POROČILO o strateškem partnerstvu med EU in Južno Afriko
3.10.2006 - (2006/2234(INI))
Odbor za razvoj
Poročevalka: Luisa Morgantini
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o strateškem partnerstvu med EU in Južno Afriko
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 28. junija 2006 z naslovom "Strateškemu partnerstvu EU - Južna Afrika naproti" (KOM(2006)0347),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. junija 2006, naslovljenega na Svet in predstavnike vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, da bi usmerili Komisijo pri reviziji Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani (KOM(2006)0348),
– ob upoštevanju Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Južno Afriko na drugi strani (TDCA), podpisanega oktobra 1999, ki se je začasno in delno uporabljal od januarja 2000 dalje in je začel v celoti veljati 1. maja 2004,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 ("Sporazum iz Cotonouja")[1],
– ob upoštevanju poročila projekta tisočletja Združenih narodov: "Naložba v razvoj: praktični načrt za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja",
– ob upoštevanju skupne izjave Sveta, predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije z naslovom: "Evropsko soglasje"[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije o razvojni strategiji za Afriko, sprejete 17. novembra 2005, ter resolucije o partnerstvu EU in Karibov za rast, stabilnost in razvoj, sprejete 6. julija 2006[3],
– ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj (A6-0310/2006),
A. ker je Južna Afrika največja politična sila v podsaharski Afriki, ki na ravni Afrike deluje zlasti v okviru Afriške unije in Novega partnerstva za razvoj Afrike (NEPAD), na regionalni ravni v okviru Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) ter je pomemben akter na svetovni ravni, tudi pri večstranskih trgovinskih pogajanjih v STO, ter ker vedno več prispeva k ohranjanju miru in reševanju konfliktov v Afriki,
B. ker je Južna Afrika daleč najmočnejše gospodarstvo v podsaharski Afriki in v skupini afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter ker je med pripravami ministrskega srečanja STO v Cancunu imela ključno vlogo kot predstavnica afriških držav v razvoju in si je prizadevala za večji vpliv teh držav v pogajanjih o vprašanjih, ki so za njihova gospodarstva bistvena,
C. ker je Južna Afrika delovala kot članica Cairnske skupine z namenom zaščite interesov gospodarstev, ki izvažajo kmetijske proizvode,
D. ker so se iz obdobja apartheida ohranile razlike v prihodkih in večino belega prebivalstva živi v pogojih, primerljivih z zahodnoevropskimi standardi, medtem ko večina temnopoltih prebivalcev živi v pogojih, primerljivih s tistimi v najmanj razvitih državah, kjer skoraj polovica prebivalstva živi pod pragom revščine,
E. ker je bila leta 2004 sprejeta strategija za gospodarsko krepitev temnopoltega prebivalstva (BEE), katere cilj je odpraviti neenakosti iz obdobja apartheida s povečanjem udeležbe prikrajšanega prebivalstva v gospodarstvu,
F. ker je stopnja brezposelnosti v Južni Afriki zelo visoka, saj uradno presega 30 %, neuradno pa je ocenjena na približno 40 %,
G. ker stopnja nezaposlenosti kaže, da se diskriminacija na podlagi rase nadaljuje, saj je nezaposlenih 50 % temnopoltih prebivalcev, 27 % prebivalcev mešane rase, 17 % prebivalstva azijskega porekla in zgolj 6 % belcev,
H. ker so razmere na področju priseljevanja v Južni Afriki dokaj specifične, saj je država po eni strani že desetletja privlačna tako za zakonito (npr. za rudnike zlata in diamantov) kot tudi nezakonito priseljevanje (boljši življenjski standard) iz celotnega področja južne Afrike, po drugi strani pa so v državi močne negativne posledice "bega možganov", zlasti v zdravstvenem sektorju,
J. ker je južnoafriška vlada določila cilje svoje makroekonomske politike v pobudi za pospešeno in skupno rast Južne Afrike (ASGISA) s katero želi povečati gospodarsko rast na 6 % ter prepoloviti brezposelnost in revščino do leta 2014,
J. ker ima Južna Afrika največje število okuženih z virusom HIV na svetu in je leta 2005 zaradi AIDS-a umrlo 320.000 ljudi, pri čemer pandemija AIDS-a ni le humanitarna tragedija s posebej negativnimi posledicami za otroke, ki postanejo sirote in so žrtve zlorab, temveč negativno vpliva tudi na gospodarstvo Južne Afrike,
K. ker je Južna Afrika gibalo gospodarstva celotne podsaharske Afrike in ker lahko gospodarski razvoj v Južni Afriki vpliva na zmanjšanje revščine in na uresničitev razvojnih ciljev tisočletja (RCT) na regionalni ravni,
L. ker visoka stopnja kriminala hromi gospodarski razvoj in turizem ter odvrača neposredna vlaganja iz tujine,
M. ker je EU najpomembnejši trgovinski partner Južne Afrike, medtem ko je za EU trgovanje z Južno Afriko zmernega pomena,
N. ker je Južna Afrika kvalificirana članica Cotonoujskega sporazuma, ki ni upravičena do nevzajemnih trgovinskih olajšav in do financiranja iz Evropskega razvojnega sklada, vendar je vključena v politično sodelovanje in v institucije AKP-EU,
O. ker je EU daleč najpomembnejši donator za Južno Afriko, saj zagotavlja 70 % vseh sredstev donatorjev, ki znašajo približno 1,3 % nacionalnega proračuna,
P. ker so gospodarski in trgovinski odnosi ter sodelovanje na političnem, socialnem, kulturnem, okoljskem, zdravstvenem in drugih področjih zajeti v Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju med EU in Južno Afriko, katerega cilj je ustvariti območje proste trgovine z asimetričnim časovnim razporedom in zaščito občutljivih sektorjev,
Q. ker je Komisija predlagala novo strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko s tremi glavnimi cilji, tj. oblikovanje enotnega, skladnega in jasnega okvira, ki bi pokrival vsa področja sodelovanja, prehod s političnega dialoga na strateško politično sodelovanje in okrepitev obstoječega sodelovanja z revidiranim Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju,
R. ker je Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju omogočil EU, da je zapolnila vrzel v trgovinski bilanci Južne Afrike, in je, v zvezi s tarifnimi prilagoditvami, bolj obremenil Južno Afriko kot EU, zaradi česar ima EU od trenutnega Sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju več koristi kot Južna Afrika,
S. ker vstop kmetijskih in visokotehnoloških proizvodov EU, kot so farmacevtski izdelki, stroji in vozila, na južnoafriško tržišče negativno vpliva na kmetijski sektor in na razvoj južnoafriške strateške proizvodnje z dodano vrednostjo,
T. ker je Južna Afrika že sprejela precejšnje obveznosti v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) na področju storitev in se srečuje z velikimi ovirami pri doseganju sprejemljivih ravni dostopa in splošnih storitev,
U. ker namerava Komisija revidirati Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju zlasti z vključitvijo dodatnih določb o liberalizaciji trgovine in zavezujočimi obveznostmi za storitve, naložbe, javna naročila, intelektualno lastnino, konkurenco, standardizacijo, carine in pravila o poreklu,
V. ker bi vključitev naložb in javnih naročil lahko povzročila težave Južni Afriki in drugim državam, ki so del Južnoafriške carinske unije (SACU),
W. ker Komisija predlaga tudi, da se Sporazumom o trgovini, razvoju in sodelovanju uskladi z revidiranim Cotonoujskim sporazumom v tem, kar zadeva širjenje orožja za množično uničevanje, boj proti terorizmu, boj proti nekaznovanju in preprečevanje delovanja najemniških vojsk,
X. ker namerava Komisija 14. novembra 2006 Skupnemu svetu za sodelovanje med EU in Južno Afriko predlagati osnutek delovnega načrta EU-Južna Afrika o izvajanju strateškega partnerstva,
1. pozdravlja pristop Komisije, ki namerava sprejeti ukrepe za strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko in predlagati skladen dolgoročen okvir sodelovanja;
2. poudarja, da bi morali s strateškim partnerstvom zagotoviti enoten okvir, v sklopu katerega bi lahko izboljšali obstoječe instrumente sodelovanja v prid južnoafriškega prebivalstva in gospodarstva te države;
3. poudarja, da bi moralo biti strateško partnerstvo dopolnitev strategiji EU-Afrika in bi moralo vključevati dosežke pri oblikovanju instrumenta za razvojno sodelovanje, iz sporazumov o gospodarskem partnerstvu in drugih potekajočih pogajanj;
4. poudarja, da bi moral biti glavni cilj akcijskega načrta zmanjšanje revščine v skladu s Cotonoujskim sporazumom in za uresničevanje RCT, ter upošteva vpliv strateškega partnerstva na države v regiji in na pogajanja o sporazumih o gospodarskem partnerstvu;
5. poudarja, da mora reševanje krize HIV/AIDS skupaj z uravnoteženim pristopom med preprečevanjem (s poudarkom na spolnem in reproduktivnem zdravju) in zdravljenjem ostati politična prednostna naloga vlade Južne Afrike; pozdravlja sklep vlade o programu oskrbe z antiretrovirusnimi zdravili, vendar vztraja, da se mora izvanje tega programa nujno izboljšati;
6. pozdravlja nov pristop, ki predvideva prehod s političnega dialoga na strateško politično sodelovanje, v katerem je Južna Afrika opredeljena kot "država stabilnosti", sposobna doseganja skupnih ciljev glede regionalnih, afriških in svetovnih vprašanj, ob upoštevanju dejstva, da ima Južna Afrika pomembno vlogo kot predstavnica držav podsaharske Afrike v mednarodnih forumih, npr. v STO in ZN;
7. poziva Južno Afriko, naj razjasni odnos med Južnoafriško razvojno skupnostjo (SADC), Južnoafriško carinsko unijo (SACU) in Sporazumom o trgovini in razvojnem sodelovanju (TDCA), da bi se načrtovala bolj urejena razvojna politika; poziva Komisijo, naj pojasni politiko EU v odnosu do SADC, SACU in TDCA, pri čemer naj upošteva pogajanja o sporazumu o gospodarskemu partnerstvu;
8. predlaga, naj se politični dialog med EU in Južno Afriko še naprej razvija preko rednih izmenjav obiskov parlamentarnih delegacij (ki so ključne za večje vzajemno razumevanje vprašanj skupnega interesa, demokratičnih sistemov obeh strani in področij pristojnosti);
9. poudarja specifično politično vlogo, ki jo Južna Afrika že ima za celino (npr. v Sudanu, Kongu, Liberiji); meni, da mora Evropska unija to vlogo priznati in jo podpirati; v tem kontekstu poudarja pomen Afriške unije, katere ena od ustanoviteljic in aktivnih članic je Južna Afrika, kot morebitne predstavnice afriške celine v globaliziranem svetu ter upa, da se bo Afriška unija še naprej razvijala;
10. v zvezi s tem poziva Južno Afriko, naj uporabi svoj politični vpliv za dosego miroljubne rešitve krize v svoji mejni državi Zimbabve;
11. poziva Komisijo, naj upošteva dejstvo, da je Južna Afrika v sklopu mednarodnih povezav ustvarila pomembne politične in trgovinske vezi z azijskimi državami in državami Latinske Amerike ter z razvitimi državami;
12. poudarja, da mora akcijski načrt upoštevati gospodarske razlike med EU in Južno Afriko, zlasti na področju trgovine, saj je z vidika pol-razvitih gospodarstev s strani STO priznana pri svojih prizadevanjih posebnega, diferenciranega obravnavanja, ki bo omogočilo ohranjanje nekaterih tarif in ostalih trgovinskih ukrepov, potrebnih za zaščito teh gospodarstev v nastajanju;
13. poudarja, da mora biti v akcijskem načrtu posebej poudarjeno ustvarjanje pobud za tuja vlaganja preko oblikovanja inovativne strategije ob povezovanju z vlado Južne Afrike, da bi presegli glavne ovire za vlaganja, kot so družbene in gospodarske posledice AIDS-a, visoka stopnja kriminala in vpletenost države v politiko zaposlovanja in premoženje;
14. poziva Komisijo, naj ne vztraja pri vključitvi elementov v revidiran Sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju, ki bi ovirali južnoafriški gospodarski razvoj ali boj za zmanjšanje revščine, naj se ne vmešava v odločanje Južne Afrike glede udeležbe zasebnega sektorja pri zagotavljanju osnovnih storitev in naj ne ponovi napak, ki so povzročile neuspeh prostotrgovinskih pogajanj, v katerih so ZDA skušale vsiliti nesprejemljive pogoje državam Južnoafriške carinske unije;
15. predlaga, da se iz proračuna EU zagotovi sredstva za olajšanje zahtevnega procesa integracije trgovine v južnoafriški regiji,
16. predlaga, da se v akcijski načrt in proračun EU vključi podporo za dobro južnoafriško strategijo varnosti preskrbe z energijo ob upoštevanju podnebnih sprememb ter njihovega socialnega in okoljskega vpliva na revne v Južni Afriki in okoliški regiji, pri čemer se med drugim osredotoči na razvoj obnovljivih virov energije, zlasti na majhne hidroelektrarne, vetrno energijo in biomaso;
17. poudarja, da mora biti akcijski načrt participativen in zajemati več zainteresiranih strani ter biti osredotočen na podporo prednostnim nalogam Južne Afrike, vključno z dejavnostmi za preprečevanje širjenja virusa HIV, vladnimi ukrepi za oživitev gospodarstva in bojem proti gospodarskim razlikam; akcijski načrt naj podpira socialno kohezijo in zagotovi, da od gospodarstva ne bo imela koristi le finančna elita, v skladu s pobudo za pospešeno in skupno rast Južne Afrike in strategijo za gospodarsko udejstvovanje temnopoltega prebivalstva;
18. predlaga, naj se nameni prednost tistim prošnjam Južne Afrike za tehnično pomoč, ki so osredotočene na doseganje razvojnih ciljev države in obenem prispevajo k družbenemu in gospodarskemu razvoju regije, s čimer se bo vzpodbudilo ostale afriške voditelje, da prevzamejo odgovornost glede oblikovanja in izvedbe trajnostnega modela gospodarskega razvoja za celino;
19. poleg tega predlaga, naj se na področju izobraževanja in usposabljanja oblikuje področje sodelovanja, v katerem bodo študenti in učitelji, ter se odpre program Erasmus Mundus za Južno Afriko;
20. ugotavlja, da je imela Južna Afrika dokajšnje koristi zaradi posojil Evropske investicijske banke in poziva, naj se za obdobje 2007-2013 ohrani vsaj enaka raven podpore, ob upoštevanju potreb mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij;
21. vztraja, da mora biti razvojna pomoč dodeljena lokalno ter da se lahko zunanje strokovnjake zaposli in blago uvaža samo, ko v regiji ni na razpolago primerljivega znanja ali blaga;
22. poudarja, da lahko Južna Afrika v južnoafriški regiji in tudi na celotni afriški celini po zaslugi svojih edinstvenih izkušenj utre pot na področju politike priseljevanja; zato poudarja, da mora Južna Afrika nujno okrepiti prizadevanja za sprejetje skladnega in učinkovitega načrta priseljevanja; poziva Svet in Komisijo, naj podpreta ta prizadevanja preko izmenjave izkušenj ter naj se osredotočita na to posebno vlogo Južne Afrike v migracijskih programih, kot je program za finančno in tehnično pomoč tretjim državam na področjih migracije in azila (AENEAS), in program njegovega spremljanja;
23. poziva Komisijo, naj vzdržuje stalen dialog z južnoafriško vlado in naj vključi Parlament, lokalne vlade in civilno družbo v razpravo o strateškem partnerstvu, akcijskem načrtu in njegovem kasnejšem izvajanju;
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU ter nacionalnemu parlamentu in državnemu zboru Republike Južne Afrike.
- [1] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [2] UL C 46, 24.2.2006, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0445.
OBRAZLOŽITEV
Po desetletjih nadvlade bele manjšine v okviru apartheida so v Južni Afriki aprila 1994 potekale prve večstrankarske splošne volitve. S prehodom z vlade bele manjšine k demokraciji je Južna Afrika postala enakopravna članica mednarodne skupnosti.
Mednarodni odnosi
Južna Afrika je najpomembnejša politična sila in ima najmočnejše gospodarstvo v podsaharski Afriki. Gospodarstvo Južne Afrike predstavlja 50 % BDP podsaharske Afrike in 75 % BDP 14 držav Razvojne skupnosti južne Afrike (SADC).
Na celinski ravni velja Južna Afrika, in zlasti predsednik Mbeki osebno, za gonilno silo, ki pospešuje afriški razvoj. Ta država je imela pomembno vlogo pri oblikovanju Afriške unije. Predsednik Mbeki je tesno povezan Novim partnerstvom za razvoj Afrike (NEPAD). Poleg tega ima vidno vlogo pri prizadevanjih za mir v afriških državah in regijah v konfliktih.
Na regionalni ravni je Južna Afrika članica, ki dominira 14 državam Razvojne skupnosti južne Afrike (SADC) in Južnoafriški carinski uniji (SACU – skupaj z državami BLNS, tj. Botsvano, Lesotom, Namibijo in Svazijem).
Na svetovni ravni je Južna Afrika vsesplošno priznana kot predstavnica podsaharskih držav in ena od predstavnic držav v razvoju. Svojo vlogo opravlja zlasti v okviru trgovinskih pogajanj STO. Aprila 2005 je imela vodilno vlogo pri ustanavljanju Novega strateškega partnerstva med Azijo in Afriko. Vedno večji mednarodni pomen Južne Afrike je poudarjen s članstvom v dveh "skupinah dvajsetih": G-20, ki je bila ustanovljena pred srečanjem STO v Cancunu in ki sedaj šteje 21 držav v razvoju, ter G-20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank, ki je bila ustanovljena leta 1999, da bi združila pomembna industrializirana gospodarstva in gospodarstva v razvoju v razpravi o ključnih vprašanjih svetovnega gospodarstva.
Notranja politika
Politiko Južne Afrike je od prvih svobodnih volitev leta 1994 naprej vodil Afriški nacionalni kongres (ANC) ter na ravni osebnosti predsednika Nelson Mandela in Thabo Mbeki. Delež volivcev ANC se je na državnih volitvah leta 2004 povečal na 69,7 %, medtem ko ima danes ANC v državni skupščini 293 od 400 sedežev. Na drugem mestu je Demokratska zveza s 47 sedeži. ANC je svoj vodilni položaj potrdil na lokalnih volitvah leta 2006, ko je stranka prejela 66,3 % od vseh glasov v državi.
Kljub široki podpori ANC na volitvah sta južnoafriška vlada in zlasti predsednik Mbeki deležna kritik zaradi številnih problematik, kot so obravnavanje brezposelnosti, kriminala in virusa HIV/AIDS-a.
V Južni Afriki je z virusom HIV okuženih 5,5 milijonov ljudi, kar je največ na svetu. Leta 2005 je zaradi bolezni AIDS umrlo 320.000 ljudi, medtem ko je okuženih 18,8 % celotnega prebivalstva. Pandemija AIDSA ni le humanitarna tragedija, ogroža tudi gospodarstvo Južne Afrike, saj je zaradi nje življenjska doba Južnoafričanov zmanjšana na 45,7 let. Čeprav je predsednik Mbeki s svojimi izjavami o virusu HIV/AIDS povzročil zmešnjavo, je južnoafriška vlada začela proaktivno uporabljati patentno pravo za generična antiretrovirusna zdravila v okviru sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPs) ter uvedla sistemske spremembe v državnem zdravstvenem sistemu.
Gospodarska politika
Stopnja brezposelnosti v Južni Afriki je zelo visoka (nad 40 %) in skupaj z virusom HIV/AIDS povzroča družbeno nestabilnost, ki se med drugim kaže v izredno visoki stopnji kriminala. Južna Afrika je država z najvišjo stopnjo umorov in posilstev na svetu, kar negativno vpliva na podobo države in neposredne tuje naložbe.
Južni Afriki še vedno ni povsem uspelo odpraviti negativnih posledic na njeno gospodarstvo iz obdobja apartheida, ki je povzročilo predvsem izgubo čezmorskih tržišč, neučinkovitost državnih sektorjev in, kar je najhujše, ogromne razlike v dohodkih med manjšinskim belim in večinskim temnopoltim prebivalstvom. Iz tega razloga podatki o dohodkih na prebivalca (nad 5000 USD po tržnem menjalnem tečaju) niso realni. Razlika med dohodki prebivalcev je med največjimi na svetu, saj 20 % najrevnejšega prebivalstva prejme 3,3 % dohodka in 10 % najbogatejšega prebivalstva dobi 47,3 %. To pomeni, da večina belega prebivalstva živi v pogojih, ki so primerljivi z zahodnoevropskimi standardi, medtem ko večina temnopoltega prebivalstva živi v pogojih, primerljivih z najmanj razvitimi državami. Skoraj polovica prebivalstva živi pod mejo revščine.
V zadnjih desetih letih se je večina makroekonomskih kazalcev razvijala uspešno. Leta 2005 se je BDP povečal za 4,9 %, proračunski primanjkljaj v finančnem letu 2005/2006 je 0,6 %, medtem ko inflacija ostaja v obsegu uradne ciljne stopnje od 3–6 % ali pod njo.
Južnoafriška vlada glavne gospodarske in družbene probleme rešuje v okviru t.i. strategije za gospodarsko udejstvovanje temnopoltega prebivalstva (BEE) za odpravo neenakosti iz obdobja apartheida z večjim vključevanjem prikrajšanega prebivalstva v gospodarstvo, ter v okviru pobude za pospešeno in skupno rast Južne Afrike (ASGISA), katere cilj je povečanje gospodarske rasti na 6 % ter prepoloviti brezposelnost in revščino do leta 2014. Skupna pobuda za pridobivanje prednostnih kvalifikacij (Joint Initiative for Priority Skills Acquisition) se ukvarja s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile v ključnih gospodarskih sektorjih.
Zunanji gospodarski odnosi
Južna Afrika velja za gonilno gospodarsko silo podsaharske Afrike. Razvoj v Južni Afriki lahko vpliva na zmanjševanje revščine in doseganje razvojnih ciljev tisočletja na regionalni ravni.
Evropska unija je najpomembnejši trgovinski partner Južne Afrike. V prvih sedmih mesecih leta 2005 je 42,9 % celotnega uvoza Južne Afrike izviralo iz EU in 37,6 % njenega celotnega izvoza je bilo namenjeno v EU. Leta 2005 so uvoženi izdelki iz Južne Afrike predstavljali zgolj 1,4 % delež na trgu EU, medtem ko je bilo v Južno Afriko izvoženo 1,7 % vseh izvoznih izdelkov EU.
Zunanji gospodarski odnosi Južne Afrike potekajo v okviru kompleksne strukture: članstvo v STO, dvostranski Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju z EU, članica skupine držav AKP kot podpisnica sporazuma iz Cotonouja, vendar ni upravičena do nevzajemnih trgovinskih preferencialov in ne prejema sredstev iz Evropskega razvojnega sklada. Država se vključuje v politično sodelovanje in institucije AKP-EU ter Južnoafričani lahko sodelujejo v postopkih za izbiro javnih naročil v okviru Evropskega razvojnega sklada v vseh državah AKP. Južna Afrika sodeluje pri pogajanjih v okviru sporazuma o gospodarskem partnerstvu s skupino "SADC-minus", ki je vključena v carinsko unijo s štirimi državami BLNS. Vendar pa Južna Afrika z EU ne bo sklenila sporazuma o gospodarskem partnerstvu za razvoj, temveč bodo njeni trgovinski odnosi z EU še naprej potekali v okviru STRS.
Prekrivanje sedanjih procesov regionalnega vključevanja znotraj južnoafriške regije (Južnoafriška razvojna skupnost (SADC), Južnoafriška carinska unija (SACU), Skupni trg za Vzhodno in Južno Afriko) s pogajanji v okviru sporazumov o gospodarskem partnerstvu bi le zapletlo regionalno trgovinsko vključevanje regije.
Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju
Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju, ki je bil v celoti sprejet 1. maja 2004, bo po prehodnem obdobju 10 let (za izdelke, ki jih EU uvozi iz Južne Afrike) in 12 let (za izdelke, ki jih Južna Afrika uvozi iz EU) prešel v območje proste trgovine in zajemal okrog 90 % dvostranske trgovine. V sporazumu je predviden tudi redni politični dialog.
Sporazum vključuje tudi zagotovitev trajne finančne pomoči EU v okviru Evropskega programa za obnovo in razvoj v višini okrog 130 milijonov EUR na leto. Evropska unija (in njene države članice) je zdaleč najpomembnejša donatorka Južne Afrike, saj ji zagotavlja okoli 70 % vseh prejetih donatorskih sredstev, ki znašajo okoli 1,3 % vladnega proračuna.
Druga področja gospodarskega in trgovinskega sodelovanja so med drugim pravila o kumulaciji porekla, sodelovanje med carinskimi službami, konkurenčna politika, javna pomoč, varstvo pravic intelektualne lastnine, javna naročila, standardizacija, liberalizacija na področju storitev, statistika, promet, pospeševanje trgovinske izmenjave. Sodelovanje je predvideno tudi na področju industrije, spodbujanja naložb, telekomunikacij, informacijske družbe, energije, rudarstva, turizma, kmetijstva, ribištva, potrošniške politike in (finančnih) storitev.
Obstajata tudi dva ločena dvostranska sporazuma o znanosti in tehnologiji ter o vinu in žganih pijačah.
Vpliv sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju
Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovaje je omogočil zmanjšanje razkoraka v trgovinski bilanci med EU in Južno Afriko. Vgrajena asmietričnost tega sporazuma ima dvoumne rezultate, saj je neuravnotežen v korist EU, pri čemer tarifne spremembe EU zadevajo le 25 % izmenjanega blaga z obteženo povprečno tarifo, ki ne presega 2,7 %. Južnoafriške tarifne spremembe zadevajo 40 % izmenjanega blaga z obteženo povprečno tarifo 10%. Glede tarifnih prilagoditev v okviru sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju je trenutno bolj obremenjena Južna Afrika, kar močno vpliva na zmožnost države za zbiranje prihodkov in s tem na njene investicijske zmožnosti v socialnem sektorju in na področju zdravstva.
Stališče EU do kmetijstva in drugih občutljivih sektorjev Južne Afrike ter regionalnega razvoja je precej agresivno in se bo le še okrepilo glede na to, da so bila večstranska pogajanja v okviru kroga iz Dohe prekinjena, kar pa lahko ogrozi dosedanja prizadevanja na regionalni ravni za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.
Sektorji visoke tehnologije v Južni Afriki so pod čedalje večjim pritiskom zaradi uvoženih izdelkov iz EU, ki imajo primerjalno prednost, kar lahko povzroča težave za rastoče inovativne sektorje v Južni Afriki (farmacevtska in strojna industrija ter industrija transportnih vozil) in ogrozi regionalni razvoj strateških sektorjev, ki lahko na regionalni ravni prispevajo k izboljšanju standardov in doseganju razvojnih ciljev tisočletja.
Obdobje izvajanja znižanja tarif iz sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju (ki je preneseno na konec prehoda) je povezano z obdobjem izvajanja območja proste trgovine skupnosti SADC. Liberalizacija trgovine med članicami SADC na eni strani ter liberalizacija trgovine med Južno Afriko in EU na drugi poteka istočasno, zato bo težje preučiti vpliv območja proste trgovine SADC in sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju. Sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju mora podpirati vključevanje skupnosti SADC, pri tem pa ne sme ogroziti sposobnosti držav SADC, da si postavijo vprašanja o južnoafriškem procesu in ga vodijo.
Omejitve glede pravil o poreklu v zakonu o rasti in potencialu Afrike (Africa Growth and Opportunities Act) so manj stroge v primerjavi s tistimi iz sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju. Omejevalna pravila o poreklu v sporazumu o trgovini, razvoju in sodelovanju zmanjšujejo sposobnost južnoafriških držav za uporabo visokotehnološke zmogljivosti v Južni Afriki, s čimer bi se povečalo bogatenje njihovih proizvodov za izvoz v EU. Ohlapnejša pravila o poreklu lahko spodbujajo pozitivne obojestranske vezi med gospodarstvom Južne Afrike in južnoafriških držav.
Strateško partnerstvo in skupni akcijski načrt EU-Južna Afrika
Komisija je 28. junija 2006 predlagala strateško partnerstvo EU-Južna Afrika, ki se bo začelo izvajati s skupnim akcijskim načrtom, ki ga bo novembra 2006 predlagal Svet za sodelovanje EU-Južna Afrika.
Osnovna zamisel je vzpostavitev političnega dialoga, pri čemer Evropska unija in Južna Afrika določita skupna politična stališča o zadevah skupnega interesa, ki bi bil podlaga za oblikovanje skupnega ukrepa bodisi na regionalni ali svetovni ravni, t.j. skupnih ukrepov v Afriki (ohranjanje miru, posredovanje, Novo partnerstvo za afriški razvoj (NEPAD), Afriška unija itd.) ali na svetovni ravni, npr. v okviru Združenih narodov ali Svetovne trgovinske organizacije (migracije, okoljske zadeve, podnebne spremembe itd.). Na ravni južnoafriške regije so predlagani skupni ukrepi glede pandemije AIDS-a, krize v Zimbabveju in regionalnega vključevanja.
Trenutno potekajo pogajanja o državni strategiji 2007–2013, ki mora biti usklajena z novo strategijo za Južno Afriko in sprejeta kot del skupnega akcijskega načrta.
Poglavitni element strategije je revizija sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju. Komisija med drugim predlaga, da se v sporazum vključijo naslednji elementi:
§ upoštevanje razvojnih ciljev tisočletja;
§ pravno zavezujoče obveznosti, da bo STRS v skladu s sporazumom iz Cotonouja (širjenje orožja za množično uničenje, boj proti terorizmu, boj proti nekaznovanju, podpiranje Mednarodnega kazenskega sodišča, preprečevanje dejavnosti najemniških vojsk);
§ okrepljen politični dialog v skladu z revizijo sporazuma iz Cotonouja;
§ nadaljnje določbe o liberalizaciji trgovine;
§ zavezujoče obveznosti na področju storitev, naložbenih dejavnosti, javnih naročil, intelektualne lastnine, konkurence, standardizacije in ugotavljanja skladnosti, carine, pravil o poreklu;
§ okrepitev določb na področjih, kot so pravosodje, svoboda in varnost, pranje denarja, prepovedane droge in migracije, socialne zadeve (zaposlovanje, enakost med spoloma v delovni zakonodaji), programi za izmenjavo mladih, kulturno sodelovanje.
Kratka ocena strateškega partnerstva in skupnega akcijskega načrta
Strateško partnerstvo ne upošteva pomembnega razvoja in družbenega vpliva, ki ga ima lahko prekrivanje revizije STRS in pogajanji o sporazumu o gospodarskem partnerstvu ne le na Južno Afriko, temveč zlasti na države BLNS (Botsvana, Lesoto, Namibija in Svazi) in druge najmanj razvite države v regiji.
Za Južno Afriko je še posebej problematična vključitev obveznosti o "singapurskih vprašanjih" v sporazum o trgovini, razvoju in sodelovanju. Kljub pritisku EU Svetovna trgovinska organizacija že dolgo časa nasprotuje sporazumom o javnih naročilih in investicijah, kar je deloma razlog za zastoj pogajanj o prosti trgovini med državami SACU in Združenimi državami Amerike. Čeprav ima Južna Afrika v okviru pogajanj o teh vprašanjih boljši položaj v primerjavi z ostalimi državami SACU, morajo pogajanja potekati na podlagi politike, osnovane na dokazih.
Revizija sporazuma o trgovini, razvoju in sodelovanju ne sme zahtevati nadaljnjega sodelovanja zasebnega sektorja pri zagotavljanju osnovnih storitev. Južna Afrika je sprejela obsežne obveznosti na področju storitev v okviru Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS) in se že sooča s strogimi omejitvami pri doseganju sprejemljivih ravni dostopa in splošnih storitev. Na področju investicij je Južna Afrika podpisala dvostranske investicijske pogodbe, ki številnim državam članicam EU že zagotavljajo zaščito. Rezultati spodbujanja javnih/zasebnih partnerstev na področju osnovnih storitev so bili različni in s pogosto negativnimi vplivi na revne prebivalce v sektorjih, kot sta oskrba z vodo in javna higiena.
V okviru strateškega partnerstva je treba prednost nameniti prošnjam za tehnično pomoč na strateških področjih za uresničitev razvojnih ciljev države, ki lahko hkrati pripomorejo k družbenemu in gospodarskemu razvoju južnoafriške regije kot celote. Tehnične zmogljivosti Južne Afrike je treba podpreti z dodatnim razvijanjem zmogljivosti, nudenjem tehnične pomoči in sporazumi o vzajemnem priznavanju na področju varne hrane, sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov. V zvezi s tem je treba predvideti tudi mehanizme za zagotovitev podpore izvoza drugih sosednjih držav znotraj južnoafriške regije.
Strateško partnerstvo ne predlaga zanesljive strategije za energetsko varnost, ki bi upoštevala podnebne spremembe ter njihov družbeni in okoljski vpliv na najrevnejše prebivalstvo Južne Afrike in drugih najmanj razvitih držav v regiji. Trajnostna strategija za energetsko varnost, ki temelji na varstvu okolja in doseganju razvojnih ciljev tisočletja, mora spodbujati razvoj obnovljivih virov energije, kot so sončna energija, vetrna energija in biomasa, ter energetskih virov z majhnim vplivom na okolje, kot so male hidroelektrarne. Od teh pobud morajo imeti korist najrevnejši prebivalci, ki večinoma živijo v oddaljenih podeželskih delih regije. V podporo temu cilju je treba iz proračuna EU zagotoviti sredstva za omogočanje prehoda iz trenutne odvisnosti od ekstraktivnega sektorja k bolj trajnostni nacionalni in regionalni energetski strategiji.
POSTOPEK
|
Naslov |
Strateško partnerstvo med EU in Južno Afriko |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
DEVE |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
INTA |
AFET |
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
INTA |
AFET |
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Luisa Morgantini |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
11.7.2006 |
28.8.2006 |
|
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
2.10.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
13 0 2 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Margrietus van den Berg, Thierry Cornillet, Michael Gahler, Glenys Kinnock, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, Frithjof Schmidt and Anna Záborská. |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alain Hutchinson, Manolis Mavrommatis, Karin Scheele and Zbigniew Zaleski. |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||||||
|
Datum predložitve |
3.10.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||