POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

10.10.2006 - (KOM(2006)0154 – C6‑0137/2006 – 2006/0056(CNS)) - *

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Philippe Morillon

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu

(KOM(2006)0154) – C6‑0137/2006 – 2006/0056(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0154)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0137/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A6‑0331/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če ima namen odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če ima namen bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 5 a (novo)
	(5a) Ribogojstvo ni edini vir potencialnega razširjanja tujih vrst v vodnem mediju. Druge dejavnosti, kot so med drugim uporaba balastnih vod in trgovina z okrasnimi ribami, morda predstavljajo večje okoljsko tveganje in zahtevajo posebne upravljalne ukrepe. Razviti je treba obsežne strategije, ki bodo celovito obravnavale problem tujih vrst. Dokler pa se taka strategija ne izvaja, je primerno sprejeti sektorske ukrepe, kot so ti, predlagani v tej uredbi.
Obrazložitev
Ker je narava okoljskih nevarnosti zelo raznolika, zlasti v sektorskih industrijskih dejavnostih, ki so lahko vir takih nevarnosti, je treba razviti obsežne in celovite strategije, ki bodo obravnavale vprašanje razširjanja tujih vrst v vodnem mediju.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5 b (novo)
	(5b) Treba je razviti posebne strategije za preprečevanje vnosa genetsko spremenjenih vrst v ribogojski sektor EU in za nadzor premika oplojenih jajčec.
Obrazložitev
Treba je preprečiti, da bi genetsko spremenjene ribe ušle v morsko okolje ter se drstile z avtohtonimi vrstami. Nujno je treba tudi zagotoviti, da se uredba razširi na uvoz iz držav izven EU ter na premik oplojenih jajčec v EU. Poleg tega lahko praksa premikanja mladih tunov z ribolovnih območij na oddaljene lokacije za gojenje poveča možna tveganja v smislu te uredbe.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 8 a (novo)
	(8a) Upoštevati je treba, da premiki tujih ali lokalno neprisotnih vrst, ki se bodo nahajale v zaprtih ribogojskih objektih, ki so varni in pri katerih je tveganje za pobeg majhno, praviloma ne bi smele biti predmet nobene predhodne ocene tveganja za okolje.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Nekatere tuje vrste se v ribogojstvu že dolgo splošno uporabljajo in izkušnje kažejo, da je z njimi povezano okoljsko tveganje minimalno. Dejavnosti, ki so vezane nanje, bi zato morale biti deležne diferencirane obravnave, ki bi olajšala njihov razvoj brez dodatnih upravnih bremen.
Obrazložitev
Tuje vrste, ki so že dolgo prisotne in zelo razširjene v Skupnosti, je treba drugače obravnavati, če nimajo znanih škodljivih vplivov.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 9 b (novo)
	(9b) Treba je predvideti primerno obdobje prilagajanja med začetkom vstopa v veljavo in začetkom izvajanja te uredbe, če upoštevamo finančne in institucionalne posledice za zainteresirane strani.
Predlog spremembe 6 Člen 2, odstavek 4 a (novo)
	4a. Ta uredba upošteva dejstvo, da je pri zaprtih ribogojskih objektih, kot so opredeljeni v točki 3 člena 3, tveganje za pobeg manjše.
Obrazložitev
Kopenski, zaprti ribogojski sistemi s kroženjem vode so biološko zelo varni. Tveganje za pobeg gojenih organizmov iz takih sistemov je zanemarljivo[2]. Poleg tega objekti delujejo neodvisno od odprtih vodnih virov.
Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 5 a (novo)
	Ta uredba, razen členov 3 in 4, se ne uporablja za vrste, ki se v ribogojstvu splošno uporabljajo že več kot 30 let in pri katerih se je izkazalo, da pobeg v naravo ne predstavlja okoljske nevarnosti.
	Komisija v skladu s postopkom iz člena 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 in na osnovi znanstvenih spoznanj določi seznam takih vrst pred začetkom veljavnosti te uredbe.
Obrazložitev
Nekatere tuje vrste, ki so bile prinesene v Evropo pred desetletji, so sedaj zelo razširjene in so med običajno uporabljenimi vrstami v ribogojstvu Skupnosti (npr.:šarenka, pacifiška ostriga, krap). Te vrste morajo biti načeloma izvzete iz izvajanja te uredbe, če nimajo znanih škodljivih vplivov.
Predlog spremembe 8 Člen 5
Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe („pristojni organi“). Vsak pristojni organ imenuje svetovalni odbor, ki mu pomaga in vključuje ustrezne strokovnjake s področij biologije in ekologije („svetovalni odbor“).	Države članice določijo pristojne organe, odgovorne za zagotovitev skladnosti z zahtevami te uredbe („pristojni organi“). Vsak pristojni organ imenuje svetovalni odbor, ki mu pomaga in vključuje ustrezne strokovnjake s področij biologije in ekologije („svetovalni odbor“). Kjer je pristojnost glede upravljanja ribogojskih dejavnosti prenešena na regionalne ali podregionalne organe, smejo zgoraj navedene pristojne organe in svetovalne odbore določiti omenjeni regionalni ali podregionalni organi.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe naj bi v nekaterih državah članicah omogočil obstoj različnih pristojnih organov in svetovalnih odborov glede na njihove institucionalne in regionalne strukture.
Predlog spremembe 9 Člen 6, odstavek 1
1. Vsakdo, ki namerava vnesti ali prenesti vodni organizem, vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnemu organu države članice prejemnice. Zahtevke se lahko vloži za več premikov, ki se izvedejo v obdobju največ pet let.	1. Vsakdo, ki namerava vnesti ali prenesti vodni organizem, vloži zahtevek za dovoljenje pri pristojnemu organu države članice prejemnice. Zahtevke se lahko vloži za več premikov, ki se izvedejo v obdobju največ sedmih let.
Obrazložitev
Najdaljše obdobje petih let je nezadostno in ne upošteva razmnoževalnega cikla nekaterih vrst ter potrebnega časa za amortizacijo zahtevanih investicij.
Predlog spremembe 10 Člen 10, odstavek 1
1. Prosilca se o odločitvi za izdajo ali zavrnitev dovoljenja pisno obvesti v razumnem času, vendar ne kasneje od enega leta po vložitvi prošnje.	1. Prosilca se o odločitvi za izdajo ali zavrnitev dovoljenja pisno obvesti v razumnem času, vendar ne kasneje od šestih mesecev po vložitvi prošnje.
Obrazložitev
Rok enega leta je pretiran, nerazumen in ne ustreza potrebam sektorja.
Predlog spremembe 11 Člen 12
Pristojni organ lahko dovoljenje kadar koli odvzame, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali avtohtone populacije.	Pristojni organ lahko dovoljenje kadar koli odvzame, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali avtohtone populacije. Vsak odvzem dovoljenja mora biti znanstveno utemeljen.
Obrazložitev
Če pristojni organ odvzame dovoljenje, mora to temeljiti na znanstvenih podatkih.
Predlog spremembe 12 Člen 25, odstavek 1 a (novo)
	Uporablja se od ...*
	____________________ * Dvanajst mesecev po začetku njene veljavnosti.
Obrazložitev
Če upoštevamo finančne in institucionalne posledice za vlagatelje prošenj in nacionalne organe, je treba predvideti ustrezno obdobje prilagajanja.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.
• [2]  Scientific report Consensus Working Group on Recirculation Systems, avtorji Verreth, Martins, Eding in Scheinder (2005).

OBRAZLOŽITEV

I-      Predlog Komisije

Ta predlog uredbe se uporablja za vnos tujih vrst in prenos lokalno neprisotnih vrst za uporabo v ribogojstvu Skupnosti.

Te vrste predstavljajo resnično gospodarsko priložnost za evropsko ribogojstvo, tako z vidika raznolikosti kot zaradi svojih značilnosti, zaradi katerih so lahko bolj primerne za vzrejo v gojiščih kot avtohtone vrste. Vendar je po mnenju Komisije njihov vnos v evropske ekosisteme v določenih primerih povzročil osiromašenje biotske raznovrstnosti. Obravnava tega vprašanja predstavlja zato pomemben korak v postopku vnašanja okoljskih vidikov v skupno ribiško politiko (SRP).

Ta predlog je usmerjen v izdelavo sistema dovoljenj na nacionalni ravni za vnose ali prenose vodnih organizmov za uporabo v ribogojstvu. Predlagani ukrepi predvidevajo, da se prošnje za vnos ali prenos vložijo pri pristojnih organih države članice prejemnice in da jih obravnava nacionalni svetovalni odbor, ki odloči, ali je predlagani vnos rutinske narave ali ne. V primeru, ko gre za nerutinski vnos, se mora oceniti tveganje za okolje. Dovoljenje se lahko izda samo za premike, pri katerih je ocenjeno tveganje nizko. Če se predvideva, da je tveganje lahko srednje ali visoko, svetovalni odbor skupaj z vlagateljem prošnje preuči, ali obstajajo primerni blažilni postopki ali tehnologije, ki bi lahko znižali tveganje na sprejemljivo raven.

Za nerutinske premike predlog predvideva postopke karantene in v nekaterih primerih lahko pristojni nacionalni organi zahtevajo, da se izvede "poskusni izpust" pred trženjem na široki ravni. Pristojni organ lahko dovoljenja za nerutinske premike izda le v primerih, ko ocena tveganja skupaj z blažilnimi ukrepi kaže nizko stopnjo tveganja za okolje. Vsaka zavrnitev dovoljenja mora biti znanstveno utemeljena.

Predlagana uredba prav tako postavlja določene zahteve, ki se nanašajo na nepredvidene situacije, postopke nadzorovanja in nacionalne registre.

Predlog se ne uporablja za prenos vodnih organizmov znotraj držav članic, razen v nekaterih primerih, ki so določeni v drugem odstavku člena 2. Vendar lahko države članice, izjemoma glede na ta odstavek, odločijo, da se predlagana uredba izvaja tudi v primerih prenosa znotraj njihovega ozemlja.

Člen 11 predloga določa poseben postopek posvetovanja z zadevnimi stranmi in potrditev dovoljenj, ko utegnejo morebitni ali znani okoljski vplivi premika morskega organizma, ki je predmet prošnje, vplivati na druge države članice.

Sicer pa pristojni organ lahko dovoljenje kadar koli odvzame, če pride do nepredvidenih dogodkov z negativnimi učinki na okolje ali na avtohtone populacije (člen 12).

Ukrepi v tem predlogu se opirajo na kodeks ravnanja, ki ga je izdelal Mednarodni svet za raziskovanje morja za vnose in prenose morskih organizmov, na Kodeks ravnanja in priročnik s postopki za obravnavanje vnosa in prenosa morskih in sladkovodnih organizmov Evropske svetovalne komisije za ribolov v notranjih vodah, na kanadski nacionalni kodeks za vnos in prenos vodnih organizmov in na instrumente Skupnosti, ki so v veljavi za zaščito biotske raznovrstnosti.

V letu 2001 se je Komisija v svojem akcijskem načrtu za biotsko raznovrstnost na področju ribištva (KOM(2001)0162) zavezala, da bo preučila vpliv vnosa tujih vrst splošno na okolje. Strategija Skupnosti za trajnostni razvoj evropskega ribogojstva iz leta 2002 (KOM(2002)511 končno) je vsebovala zavezo predloga pravil za upravljanje kot odgovor na morebitne negativne posledice teh premikov.

Ukrepi, predvideni v tem predlogu, ne posegajo v pogoje, ki jih postavljajo druge uredbe Skupnosti, zlasti na področju zdravstvenega varstva živali in izdelkov iz ribogojstva in na področju ukrepov proti vnosu v Skupnost organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (člen 13).

II-    Pripombe poročevalca

Poročevalec meni, da je izdelava okvira Skupnosti za zagotavljanje primerne zaščite vodnega okolja pred tveganji, povezanimi z uporabo tujih vrst v ribogojstvu, pozitivna. Ta okvir je pomemben za razvoj ribogojskega sektorja v Evropi, sektorja, ki je v polnem zamahu in mora začeti z gojenjem različnih vrst, da bi prilagodil proizvodnjo pogojem in potrebam trga.

Potrebno je torej predvideti in preprečiti negativne biološke vplive na avtohtone populacije, vključno z genetskimi spremembami, ter omejiti širjenje nepredvidenih vrst in drugih škodljivih vplivov.

Vendar poročevalec meni, da morajo biti nekatere tuje vrste ali podvrste, vnesene v Evropo že pred desetletji, izvzete s področja izvajanja predlagane uredbe, če nimajo znanih škodljivih vplivov.

Nekatere tuje vrste so sedaj zelo razširjene in spadajo med običajno uporabljene vrste v ribogojstvu Skupnosti (npr.:šarenka, pacifiška ostriga, krap).

Poročevalec predlaga, da Komisija, v skladu s členom 30(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002, sprejme seznam zadevnih vrst, ki bodo izvzete s področja izvajanja te uredbe na podlagi razpoložljivih znanstvenih podatkov.

Poročevalec meni, da bi se seznam v Prilogi I lahko izkazal za preveč podrobnega in bi lahko odvrnil morebitne vlagatelje prošenj, zato predlaga predlog spremembe člena 6(2), ki predvideva možnost, da svetovalni odbori ne zahtevajo nekaterih podatkov, ki so navedeni v Prilogi I, ter tako upoštevajo zlasti značilnosti objektov (npr.: odprti ali zaprti ribogojski objekti), zadevnih vrst (npr.: vrste z nizkim tveganjem) in preteklih izkušenj (npr.: objekti, ki delujejo že več let brez znanih škodljivih vplivov).

Namen drugih predlogov sprememb je:

- podaljšati obdobje najdaljšega trajanja dovoljenj; obdobje petih let je nezadostno in ne upošteva razmnoževalnega cikla nekaterih vrst ter potrebnega časa za amortizacijo zahtevanih investicij;

- skrajšati rok za dajanje ali zavračanje dovoljenj, kajti rok enega leta ni razumen in ne ustreza potrebam sektorja;

- dovoliti na nacionalni ravni obstoj različnih pristojnih organov in svetovalnih odborov, kadar ta rešitev najbolj ustreza notranji institucionalni organiziranosti vsake države članice;

- zagotoviti zadosten čas med začetkom veljavnosti in začetkom izvajanja predlagane uredbe ter tako omogočiti primerno obdobje prilagajanja.

Poročevalec tudi predlaga dodatno uvodno izjavo, ki bo poudarila, da ribogojstvo ni edini in najbrž tudi ne najpomembnejši vir vnašanja tujih vrst v vodna območja, in da mora ta tema postati del celostnega in skupnega pristopa, ki bo upošteval tveganja, povezana z drugimi področji dejavnosti.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Uredbe Sveta o uporabi tujih in lokalno neprisotnih vrst v ribogojstvu
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0154 – C6-0137/2006 – 2006/0056(CNS)
Datum posvetovanja z EP	2.5.2006
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	PECH 15.5.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 15.5.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	ENVI 3.5.2006
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Philippe Morillon 3.5.2006
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Poenostavljeni postopek – datum sklepa
Oporekanje pravni podlagi   Datum mnenja JURI
Popravek finančne ocene sredstev   Datum mnenja BUDG
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju
Obravnava v odboru	11.7.2006		28.8.2006
Datum sprejetja	3.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Iles Braghetto, David Casa, Paulo Casaca, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Alfred Gomolka, Pedro Guerreiro, Ian Hudghton, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Catherine Stihler, Margie Sudre, Daniel Varela Suanzes-Carpegna
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Josu Ortuondo Larrea, Carl Schlyter
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	10.10.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...