POROČILO o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Maria Borghezia

10.10.2006 - (2006/2151(IMM))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Maria Berger

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o zahtevi za zaščito imunitete in privilegijev Maria Borghezia

(2006/2151(IMM))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pisne zahteve Maria Borghezia za zaščito svoje imunitete z dne 23. maja 2006, in razglašene na plenarnem zasedanju 1.junija 2006,

–   zagovoru Maria Borghezia, v skladu s členom 7(3) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju členov 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–   ob upoštevanju sodb Sodišča Evropskih skupnosti z dne 12. maja 1964 in 10. julija 1986[1],

–   ob upoštevanju 68. člena Ustave Italijanske republike,

–   ob upoštevanju člena 6(3) in člena 7 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6‑0329/2006),

1.  se odloči ne zaščititi imunitete in privilegijev Maria Borghezia;

• [1]  Zadeva 101/63, Wagner v. Fohrmann in Krier, Letno poročilo 1964, str. 383, in zadeva 149/85, Wybot v. Faure in drugi, Letno poročilo 1986, str. 2391

OBRAZLOŽITEV

I. TRENUTNO STANJE

S pismom z dne 7. junija 2006 je predsednik Evropskega parlamenta v skladu s členom 6(3) poslovnika Odboru za pravne zadeve posredoval pismo poslanca Evropskega parlamenta g. Maria Borghezia, v katerem je le-ta zahteval zaščito svoje imunitete.

V skladu s členom 6(3) poslovnika se je Evropski parlament med plenarnim zasedanjem 1. junija 2006 seznanil s to zahtevo in jo posredoval Odboru za pravne zadeve.

V svoji zahtevi za zaščito imunitete je poslanec Evropskega parlamenta g. Borghezio opozoril na dejstvo, da je državno tožilstvo sodišča v Milanu nanj naslovilo pismo o začetku kazenskega postopka (člena 369 in 369a italijanskega zakonika o kazenskem postopku) in o zaključku preiskave (člen 415a italijanskega zakonika o kazenskem postopku). V tem pismu je bil g. Borghezio obveščen, da je državno tožilstvo na podlagi obtožnice proti njemu opravilo preiskavo in zaključilo predhodno poizvedovanje v zvezi s kršenjem člena 639(2) kazenskega zakonika[1], ker naj bi 25. januarja 2005 na pločnik pred sodno palačo v Milanu z barvnim sprejem napisal besede "Sramota sodnici Forleo".

Odbor za pravne zadeve je na svoji seji 12. septembra 2006 v skladu s členom 7(3) poslovnika poslušal zagovor g. Borghezia. G. Borghezio je izpostavil zlasti, da naj bi med protesti zaradi znane sodbe v terorističnem primeru izrazil svoje politično mnenje tako, da je na pločnik z barvnim sprejem, ki mu ga je posodil drug protestnik, napisal besedo "sramota". Na ta način naj bi samo izrazil svoje mnenje, ne pa tudi zagrešil namernega poškodovanja tuje stvari. Tudi če je na pločniku nastala škoda, naj bi bila zanemarljivo majhna. Samo dejstvo, da je tako banalna zadeva sploh prišla do kazenskega sodišča, naj bi kazalo na to, da gre za "fumus protectionis".

II.       BESEDILA IN SPLOŠNA OBRAVNAVA IMUNITETE POSLANCEV EVROPSKEGA PARLAMENTA

1.        Člena 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 določata naslednje:

„9.      Zoper člana Evropskega parlamenta se ne sme začeti preiskava, ne sme biti priprt niti se zoper njega ne sme začeti sodni postopek zaradi mnenja ali glasu, ki ga je izrekel pri opravljanju svojih dolžnosti.

10.      Med zasedanjem Evropskega parlamenta njegovi poslanci uživajo:

a.        na ozemlju svoje države imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

b.        na ozemlju vseh drugih držav članic imuniteto pred kakršnim koli priporom in sodnim postopkom.

Za člane velja imuniteta tudi medtem, ko potujejo do kraja zasedanja Skupščine in nazaj.

Kadar je član zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, sklicevanje na imuniteto ni mogoče in Evropskemu parlamentu ne preprečuje uresničevanja pravice do odvzema imunitete svojemu poslancu.“

2.        S tem v zvezi je pomemben člen 68 Ustave Italijanske republike, ki se glasi:

68. člen

Zaradi glasov ali zaradi mnenj, ki so jih poslanci parlamenta izrekli med opravljanjem svojega mandata, ne smejo biti klicani na odgovornost.

Poslancev parlamenta niti njihovih domov se ne sme preiskati brez predhodne odobritve njihove zbornice, niti ne aretirati, jim kakor koli drugače odvzeti prostosti oziroma jih zadržati, razen pri izvrševanju pravnomočne obsodbe ali v primerih, kjer je zadevni zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, za katerega je prijetje in flagranti obvezno.

Odobritev zbornice je nadalje obvezna za vsako obliko prisluškovanja ali prestrezanja pogovorov ali sporočil poslancev parlamenta, kot tudi za zasego njihove pošte.

3.        V Evropskem parlamentu je postopek skladen z predpisi v členih 6 in 7 poslovnika. Ustrezne določbe teh členov se glasijo:

Člen 6. Odvzem imunitete:

1. Parlament si pri izvajanju svojih pooblastil v zvezi s privilegiji in imunitetami predvsem prizadeva ohranjati integriteto kot demokratična zakonodajna skupščina in zagotoviti neodvisnost poslancev pri opravljanju njihovih nalog.

(..)

3. Vsaka zahteva za zaščito privilegijev in imunitet, ki jo na predsednika naslovi poslanec ali nekdanji poslanec, se razglasi v Parlamentu in posreduje pristojnemu odboru.

(...)“

Člen 7. Postopki v zvezi z imuniteto:

1. Pristojni odbor nemudoma in po vrstnem redu njihove vložitve preuči zahteve za odvzem ali zaščito imunitete in privilegijev.

2. Odbor predlaga sklep, ki priporoča zgolj sprejetje ali zavrnitev zahteve za odvzem imunitete ali zahteve za zaščito imunitete in privilegijev.

3. Odbor lahko od zadevnega organa zahteva kakršno koli informacijo ali pojasnilo, ki se mu zdi potrebno za oblikovanje mnenja, ali je imuniteto treba odvzeti ali zaščititi. Zadevni poslanec ima možnost zagovora; predloži lahko vse dokumente ali druge pisne dokaze, ki se mu zdijo pomembni. Zastopa ga lahko drug poslanec.

(...)

6. V primerih zaščite imunitete ali privilegijev odbor preveri, ali okoliščine predstavljajo upravno ali kako drugo omejitev svobode gibanja poslancev pri potovanju v kraje ali iz krajev zasedanja Parlamenta ali pri izražanju mnenja ali glasovanju v okviru izvrševanja mandata in ali sodijo v okvir člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki niso predmet nacionalne zakonodaje, ter predlaga, da se zadevni organ zaprosi, naj sprejme potrebne sklepe.

7. Odbor lahko poda obrazloženo mnenje o pristojnosti organa in dopustnosti zahteve, vendar se v nobenem primeru ne izreče niti o krivdi ali nekrivdi poslanca niti o tem, ali mnenja oziroma dejanja, ki so mu pripisana, upravičujejo kazenski pregon, četudi se pri obravnavi zahteve podrobno seznani z dejstvi primera.

(...)“

4.      Od svojega prvega petletnega zakonodajnega mandata so se v Evropskem parlamentu iz prakse razvila določena skupna načela, ki so bila dokončno priznana s sklepom[2] na podlagi poročila g. Donneza o predlogu protokola o reviziji protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti z dne 8. aprila 1965 v zvezi s poslanci Evropskega parlamenta, sprejetega v okviru zasedanja 10. marca 1987 (dokument A2-0121/86). Primerno se zdi spomniti na nekatera od teh načel , ki so relevantna za ta primer:

Namen parlamentarne imunitete

Parlamentarna imuniteta in osebni privilegij posameznih poslancev parlamenta, marveč je zagotovilo neodvisnosti parlamenta in njegovih poslancev od drugih oblasti. Iz tega načela sledi, da datum domnevnih dejanj, katerih dolžijo poslanca , ni pomemben in je lahko pred izvolitvijo poslanca ali po njej, pomembna je le zaščita parlamentarne institucije preko zaščite njenih poslancev.

Neodvisnost evropske parlamentarne imunitete od nacionalnih parlamentarnih imunitet

Dejstvo, da so v točki a prvega odstavka člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti omenjene imunitete poslancev nacionalnih parlamentov, ne pomeni, da Evropski parlament ne more oblikovati svojih pravil za nepriznanje parlamentarne imunitete.

Sklepi Parlamenta so pripeljali do nastanka enotnega koncepta evropske parlamentarne imunitete, ki je načeloma neodvisen od pravil, ki se izvajajo v nacionalnih parlamentih. S tem se prepreči različno obravnavanje poslancev na podlagi njihove nacionalnosti. Tako se v zvezi z imuniteto sicer upošteva pravo posameznih držav, vendar pa se pri odločitvi za nepriznanje imunitete poslancu Evropski parlament opira na svoja lastna dosledna načela.

Parlamentarna imuniteta služi zaščiti svobode mnenj in svobode politične razprave poslancev. V skladu s tem je zadevni parlamentarni odbor vedno dosledno menil, da bi bilo treba poslansko imuniteto vedno priznati v tistih primerih, ko dejanja, katerih dolžijo poslanca, sodijo k opravljanju njegovih političnih dejavnosti oziroma so s temi dejavnostmi neposredno povezana.

K temu sodijo na primer izražanje mnenja, pri čemer se predpostavlja, da le-ta spadajo k poslančevim političnim dejavnostim, recimo na protestih, pri javnih shodih, v političnih publikacijah, v tisku, v knjigi, na televiziji, med podpisovanjem političnega dokumenta in tudi pred sodiščem.

Poleg tega načela so še druga razmišljanja, ki govorijo proti priznanju imunitete oziroma za priznanje, zlasti tista v zvezi z načelom "fumus persecutionis", t.j. domnevo, da je namen kazenskega postopka škodovati političnim dejavnostim poslanca. V skladu z opredelitvijo iz Donnezovega poročila koncept "fumus persecutionis" pomeni v bistvu, da se imuniteta prizna, če obstaja domneva, da je namen kazenskega postopka škodovati političnim dejavnostim poslanca.

Če je sodni postopek začel recimo poslančev politični nasprotnik, se bo imuniteta, razen če se mu ne dokaže nasprotno, poslancu priznala, če se zdi, da je namen obtožbe zadevnemu poslancu škodovati, ne pa pridobiti odškodnino za nastalo škodo. Prav tako se imuniteta prizna, če je bil sodni postopek sprožen v okoliščinah, zaradi katerih je verjetno, da je bil postopek vložen samo z namenom škodovati zadevnemu poslancu.

III. UTEMELJITEV PREDLOGA SKLEPA

V odboru za pravne zadeve je bila o členih 9 in 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, ki se navezujeta za ta primer, opravljena temeljita razprava.

Odbor je naprej raziskal, če je člen 9 Protokola relevanten za ta primer.

Člen 9 obravnava absolutno imuniteto poslanca zaradi izražanja njegovega mnenja pri izvajanju svojih obveznosti. G. Borghezio je izjavil, da s tem, ko je s sprejem napisal besedo "sramota" na pločnik sodne palače, izrazil svoje mnenje, ki naj bi bilo povezano z njegovimi obveznostmi, ki jih ima kot poslanec Evropskega parlamenta. Vseeno je treba pripomniti, da dejanje, katerega dolžijo g. Borghezia, zadeva kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, ki je po varianti odstavka 2 člena 639 italijanskega kazenskega zakonika uradni delikt, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta oziroma denarna kazen. Pisanje besed z barvnim sprejem je lahko tudi izražanje mnenja, vendar pri tem ne gre za izražanje mnenja, temveč zgolj za poškodovanje tuje stvari, kar je povzročil sprej na pločniku. Tu gre torej za spremljajoče okoliščine izražanja mnenja, katerega posledica je bilo lahko poškodovanje tuje stvari.

Kar zadeva uporabo črke a člena 10 Protokola o privilegijih in imunitetah, se zdi, da ni razloga za domnevo, da gre za "fumus persecutionis".

Iz nobenih indicev se ne bi dalo sklepati, da si proti g. Borgheziu sproženi postopek prizadeva škoditi njegovim političnim dejavnostim, ki jih opravlja kot poslanec Evropskega parlamenta. Lahko izhajamo iz tega, da bi v podobnih okoliščinah preganjali tudi katerega koli drugega italijanskega državljana, ki bi pisal s sprejem. Tudi ni nobenih indicev, da gre le za banalno zadevo, ki bi prišla do kazenskega sodišča.

2. Po drugem odstavku člena 7 poslovnika predlog sklepa odbora zgolj priporoči priznanje ali nepriznanje zahteve po zaščiti imunitete in privilegijev.

IV.      SKLEPI

Na podlagi zgoraj omenjenih preudarkov Odbor za pravne zadeve po obravnavi argumentov za in proti zaščiti imunitete zavrne zahtevo po zaščiti g. Borghezia.

• [1]  Ta člen se glasi:
  Člen 639.
  UNIČEVANJE TUJE LASTNINE
  Kdor, razen v primerih iz člena 635, uniči premično ali nepremično lastnino, ki pripada drugi osebi ali osebam, se, če oškodovana stranka proti njemu vloži tožbo, kaznuje s kaznijo do 200.000 lir.
  Če je dejanje zagrešil na objektu zgodovinske ali umetnostne vrednosti, kjerkoli se nahaja, ali na nepremični lastnini, ki se nahaja na kraju zgodovinske vrednosti, ga toži država in se kaznuje zaporno kaznijo do enega leta ali z denarno kaznijo do 2 milijonov lir. (1)
  ----------
  (1) Odstavek dodan s točko 13(2) v Zakonu št. 352 z dne 8. oktobra 1997.
  Art. Člen 639a.
  PRIMERI, PRI KATERIH KAZENSKI PREGON NI ODVISEN OD VLOŽENE TOŽBE S STRANI OŠKODOVANE STRANKE
  V primerih iz členov 631, 632, 633 in 636 za kazensko dejanje toži država, če je bilo zagrešeno na vodi, zemlji, ozemlju ali javnih zgradbah, ki so namenjene javni uporabi."
• [2]  UL C 99, 13.4.1987, str. 44.

POSTOPEK

Naslov	Zahteva za zaščito imunitete in privilegijev Maria Borghezia
Št. postopka	2006/2151(IMM)
Zahteva za zaščito imunitete   vložil*   Datum zahteve   Datum razglasitve na zasedanju * Podatki so na voljo samo v enem jeziku	Mario Borghezio 23.5.2006 1.6.2006
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 1.6.2006
Poročevalka   Datum imenovanja	Maria Berger 12.6.2006
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	12.9.2006
Datum sprejetja	3.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Berger, Carlo Casini, Rosa Díez González, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Diana Wallis, Rainer Wieland, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Paul Gauzès, Luis de Grandes Pascual, Kurt Lechner, Marie Panayotopoulos-Cassiotou
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	10.10.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...