljših praks.
POSTOPEK
|
Naslov |
Pospeševanje prevoza po celinskih plovnih poteh: „NAIADES“ – Celostni evropski akcijski program za prevoz po celinskih plovnih poteh |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
TRAN |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ENVI |
EMPL |
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
ENVI |
EMPL |
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Corien Wortmann-Kool |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
20.4.2006 |
19.6.2006 |
12.9.2006 |
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
12.9.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
38 0 0 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Gabriele Albertini, Margrete Auken, Philip Bradbourn, Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Luis de Grandes Pascual, Ewa Hedkvist Petersen, Jeanine Hennis-Plasschaert, Stanisław Jałowiecki, Georg Jarzembowski, Dieter-Lebrecht Koch, Jörg Leichtfried, Fernand Le Rachinel, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Robert Navarro, Seán Ó Neachtain, Janusz Onyszkiewicz, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Luís Queiró, Reinhard Rack, Renate Sommer, Ulrich Stockmann, Marta Vincenzi, Corien Wortmann-Kool |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Zsolt László Becsey, Nathalie Griesbeck, Helmuth Markov, Willem Schuth, Luis Yañez-Barnuevo García |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Brian Simpson |
|||||||||||
|
Datum predložitve |
21.9.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||