POROČILO o strategiji za biomaso in biogorivo

12.10.2006 - (2006/2082(INI))

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Werner Langen

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o strategiji za biomaso in biogorivo

(2006/2082(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Akcijski načrt za biomaso" (KOM(2005)0628),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Strategija EU za biogoriva" (KOM(2006)0034),

–   ob upoštevanju Direktive 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo[1],

–   ob upoštevanju Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2006 o ogrevanju in hlajenju iz obnovljivih virov energije[3],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za promet in turizem in (A6-0347/2006),

A.  ker naj bi se med drugim tudi biomasa dolgoročno v večji meri uporabljala kot vir energije in je treba čim bolj izkoristiti njeno energetsko vrednost, predvsem v gozdarstvu, kmetijstvu in kot pri odpadkih,

B.  ker je treba za energetske izzive najti trajne rešitve, in sicer z bistvenim in neobhodnim izboljšanjem energetske učinkovitosti, varčevanjem energije in hkrati s širjenjem obnovljivih energetskih virov,

C. ker se biomaso lahko uporablja predvsem za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, za proizvodnjo vodika, metana in goriv ter v kemični, prehrambeni, papirni in lesno obdelovalni industriji,

D. ker je biomasa med obnovljivimi viri energije edina, ki vsebuje ogljik, in je zato treba upoštevati energetski izkoristek ter proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik,

E   ker lahko večja uporaba biomase prispeva k uresničevanju treh glavnih ciljev energetske politike: zanesljivost oskrbe, konkurenčna sposobnost in okoljska trajnost z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov,

F.  ker bo od vrste uporabe bioenergije in izbora rastlin odvisno, ali bo uporaba bioenergije zmanjšala nastajanje toplogrednih plinov,

ker transportni sektor povzroča več kot 20% emisij toplogrednih plinov, pri čemer pa ni vključen v mehanizem trgovanja z emisijami; ker bodo te emisije po predvidevanjih v prihodnjih letih še naraščale in ker so biogoriva primeren način za izboljšanje učinkov ravnanja z okoljem v tem sektorju,

H. ker bi lahko biomasa zmanjšala odvisnost od zunanjih virov energije ter odprla nove gospodarsko razvojne in zaposlovalne možnosti na podeželju,

I.   ker nekatere države članice ne ravnajo v skladu z Direktivo 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v sektorju prevoza in postavljajo zelo nizke cilje,

J.   ker še danes obstajajo logistične in tehnične zapreke, ki ovirajo uporabo biomase, kot so relativno nizek energijski delež, decentralizirana razpoložljivost, raznolikost uporabljenih snovi in sinteza goriva,

K. ker imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije (rastlinsko olje, biodizel, etanol),

L.  ker zakonodaja Skupnosti na področju kakovosti motornega bencina onemogoča uporabo mešanic z več kot 5% bioetanola,

M. ker je na voljo tehnologija za pridobivanje biogoriv druge generacije, naraščajo potrebe po visokokakovostnih gorivih ter obstaja infrastruktura in pogonski sistemi,

N. ker je z ekonomskega vidika možna svetovna proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo ogljik, z uporabo sintetičnih goriv, kot dokazujeta primera Južne Afrike in Trinidada, kljub temu pa proizvodnja biogoriv druge generacije ne sme ovirati proizvodnje biogoriv prve generacije, ki se je v državah članicah začela v skladu z Direktivo 2003/30/ES,

O. ker je pri določitvi politike EU o spodbujanju uporabe biomase potreben integriran pristop, ki odpira konkurenco za vse vrste uporabe,

P.  ker mora akcijski načrt za biomaso v skladu z načelom subsidiarnosti državam članicam dati potreben manevrski prostor in fleksibilnost, da lahko države članice same opredelijo lastne cilje in politične ukrepe ter instrumente za spodbujanje uporabe bioenergije, pod pogojem, da ta politika ne izkrivlja konkurence med državami članicami,

Q. ker sta stroškovna učinkovitost in trajnost pomembni smernici za ekološko ustrezno spodbujanje uporabe bioenergije, saj združujeta visoko stopnjo okoljske varnosti in gospodarsko upravičene dolgoročne osnove financiranja,

R.  ker je treba za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja okolja in zmanjšanja toplogrednih plinov zagotoviti, da bodo emisije ogljika v celotnem življenjskem ciklu biogoriva, od polja do rezervoarja za gorivo, vključno z vsemi prevozi, bistveno nižje od tistih, ki nastajajo pri fosilnih gorivih,

S.  ker je treba vprašanje domače proizvodnje in uvoza biomase tudi zaradi morebitnih dodatnih prihodkov za kmetijstvo obravnavati z vidika spodbujanja razvoja samostojnega sektorja biomase v Evropski uniji,

T.  ker se z nastankom evropskega sektorja biogoriv odpirajo možnosti prenosa tehnologije biogoriv v države v razvoju, ki so ohromljene zaradi naraščajočih cen nafte,

U. ker bi lahko imelo pomanjkanje jasnih okoljskih standardov in zaščitnih ukrepov zlasti v primeru biogoriv občutne negativne posledice, kot je vse večje krčenje tropskega gozda, medtem ko se emisije toplogrednih plinov ne bi občutno zmanjšale,

V. ker je treba veljavne predpise v Evropski uniji preveriti z vidika boljše izrabe biomase,

W. ker je treba najti uravnoteženo razmerje med proizvodnjo blaga in energetskim izkoristkom in je slednji samo ena od možnosti uporabe biomase,

X.  ker je kemična uporaba izdelkov, narejenih iz živalskih maščob in rastlinskih olj, konkurenčna gospodarska panoga, katere obstoj ne sme biti ogrožen,

Y. ker je industrijska uporaba lesa in njegovih stranskih proizvodov kot surovine konkurenčna panoga, ki ustvarja delovna mesta in vrednost ter katere obstoj ne sme biti ogrožen,

Z.  ker so druge, neevropske države močno napredovale pri pospeševanju biogoriv in jim je že uspelo doseči visoko stopnjo uveljavljenosti na trgu goriv,

1.  pozdravlja obe sporočili Komisije o akcijskem načrtu za biomaso in strategijo EU za biogoriva;

2.  se strinja z oceno Komisije o stanju uporabe biomase in o ovirah za nadaljnjo širitev njene uporabe v energetskem sektorju;

3.  meni, da morata strategijo Evropske unije za spodbujanje biogoriv, zlasti glede na lizbonsko strategijo, voditi učinkovitost in trajnost ter da ne smejo biti dovoljeni ukrepi, ki ustvarjajo nesorazmerno veliko upravnih izdatkov;

4.  meni, da je treba na regionalni, nacionalni in evropski ravni vzpostaviti pregledne in odprte trge za biomaso v skladu s standardi trajnostne proizvodnje, ki bodo skladni z enotnim, preglednim in konkurenčnim energetskim trgom in ki jih je treba vključiti v sistem Svetovne trgovinske organizacije;

5.  meni, da potrebujejo proizvajalci biogoriv srednjeročno enotno naložbeno in cenovno politiko na ravni držav članic in Evropske unije, ki bo omogočala povrnitev naložb v sprejemljivem času;

6.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev enotnega evropskega trga za biomaso, države članice pa, naj odpravijo ovire na ravni držav članic in med državami članicami;

7.  predpostavlja, da akcijski načrt za biomaso in predloženo sporočilo o strategiji za biogoriva predstavljata osnovo za konkretne in učinkovite ukrepe;

8.  poziva Komisijo, naj ponovno preuči cilje, ki so bili v akcijskem načrtu za biomaso določeni za proizvodnjo toplote, električne energije in biogoriv, pri tem pa upošteva konkurenčnost, učinkovitost in energetski donos posameznega sektorja;

9.  meni, da bi morala Komisija ponovno pretehtati vse akcijske načrte in direktive, s čemer bi omogočila racionalno proizvodnjo in uporabo bioenergije in biogoriv in da bi morala to storiti zlasti na področju rastlinske proizvodnje, gozdarstva in ravnanja z odpadki;

10. se strinja s Komisijo, da lahko uporaba biomase pri stacionarnih načinih uporabe, kot so električni tok, ogrevanje in hlajenje, v kar največji meri prispeva k doseganju ciljev, ki si jih je EU zastavila, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov; zato zahteva, da se stroškovno učinkovita in trajnostna proizvodnja in uporaba biomase na področjih proizvodnje elektrike, vodika in metana, transporta ter ogrevanja in hlajenja po potrebi podpreta z ustreznimi ukrepi, ki bodo v skladu z doseganjem ciljev kjotskega protokola in dolgoročnim podnebnim ciljem 2°C; v zvezi s tem zahteva, da se posebna pozornost nameni preureditvi omrežij za daljinsko ogrevanje;

11. meni, da pomoč in podpora v zvezi z obnovljivimi energijami na osnovi biomase dolgoročno ne bi smela izkrivljati konkurence na trgu surovin;

12. predpostavlja, da je možno doseči hitrejši razvoj in širšo uporabo biomase (in biogoriv) tudi na osnovi prostovoljnih dogovorov, ter poziva države članice in Komisijo, naj uporabo biomase pri proizvodnji energije spodbujajo tudi z uveljavljanjem okoljskih zahtev glede emisij ne pa glede izbora goriva;

13. meni, da je zaradi velikosti trga in obstoječih možnosti uporabe predvsem lesna biomasa primerna za vzpostavitev delujočih trgov v vsej Evropi, da pa se že zdaj kaže pomanjkanje na trgu in porast cen; zato podpira namen Komisije, da čim prej predloži akcijski načrt za gozdarstvo;

14. kljub temu poudarja, da uporaba gozdne biomase ne sme povzročati povečanega pritiska na naravne gozdove, zaustaviti obnovitve gozdov, ki so bili v preteklosti čezmerno izkoriščani, ali privesti do širjenja monokultur ali nasadov eksotičnih vrst in da jo je treba vedno spodbujati na načine, ki so v skladu z izboljšanjem ekološke kakovosti gozdov;

15. poziva države članice, naj v skladu z načelom dodatnosti kot pogoj finančne podpore za biomaso ne postavijo velikosti, ampak energetsko učinkovitost, izrazito pozitivno ravnotežje toplogrednih plinov ter občutne stroškovno učinkovite prednosti za okolje in zanesljivost oskrbe, pri tem pa upoštevajo vrsto in količino podpore, ki je potrebna, da neka vrsta biomase prodre na trg;

16. poziva države članice, naj prednostno spodbujajo proizvodnjo energije, ki se dosega prek pogodb o dobavi med kmetijskimi proizvajalci in družbami, ki biomaso uporabljajo v energetske namene;

17. pričakuje od držav članic investicijske spodbude za proizvodnjo in uporabo biomase in biogoriv, ki so z vidika podnebja najbolj učinkovite in združljive z ukrepi strukturne in kmetijske politike, pri tem pa je še posebej upoštevana okoljsko sprejemljiva, regionalno prilagojena in tradicionalna raznolikost; meni, da takšni sistemi spodbud v nobenem primeru ne smejo privesti do nadomeščanja trajnostno usmerjene lokalne proizvodnje hrane;

18. pričakuje od držav članic, da razvijejo nacionalne akcijske načrte za biomaso, jih v primernem času uskladijo z ukrepi lastne strukturne in kmetijske politike in takšne nacionalne akcijske načrte v določenih presledkih posodabljajo; poleg tega pričakuje, da bodo naredile vse za dosego ciljev direktive 2003/30/ES;

19. poziva Komisijo, da na podlagi znanstvenih primerjav "od izvora do vozila" različnih vrst uvožene in v EU proizvedene biomase preveri trajnost biomase in biogoriv pri različnih vrstah uporabe, objavi pregled združljivosti z zakonodajo Skupnosti ter Parlamentu in Svetu posreduje poročilo do konca leta 2007;

20. poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s povečano uporabo biomase za energetske namene zagotovi spoštovanje interesov in omejitev na področjih ohranjanja narave, upravljanja pokrajine, upravljanja podeželja in upravljanja gozdov;

21. po strateški presoji vplivov na okolje pričakuje predloge Komisije za spodbujanje stroškovno učinkovite in trajnostne rabe biomase za namene ogrevanja in hlajenja v javnem in zasebnem sektorju;

22. meni, da je glede na nasprotujoče si zahteve po biomasi iz odpadkov pomembno, da bioenergija ne bi služila kot izgovor za spodbujanje sežiganja odpadkov namesto boljših možnosti za varčevanje z viri, kot so ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje;

23. pričakuje, da se pri spreminjanju pravnega okvira za odpadke in ob upoštevanju energetske učinkovitosti olajša uporaba odpadkov, ki jih naknadno ni mogoče reciklirati, za gorivo; sem štejejo tudi stranski proizvodi kmetijske proizvodnje hrane razen tistih odpadkov s področij, ki jih je prizadela dezertifikacija; vendar ugotavlja, da samo pod pogojem, če to ne ovira ponovne uporabe surovin, ki jih je mogoče reciklirati,

24. poziva Komisijo, naj odpravi ovire v evropski zakonodaji, da bo možna proizvodnja bioplina s fermentacijo gnoja ali organskih odpadkov ter naj to spodbuja;

25. zahteva odprtje omrežij zemeljskega plina, da bi s tem omogočili dovajanje bioplina na nediskriminatorni osnovi, kjer sta tehnično izvedljiva varen vnos in transport v sistem naravnega plina;

26. pričakuje, da se v okviru skupne kmetijske politike poenostavijo upravni postopki za proizvodnjo in rabo bioenergije ter razširijo na vse države članice;

27. poudarja, da je bila podpora za spodbujanje energetskih rastlin uvedena kot del reforme skupne kmetijske politike;

28. poudarja, da je treba v interesu trajnosti pri izkoriščanju biomase spodbuditi izkoriščanje čim bližje kraju izvora kmetijske surovine, s čimer bi zmanjšali izgubo energije zaradi transporta; poziva Komisijo in države članice, naj zato sredstva za razvoj podeželja uporabijo za preureditev javnih ustanov na podeželju tako, da bodo lahko kot vir za ogrevanje uporabljale bioenergijo;

29. zahteva priznanje in spodbujanje sežiganja celih rastlin, primer žita;

30. odobrava poudarek Komisije na pomenu izrabe zalog intervencijskih žit Skupnosti za proizvodnjo bioenergije; opozarja na dejstvo, da bo s tem mogoče zmanjšati količino intervencijskih žit za izvoz, kar bo EU olajšalo izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela v Svetovni trgovinski organizaciji; zato poziva Komisijo, da s pripravo primernih spodbud poskrbi, da bo na ta način porabljena čim večja količina intervencijskih žit;

31. pozdravlja cilj v sporočilu Komisije za nadaljnje pospeševanje uporabe obnovljive energije, vključno z biogorivi in njihovo uporabo v transportnem sektorju, pri čemer se ne posega v svobodo držav članic pri izbiri drugih obnovljivih tehnologij kakor tudi sektorja in uporabe, pri katerih biomasa prinaša največje koristi glede energije in toplogrednih plinov;

32. poziva države članice, naj spodbujajo uporabo biogoriv prek sistemov obdavčenja in trošarin, da bosta s tem proizvodnja in uporaba biogoriv bolj privlačni; poziva Komisijo, naj države članice spodbudi k večji podpori usklajeni politiki na tem področju;

33. poziva Komisijo, da v dogovoru s proizvajalci nafte in plina ter proizvajalci avtomobilov izboljša dostopnost okolju prijaznih vozil, pa tudi distribucijo biogoriv in njihovo dostopnost za potrošnike;

34. poziva Komisijo, naj odstrani vse nepotrebne ovire na trge biomase in biogoriv, ne da bi pri tem ogrozili okoljske in zdravstvene vidike, ki so podlaga tem ukrepom;

35. podpira namen Komisije, da trajno spodbuja raziskave in razvoj, zlasti na področju biogoriv druge generacije, ter olajša njihovo širše uvajanje; se sklicuje na sedmi okvirni program za raziskave in poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta predlog Parlamenta, da se dve tretjini sredstev za energetske raziskave nameni raziskavam na področju obnovljive energije;

36. meni, da imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo еnergetsko kapaciteto kot biogoriva prve generacije;

37. meni, da je treba čim prej določiti tehnične standarde za biogoriva ter revidirati Direktivo 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskih goriv ter njeno povezavo z uporabo biogoriv, ne da bi pri tem zanemarili okoljske in zdravstvene vidike, ki so bili podlaga za te ukrepe; poudarja, da je treba obstoječe standarde samo prilagoditi oziroma Direktivo 98/70/ES spremeniti šele, ko bo Komisija opravila svojo presojo vpliva uporabe bencinskih in dizelskih mešanic z večjim deležem biogoriv na kakovost zraka;

38. .zahteva zlasti posodobitev obstoječega standarda EN 14214, ki naj bi vključeval tudi druge oblike biomase;

39. poziva k opredelitvi različnih vrst biogoriv druge generacije, da bi glede na vplive na okolje razlikovali med proizvodi silvikulture ter proizvodi iz lignoceluloznih odpadnih surovin, organskih odpadkov na odlagališčih ter surovin živalskega in rastlinskega izvora;

40. podpira ustanovitev tehnološke platforme za biogoriva skupaj z vsemi ponudniki tehnologij, vključenih v razvoj, proizvodnjo, predelavo in končno uporabo energetskih poljščin;

41.  pričakuje, da bo Komisija v svoji podpori raziskavam ustrezno upoštevala cilj, da se poveča uporaba biomase v zvezi z daljinskimi sistemi hlajenja in ogrevanja – v skladu s stališčem, ki ga je sprejel Parlament na prvi obravnavi sedmega okvirnega programa za raziskave;

42. odločno poziva države članice, naj čim prej objavijo svoj nacionalni cilj za bioenergijo, ki mora biti usklajen z nacionalnim kjotskim ciljem kakor tudi z dogovorjenim dolgoročnim ciljem EU 2°C;

43. poziva Komisijo, naj uvede obvezen in celovit postopek certificiranja, ki bo omogočil trajnostno proizvodnjo biogoriv na vseh stopnjah, vključno s standardi za faze gojenja in predelave in za uravnoteženje celotnega življenjskega cikla toplogrednih plinov, veljal pa bo za biogoriva, proizvedena v EU ali uvožena vanjo;

44. poziva Komisijo, naj podpre razvoj in uporabo sistema globalnega spremljanja okolja in varnosti GMES, da bi na ta način spremljali uporabo zemeljskih površin pri proizvodnji bioetanola ter s tem preprečili uničevanje pragozdov in druge negativne vplive na okolje;

45. se zaveda, da lahko nadaljnje povečanje proizvodnje palmovega olja škoduje naravnemu gozdu in tradicionalni pridelavi hrane, okrni biološko raznovrstnost ter povzroči ozemeljske spore in emisije velikih količin toplogrednih plinov; zato poziva Komisijo, naj v EU prepove uporabo biogoriv iz palmovega olja;

46. pričakuje, da bodo vsi evropski cilji za biomaso usklajeni z dogovorjenim ciljem EU, da se do leta 2020 doseže 25-odstotni delež obnovljivih virov energije;

47. v transportnem sektorju zagovarja politiko, ukrepe ter alternativne tehnologije, ki bodo v skladu s cilji EU o podnebnih spremembah;

48. poziva Komisijo naj ukrepa, da se čim prej doseže dogovor med avtomobilsko in naftno industrijo glede biogoriv v skladu z načelom „biogoriva za vozila, ne vozila za biogoriva“.

49. poziva k izvajanju osmega priporočila skupine CARS 21, ki označuje biogoriva druge generacije za posebej obetavno tehnologijo za zmanjševanje emisij ogljikovega dioksida v transportnem sektorju;

50. priporoča, da se morebitna uporaba biogoriv pri vseh načinih prevoza obravnava v okviru spodbujanja proizvodov in tehnologij;

51. meni, da bi bilo v določenih sektorjih, kot so kmetijstvo, gozdarstvo, pomorski promet in lokalni javni promet, smiselno spodbuditi uporabo biogoriv z dolgoročnimi finančnimi spodbudami za čista goriva v skladu z ustrezno shemo certificiranja;

52. poziva Komisijo, naj s spremembo določb Skupnosti o trošarini spodbudi dodajanje biogoriv tradicionalnim gorivom v vsaki državi članici;

53. poudarja pomen uporabe davčnih ukrepov, kot je oprostitev davka, vendar poziva Komisijo, naj bo pozorna na izkrivljanje trga ter naj proti temu primerno ukrepa;

54. podpira namen Komisije, da v okviru pogajanj s Svetovno trgovinsko organizacijo opredeli jasne predpise, ki bodo omogočili razvoj evropskega sektorja biogoriv, še posebej z vzpostavitvijo ustreznega in usklajenega trgovinskega in carinskega okvira;

55. poziva Komisijo, naj nameni večjo pozornost priznavanju netrgovinskih zadev v okviru prihodnjega sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo; ugotavlja, da bi lahko EU s tem zagotovila, da uvožena biogoriva izpolnjujejo določena trajnostna merila, zlasti na področju okolja;

56. ugotavlja, da se sedaj z biogorivi trguje že na celotnem svetovnem trgu in da EU na tem področju še ni samozadostna; meni pa, da bi moralo biti spodbujanje domače proizvodnje absolutna prednostna naloga;

57. meni, da je treba za določeno časovno obdobje določiti sprejemljivo stopnjo prodora uvoza bioetanola v EU, ki bo združljiva s postopnim razvojem proizvodnje v Skupnosti ter v skladu z evropsko strategijo v korist trajnostnega razvoja, zlasti v energetskem sektorju;

58. poziva Komisijo, naj na pogajanjih o trgovini in okolju pri Svetovni trgovinski organizaciji zelo odločno zavrne vse predloge, da se bioetanol uvrsti na seznam „okoljskih izdelkov“, za katere obstaja možnost odprave ali znižanja carin;

59. meni, da je treba do konca leta 2007 glavnim državam proizvajalkam predložiti poročilo Komisije o pogojih za proizvodnjo in izvoz biogoriv;

60. poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za biomaso spodbudi nadaljnje študije in raziskave o plastikah na osnovi biomase, da bi bolje razumeli, kako plastike v svojem življenjskem ciklu prispevajo k prihranku fosilnih goriv, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in prihranku energije pri postopkih predelave razen pri kompostiranju;

61. poziva Komisijo, naj kot pilotski projekt obravnava odprtje parkov obnovljive energije, kjer bi potrebe po energiji pokrivali z združevanjem različnih virov obnovljive energije, npr. biomasa, vetrna in sončna energija;

62. je prepričan, da je javna podpora biogorivom bistvenega pomena in ugotavlja splošno zaskrbljenost javnosti zaradi t. i. zelenega genskega inženiringa; meni, da mora biti razvoj energetsko intenzivne biomase varen za okolje in ne sme povzročati resnične ali domnevne nevarnosti za proizvodnjo gensko nespremenjene hrane;je prepričan, da bo selekcija z uporabo označevalcev (MAS), ki omogoča izboljšanje poljščin s "pametnim gojenjem", to je s križanjem rastlin iz sorodnih družin namesto z genskim spreminjanjem preko vključevanja tujih genov, veliko prispevala k razvoju energetsko intenzivne in okolju nenevarne biomase;

63. odločno poziva vse države članice, naj zagotovijo ustrezne spodbude za trajnostno pridelovanje energetskih rastlin, ne da bi ogrozile proizvodnjo hrane, s čimer bodo olajšale mobilizacijo dodatne kmetijske in gozdne biomase ter trajnostni dostop do nje;    

64. poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost manjšim projektom za biogoriva v primarnem kmetijskem sektorju, kot sta mobilna destilacija in fermentacija, ki lahko pomembno vplivata na prihodnjo obdelavo primarnih stranskih proizvodov;

65. meni, da bi morala biti finančna sredstva iz proračuna, predvidena v naslovu 2, steber 1 skupne kmetijske politike (§60), in iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, namenjena tudi za energetsko uporabo biomase;

66. meni, da je to treba doseči z dajanjem prednosti raziskavam, razvoju in predstavitvam pri tistih načinih uporabe biomase, ki dokazano najbolje in stroškovno najbolj učinkovito zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov in prihranijo največ energije, ter z vzpostavitvijo namenskega trga, da se tako z informacijskimi kampanjami poveča donosnost; predlaga, da se posveti posebno pozornost razvoju in spodbujanju rešitev, ki so ugodne za vse in pri katerih je proizvodnje biomase možno kombinirati z obnavljanjem okolja, kmetijstvom z nizko porabo sredstev in okolju prijaznim upravljanjem zemljišč;

67. poziva, da se za energetske rastline bistveno poveča zajamčena največja površina v okviru programov pomoči, sedaj omejena na 1,5 milijona hektarjev, in da se nobena rastlina ne izključi iz tega programa, s tem da morajo imeti prednost rastline z visoko energetsko učinkovitostjo;

68. poziva Komisijo, naj odpravi shemo prahe in pripravi nove pobude za energetske rastline;

69. ugotavlja, da mora pridelovanje obnovljivih surovin potekati v skladu z najboljšimi praksami in da zanj veljajo predpisi o navzkrižni skladnosti;

70. poziva Komisijo, naj razširi seznam rastlin, primernih za gojenje za proizvodnjo biogoriv v okviru sistemov podpor, da se zagotovi izbor najprimernejših energetskih rastlin na lokalni in regionalni ravni ter spodbudi fermentacija gnoja;

71. poziva Komisijo, naj odpravi ovire za širjenje energetskih rastlin v novih državah članicah, ki uporabljajo poenostavljeno plačilno shemo na enotnem območju;

72. poziva k sprejetju enotnega okvira na evropski ravni, da bodo tudi države, kjer bioenergija trenutno še ni pomembna, dale prednost proizvodnji biomase v energetske namene;

73. meni, da nudi trajnostna proizvodnja in uporaba biomase, vključno z gojenjem v majhnem obsegu in kot element politike celostnega razvoja podeželja, državam v razvoju bistvene prednosti in da mora Evropska unija podpreti prenos tehnologij v tretje države ter izvoz tehnologij, povezanih z bioenergijo; vendar meni, da mora biti ta politika uravnotežena, cilj teh prizadevanj pa mora biti predvsem zadovoljitev energetskih potreb držav samih in ne le razvijanje njihove izvozne sposobnosti;

74. poziva Komisijo, naj oblikuje posebno pobudo za obveščanje, usposabljanje in razvijanje ozaveščenosti o uporabi biomase in biogoriv, namenjeno kmetovalcem, državljanom in uslužbencem na lokalni ravni;

75. meni, da lahko proizvodnja biomase in biogoriv bistveno prispeva k uresničevanju evropskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb;

76. poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog direktive o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije ter ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 14. februarja 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije[4];

77. poudarja potrebo po informacijski politiki na področju biomase in biogoriv v vsej EU;

78. poziva, da se v korist dolgoročne strategije za spodbujanje konkurenčnega trga biogoriv v Evropski uniji določijo zanesljivi splošni pogoji za vlagatelje in proizvajalce, zlasti glede davčnih spodbud;

79. zahteva, da se v političnem in gospodarskem pogledu večja pozornost nameni sodelovanju med trgi z biogorivi v EU in njenih sosednih evropskih državah in njihovemu integriranju, zlasti v okviru posebnih partnerskih sporazumov;

80. meni, da bo program Inteligentna energija za Evropo pomagal podpreti lokalne projekte v zvezi z varčevanjem z energijo in primerno uporabo naravnih virov;

81. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  UL L 283, 27.10.2001, str. 33.
• [2]  UL L 123, 17.5.2003, str. 42.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2006)0058.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0058.

OBRAZLOŽITEV

Spomladi 2006 je Komisija pripravila zeleno knjigo o energetski politiki v Evropski uniji. Glavni cilji so: konkurenčnost, trajnost in zanesljivost oskrbe.

V širšem smislu sodita sem tudi akcijski načrt za biomaso in strategija EU za biogoriva. Nedvomno je kot enega od pomembnih elementov pri uresničevanju teh ciljev treba omeniti biomaso. Sedaj predstavlja biomasa že približno polovico proizvodnje energije iz obnovljivih virov v Evropski uniji.

Akcijski načrt za biomaso obsega ukrepe za spodbujanje uporabe biomase, proizvodnjo električne energije, ogrevanje, ukrepe na področju transporta in druge ukrepe za oskrbo z biomaso in raziskave ter finančne vidike.

Hkrati poteka presoja vpliva. Komisija bo na podlagi specifične presoje vpliva in mnenj Parlamenta pripravila predloge.

EU ta čas 4 % svojih energetskih potreb pokriva z biomaso. Po ocenah Komisije naj bi se do leta 2010 poraba biomase podvojila, in sicer z 69 mtoe[1] v letu 2003 na 150–187 mtoe v letu 2010.

Spodbujanje uporabe biomase sovpada s cilji na področju uporabe obnovljivih virov energije v Evropski uniji, ki naj bi do leta 2010 predstavljali 12 %, od tega 21 % za proizvodnjo električne energije in 5,75 % za biogoriva.

Stroški in koristi uporabe biomase

Biomasa je med obnovljivimi viri energije edini vir, ki vsebuje ogljik, zato je posebej pomembna za proizvodnjo izdelkov, ki vsebujejo ogljik. S tega vidika je treba razmisliti o uporabi te alternative za pridobivanje električne energije. Uporaba na področju pridobivanja električne energije prispeva k diverzifikaciji oskrbe z energijo v Evropi in lahko zmanjša odvisnost od uvoza električne energije. Poleg tega so emisije toplogrednih plinov bistveno nižje, če se biomasa uporablja za ogrevanje, hlajenje, transport in proizvodnjo električne energije. Zagotovo so s tem povezana tudi nova delovna mesta, vendar pa ocene glede tega vpliva nihajo med 200.000 do 300.000 delovnimi mesti. Od večje uporabe biomase naj bi imelo največ koristi podeželje. Hitrejši razvoj in večja uporaba biomase je možna tudi na osnovi prostovoljnih dogovorov z energetsko, naftno, avtomobilsko industrijo, kmetijstvom, industrijo za ravnanje z odpadki in gozdarstvom. Izkušnje kažejo, da so učinki konkretnih ciljev in zakonskih predpisov vidni šele po dolgem obdobju uresničevanja v državah članicah.

Biomasa za ogrevanje

Uporaba biomase za ogrevanje stanovanjskih in poslovnih stavb je enostavno uresničljiva in v primerjavi z drugimi kurivi cenejša, tako glede naprav kot nabave kuriva. Dandanes so na voljo tehnike, ki les in čiste odpadke pretvorijo v standardizirane pelete, ki zagotavljajo ustrezno oskrbo potrošnikov. Področje ogrevanja ima razvojne možnosti, ki se že danes kažejo v rasti trga za biomaso. Komisija mora zato zagotoviti, da se v državah članicah pospeši izvajanje zakonodaje Skupnosti, in sicer Direktive 2004/8/ES. Izboljšanje kotlov za biomaso v gospodinjstvih sovpada s prilagoditvijo Direktive 2005/32/ES o okoljsko primerni zasnovi 2005/32/ES.

Biomasa za daljinsko ogrevanje

Milijoni državljanov EU so odvisni od daljinskega ogrevanja. Cilj je razvoj novih naprav za daljinsko ogrevanje. Komisija upravičeno poziva države članice, da storitve daljinskega ogrevanja uvrstijo na seznam storitev in blaga, za katere lahko države članice uporabijo znižano stopnjo davka na dodano vrednost (KOM(2003)391)), na primer pri obdavčenju zemeljskega plina in elektrike Poleg tega je treba zagotoviti možnosti za napajanje plinskega omrežja z bioplinom, da bi spodbudili trženje in širjenje naprav za bioplin.

Električna energija iz biomase

Z biomaso je možno na osnovi različnih tehnologij proizvajati električno energijo. Biomaso je tako možno dodati premogu in plinu kot dodatno gorivo. Centralne velike elektrarne, na primer na Danskem in Finskem, so pri tem zelo stroškovno učinkovite. Vsekakor pa je treba z napravami za rabo koristne toplote izkoristiti toploto, ki nastane pri proizvodnji električne energije. Države članice in Komisija morajo spodbujati soproizvodnjo električne energije in toplote. Na splošno Direktiva 2001/77/ES o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije določa okvir za proizvodnjo električne energije iz biomase.

Biogoriva

Direktiva 2003/30/ES o biogorivih določa ciljne vrednosti 2-odstotnega tržnega deleža za biogoriva za leto 2005 in 5,75-odstotni delež za leto 2010 za vse države članice EU.

Trenutno je 90 % biogoriv proizvedenih z domačimi surovinami, 10 % biogoriv pa je uvoženih. Od 97 milijonov hektarjev potencialne pridelovalne površine v EU-25 je za pridelavo surovin za proizvodnjo biogoriv (2005) izkoriščenih samo 1,8 milijona hektarjev. Delež biodizla v celotni porabi biogoriva je 70–80 %.

Zanimivo je, da med posameznimi državami članicami obstajajo velike razlike pri prodoru biogoriv na trg, vendar je treba izpostaviti, da je znašal tržni delež biogoriv v vseh državah članicah EU 25 v letu 2005 manj kot 2 %.

Nekatere države članice spodbujajo uporabo biogoriv z davčnimi olajšavami, čeprav te spadajo pod nadzor državnih pomoči. Poleg tega številne države članice od naftnih družb zahtevajo, da običajnim gorivom dodajo višji odstotek biogoriv. To pomeni, da države članice uporabljajo dva mehanizma za izvajanje direktive o biogorivih: davčne olajšave in obveznost dodajanja biogoriv običajnim gorivom.

Dodajanje biogoriv običajnim gorivom v višini določenega odstotka lahko reši težave pri davčnih olajšavah in bi se zato moralo uporabljati v vsej EU. Načeloma pa je treba dolgoročno dati prednost biogorivom druge generacije. Z odobravanjem je treba sprejeti ustanovitev tehnološke platforme za biogoriva skupaj z industrijskim sektorjem.

Ravnovesje med uvozom in izvozom

Sedaj se že na vsem svetovnem trgu trguje z biogorivi. EU ne more sprejeti samozadostnega pristopa za oskrbo. Vendar pa mora biti spodbujanje domače proizvodnje vsekakor prednostna naloga.

Za doseganje večjega tržnega deleža biogoriv, to je 5,75 % v letu 2010, obstaja več pristopov.

Sprejeti so lahko naslednji ukrepi:

1.        sprememba standarda EN14214, ki bo dopuščal več vrst rastlinskega olja za proizvodnjo biodizla;

2.        pogoje za vstop na trg za uvožen bioetanol je treba opredeliti tako, da bo možen razvoj lastne evropske industrije;

3.        sprememba direktive o biogorivih in prilagoditev sedanji stopnji razvoja na področju raziskav;

4.        treba je podpreti države v razvoju (v okviru Svetovne trgovinske organizacije in z evropskim prenosom tehnologije).

Poleg tega je treba pregledati ustrezne standarde v zvezi s kakovostjo goriva. Nadalje je treba odpraviti tehnične ovire (problematika goriva z dodatkom etanola in rastlinskega olja v naftovodih).

Dolgoročno je treba upoštevati, da etanol lahko prispeva k zmanjšanju povpraševanja po dizelskem gorivu v Evropi. To bi zlasti koristilo tudi evropskemu trgu, saj kapacitete za proizvodnjo bioetanola presegajo proizvodnjo biodizla. Zato je treba spodbujati uporabo etanola, da bi lahko v večji meri zadovoljili povpraševanje po dizelskem gorivu. Dizelski motor se lahko ustrezno predela, tako da se lahko v takšnih motorjih uporablja 95 % etanol. Pri tem je potrebna revizija standarda EN 14214.

Načeloma je treba razmisliti o tem, da se pri proizvodnji biodizla dovoli nadomestitev metanola z etanolom, kar bi bilo možno z ustrezno prilagoditvijo standarda.

Komisija naj pripravi postopek podeljevanja certifikatov, ki bo zagotovil trajnostno proizvodnjo biogoriv, ne glede na to, ali so ta proizvedena v EU ali uvožena. Poleg tega mora Komisija do konca leta 2007 glavnim državam proizvajalkam predložiti poročilo, v katerem bo analizirala in ocenila pogoje za proizvodnjo in izvoz biogoriv.

Skupna kmetijska politika

Reforma je omogočila tudi spodbujanje pridelovanja energetskih rastlin (rastlin, ki niso namenjene za prehrano). Rastline, ki niso namenjene za prehrano, je treba v prihodnosti še bolj raziskati, da bi lahko bolj učinkovito izrabili pridelovalne površine (genska tehnologija). Večji obseg gojenja energetskih rastlin bi za kmete pomenil dodaten dohodek, ne bi pa nadomestil proizvajalcev hrane ali krmil. Odločitev o tem, katere energetske rastline se bodo gojile, se sprejme na regionalni ali lokalni ravni.

Sredstva Evropskеga kmetijskega sklada za razvoj podeželja je treba sprostiti za spodbujanje uporabe biomase v energetske namene, določeno zajamčeno največjo površino v okviru programa pomoči za energetske rastline pa povečati na 1,5 milijona hektarjev.

Gozdarstvo

Trenutno ostane neporabljenega 35 % prirasta lesa v EU. Komisija mora zato čim prej predložiti akcijski načrt za gozdarstvo.

Odpadki

Okvirna direktiva o odpadkih je trenutno v reviziji. Nujno je treba spodbujati tehnike predelave odpadkov in recikliranja. Poleg tega je treba olajšati uporabo odpadkov kot goriva. To velja tudi za stranske proizvode pri kmetijski proizvodnji hrane.

Logistika

Izboljšave dobavne verige, zlasti trgovine s peletami in sekanci, so se že začele s podporo programa "Inteligentna energija". Kljub temu v državah članicah še vedno obstaja velika potreba po ukrepih, s katerimi bi trajno vzpostavili delujoč trg v EU.

Države članice naj predložijo svoje akcijske načrte za biomaso, da bo tako vsak prispeval k uresničevanju ciljev evropske energetske politike kot so: zanesljivost oskrbe, konkurenčnost in trajnost.

Finančna podpora

Regije, ki prejemajo pomoč, prejemajo finančno podporo za biomaso v EU prek strukturnih in kohezijskih skladov. Potreben je integriran pristop, ki bo optimalno združil možnosti financiranja v EU in državah članicah.

Še zlasti je treba poskrbeti za finančno pomoč na področju raziskav in razvoja, da bi lahko bolje in učinkoviteje uporabljali biomaso za gorivo, za proizvodnjo električne energije, ogrevanje in hlajenje, inteligentna energetska omrežja, na področju bioznanosti in biotehnologije pri postopkih, ki niso povezani s prehrano, za načrte biorafinerije in za proizvodnjo biogoriv druge generacije.

Sklep

Spodbujanje in razvoj uporabe biomase v Evropski uniji ponuja številne priložnosti. Vendar pa biomasa ne more biti odgovor na vsa vprašanja glede prihodnje oskrbe z električno energijo v EU.

Poleg energetskega izkoristka je treba omogočiti tudi vse druge vrste uporabe. Ne obstaja samo en način za dosego večje uporabe biomase in biogoriv. Zato je naloga Evropske unije in držav članic, da optimalno uporabo prepustijo konkurenci in v ta namen določijo enotne okvirne pogoje.

• [1]  Milijoni ton ekvivalenta nafte.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (13.9.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji EU za biomaso in biogoriva
(2006/2082(INI))

Pripravljavec mnenja: Willem Schuth

POBUDE

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.      meni, da proizvodnja biomase in obnovljive energije prispeva k zmanjšanju odvisnosti od energije (tj. od uvoza nafte in biomase) ter spodbuja raznovrstnost energetskih virov, kot to določa zelena knjiga Komisije "K evropski strategiji za varnost oskrbe z energijo"(KOM(2000)0769), hkrati pa jo mora spremljati širši razmislek o porabi energije in s tem tudi o načinu življenja in metodah proizvodnje, da bi energijo porabljali čim bolj učinkovito (z uporabo bolj obnovljive energije), predvsem pa manj; poudarja, da mora biti cilj vseh ukrepov na področju bioenergije reševanje problema podnebnih sprememb;

2.      meni, da prinaša nadomestitev fosilnih goriv nove priložnosti za gospodarstvo in vključuje ekološke in socialne vidike;

3.      meni, da lahko proizvodnja biomase in biogoriv bistveno prispeva k uresničevanju evropskih ciljev za zmanjšanje podnebnih sprememb;

4.      poudarja, da je bila podpora za spodbujanje energetskih rastlin uvedena kot del reforme skupne kmetijske politike (SKP);

5.      izpostavlja potencial, ki ga uporaba kmetijskih stranskih proizvodov, gozdnih proizvodov in odpadkov nudi za ogrevanje, hlajenje ter proizvodnjo goriv in elektrike; vendar meni, da proizvodnja biomase in biogoriv ne sme izpodriniti glavne naloge kmetijstva, to je proizvodnje hrane;

6.      meni, da je podpora Skupnosti potrebna za spodbujanje pridobivanja biomase in biogoriv iz različnih organskih odpadkov, zlasti iz gozdnih odpadkov, odpadkov pri obdelavi odpadne vode, trdnih komunalnih odpadkov in jedilnih olj;

7.      poziva Komisijo, naj odpravi ovire v evropski zakonodaji, da bo možna proizvodnja bioplina s fermentacijo gnoja ali organskih odpadkov ter naj to spodbuja;

8.      poudarja, da je treba pri izkoriščanju kmetijskih stranskih proizvodov, energetskih rastlin ter gozdnih proizvodov in odpadkov posvetiti pozornost vidikom energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja; zato meni, da je treba te proizvode predvsem najučinkoviteje uporabiti, torej za pridobivanje toplote;

9.      poudarja pomen tržnih mehanizmov, s katerimi lahko viri energije iz biomase postanejo konkurenčni na trajnostni osnovi; (črtano);

10.    poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za uskladitev proizvodnih standardov in podporo obnovljivim surovinam v celotni EU, s čimer bi spodbudili notranji trg obnovljivih virov energije;

11.    meni, da morajo kakovost biogoriv (zlasti biogoriv, ki se uporabljajo kot nadomestek za motorni bencin v prevoznem sektorju) nadzorovati primerno opremljeni laboratoriji in da je treba na evropski ravni vlagati v tehnološko posodabljanje laboratorijske infrastrukture, s katero se bo kakovost goriv nadzorovala na nevtralen, nepristranski način;

12.    poudarja, da so za biogoriva potrebni posebni preizkusi, kar zahteva naložbe, zato je treba strukturne in kohezijske sklade nameniti za naložbe ne le v naložbene projekte, ampak tudi v infrastrukturo, s katero bo mogoče ohraniti kakovost teh proizvodov;

13.    poziva Komisijo, naj čim prej predloži predlog direktive o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije ter ponovno opozarja na svojo resolucijo z dne 14. 2. 2006 s priporočili Komisiji o ogrevanju in hlajenju z obnovljivimi viri energije[1] ter na sklep Sveta za ekonomske in finančne zadeve, da državam članicam dovoli uvesti znižano stopnjo davka na dodano vrednost za daljinsko ogrevanje z obnovljivimi viri;

14.    poudarja, da je treba za uporabo biomase oblikovati najboljši možen regulativni okvir, da bi s tem spodbudili proizvodnjo biomase na trajnosten način v ekološkem in ekonomskem smislu ter v smislu mednarodne varnosti preskrbe s hrano ter zagotovili učinkovitejšo uporabo biomase, na primer s spodbujanjem sočasne proizvodnje;

15.    meni, da bi lahko sredstva, namenjena prednostnim nalogam razvoja podeželja Skupnosti, pripomogla k pospeševanju uporabe obnovljivih virov energije in k boju proti podnebnim spremembam; vendar poudarja, da so sredstva za razvoj podeželja namenjena celostnemu pristopu h gospodarski oživitvi in ekološkemu varovanju podeželskih območij in njihovih naravnih virov; poudarja, da morajo države članice preučiti zagotavljanje pomoči ali zagotoviti davčne olajšave iz svojih nacionalnih programov za razvoj podeželja in drugih proračunskih sredstev;

16.    podpira sklepe Evropskega sveta marca 2006, da si je treba prizadevati za povečanje deleža obnovljive energije na 15 % in deleža biogoriv na 8 % do leta 2015;

17.    poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost manjšim projektom za biogoriva v primarnem kmetijskem sektorju, kot sta mobilna destilacija in fermentacija, ki lahko pomembno vplivata na prihodnjo obdelavo primarnih stranskih proizvodov;

18.    meni, da je treba v primeru biorafinerij razviti mehanizme za spodbujanje izgradnje infrastrukture, s pomočjo katere bi lahko obrate za predelavo hitro oskrbeli z viri ali – če je biorafinerija povezana z energetskimi rastlinami - da bodo lahko proizvodi hitro na voljo za končno uporabo;

19.    meni, da bi oblikovanje trga EU za biogoriva zmanjšalo odvisnost evropske oskrbe z energijo in ponudilo priložnost za razvoj alternativnih virov dohodka tako evropskim kmetom kot tudi gospodarstvu evropskega podeželja;

20.    poudarja, da je treba v interesu trajnosti pri izkoriščanju biomase spodbuditi izkoriščanje čim bližje kraju izvora kmetijske surovine, s čimer bi zmanjšali izgubo energije zaradi transporta; poziva Komisijo in države članice, naj zato sredstva za razvoj podeželja uporabijo za preureditev javnih ustanov na podeželju tako, da bodo lahko kot vir za ogrevanje uporabljale bioenergijo;

21.    po njegovem mnenju je pomembno v vseh državah članicah uskladiti izvajanje Direktive 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometnem sektorju[2] (direktive o biogorivih);

22.    podpira obvestilo Komisije, da bo do konca leta 2006 v okviru Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskih goriv[3] revidirala mejne vrednosti za vsebnost biogoriva v bencinu in dizelskem gorivu, ki ovirajo širšo uporabo biogoriv;

23.    poudarja, da morajo okvirni cilji iz direktive o biogorivih postati obvezujoči, in poziva k opredelitvi novih, bolj ambicioznih in dolgoročnejših ciljev do leta 2020, da se pridobi zaupanje vlagateljev in zagotovi dolgoročno podporo za kmete in poslovneže, ki vlagajo v industrijo; ugotavlja, da morajo okvirni cilji temeljiti na natančni analizi potenciala trajnostne proizvodnje za biogoriva in se povezovati z učinkovitimi ukrepi za varstvo okolja;

24.    poudarja, da je treba do leta 2010 sprejeti zavezujočo številko 5, 74 % za okvirne cilje iz direktive o biogorivih;

25.    meni, da bi si morala EU prizadevati za obvezujočo in ne prostovoljno strukturo za spodbujanje biogoriv ter predlaga uvedbo obveznega minimalnega deleža biogoriv 5, 74 %, ki ga je treba dodati vsem fosilnim gorivom;

26.    poudarja, da uvedba obveznega odstotka ne sme povzročiti odprave ali zmanjšanja obstoječih pobud za proizvodnjo biogoriv v EU;

27.    meni, da so ukrepi, kot so nadaljnje davčne spodbude, naložbene subvencije in dajatve, obetavni načini za spodbujanje biogoriv; poziva, da je treba hkrati z ukrepi za spodbujanje energetskih rastlin spremljati njihov učinek na kmetijsko okolje in biološko raznovrstnost ter da je treba te ukrepe izvajati dovolj dolgo, da se pridobi zaupanje industrije in spodbudi naložbe;

28.    meni, da je treba prednostno spremeniti tehnične specifikacije iz Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskih goriv in ki spreminja Direktivo Sveta 93/12/EGS[4] – zlasti mejne vrednosti za vsebnost etanola, etra in kisikovih spojin ter za parni tlak in volumski delež biodizla, s čimer bi mešanice biogoriv in konvencionalnih goriv lahko presegle 5 %;

29.    poziva Komisijo, naj s spremembo določb Skupnosti o trošarini spodbudi dodajanje biogoriv tradicionalnim gorivom v vsaki državi članici;

30.    poudarja pomen uporabe davčnih ukrepov, kot je oprostitev davka, vendar poziva Komisijo, naj bo pozorna na izkrivljanje trga ter proti temu primerno ukrepa;

31.    poziva Komisijo, naj preuči razvoj pregledne in javne baze podatkov na ravni EU, ki naj vsebuje primere najboljše prakse glede uporabe biomase (obnovljivih surovin in organskih snovi s kmetij in gozdov) za proizvodnjo biogoriv, toplote in elektrike ter glede vpliva procesov na podnebje; baza naj vsebuje podatke o izvoru in vplivu, ki ga ima gojenje surovin na okolje, da bi lahko ocenili primernost procesov in najuporabnejše pobude posnemali v celotni EU;

32.    pozdravlja pobudo Komisije za razvoj "tehnološke platforme za biogoriva" in podporo, ki jo Komisija namenja projektom, kot je "BioXchange", spletno tržišče za biomaso, kjer se srečujeta ponudba in povpraševanje po biomasi v Evropi;

33.    meni, da morajo raziskave in razvoj na področju biomase in biogoriv vsebovati obsežne projekte s srednjeročnim izvajanjem demonstracijskih enot, vendar so raziskave potrebne tudi na bolj temeljnih področjih, ki so manj raziskana, a veljajo za obetavna, zlasti področji pirolize in biotehnologije z gensko mutacijo;

34.    poziva Komisijo, naj odpravi shemo prahe in pripravi nove pobude za energetske rastline;

35.    ugotavlja, da mora prodelovanje obnovljivih surovin potekati v skladu z najboljšimi praksami in da zanj veljajo predpisi o navzkrižni skladnosti;

36.    poziva Komisijo, naj razširi seznam rastlin, primernih za gojenje za proizvodnjo biogoriv v okviru sistemov podpor, da se zagotovi izbor najprimernejših energetskih rastlin na lokalni in regionalni ravni ter spodbudi fermentacija gnoja;

37.    meni, da je na tem področju zelo pomembno razviti strategijo spodbujanja energetskih rastlin, ki vključuje oblikovanje pobud za uvedbo skrbno izbranih sort rastlin, prilagojenih posebnostim podnebja in tal in ki jih je mogoče hitro kolobariti, da je raba tal raznolika in so upoštevana načela multifunkcionalnosti kmetijstva;

38.    pozdravlja pobudo Komisije, da bo proizvodnja sladkorja za bioetanol upravičena do shem podpor SKP;

39.    poziva Komisijo, naj odpravi ovire za širjenje energetskih rastlin v novih državah članicah, ki uporabljajo poenostavljeno plačilno shemo na enotnem območju;

40.    poziva Komisijo, naj zagotovi polno podporo raziskavam in razvoju druge generacije biogoriv vzporedno z raziskavami npr. izboljšanja poljščin in izpopolnjenih metod gojenja poljščin za prvo generacijo biogoriv;

41.    meni, da če dolgoročno gledano vodik postane neposredna alternativa za uporabo v gorivnih celicah za proizvodnjo elektrike in surovina za proizvodnjo tekočih goriv, morajo biti v tehnološke platforme vključene možnosti, ki upoštevajo različne vrste virov;

42.    podpira uvedbo certifikacijske sheme EU za zagotavljanje kakovosti proizvodov kakor tudi minimalnih zahtev za okolje in družbeno odgovornost; predlaga, da bi bilo treba kakršen koli certifikacijski sistem nediskriminacijsko uporabljati za doma proizvedena kot tudi za uvožena biogoriva in da bi morali imeti proizvodnja in uporaba biogoriv globalno pozitiven učinek na okolje;

43.    poziva Komisijo, naj zagotovi, da se v tretjih državah strogo spoštujejo poštene delovne prakse, zlasti glede izkoriščanja delavcev in otrok na plantažah sladkornega trsa;

44.    meni, da je posebej pomembno podpreti dobre okoljske prakse v tretjih državah, kot je Brazilija (kjer se za gojenje sladkornega trsa uničujejo obsežna območja naravnega okolja), npr. pri pomembnih ekosistemih brazilske savane cerrado in atlantskega gozda (Mata Atlântica), ki sta izjemno pomembna za ohranjanje biološke raznovrstnosti;

45.    poziva Komisijo, naj daje večjo prednost priznavanju netrgovinskih zadev v okviru prihodnjega sporazuma s Svetovno trgovinsko organizacijo; ugotavlja, da bi to EU omogočilo zagotoviti, da uvožena biogoriva izpolnjujejo določena trajnostna merila, zlasti z okoljskega vidika;

46.    poudarja potrebo po ustreznem upravljanju z uvoženimi biogorivi na ravni Skupnosti in poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi kvalificiranega dostopa na trg za uvožena biogoriva iz tretjih držav, da se industriji biogoriv v EU omogoči razvoj in konkurenčnost ob hkratnem upoštevanju visokih okoljskih standardov;

47.    meni, da je obdavčitev Skupnosti za uvožena biogoriva potrebna samo, če bo zaradi okoljskega in socialnega dampinga ogrožena konkurenčnost evropske industrije biogoriv;

48.    poziva Komisijo, naj v EU in državah v razvoju spremlja učinek povpraševanja po biogorivih, zeleni elektriki, ogrevanju in hlajenju na cene proizvodov in stranskih proizvodov, njihovo dostopnost konkurenčnim industrijam ter vpliv na oskrbo s hrano in njeno ceno; če zvišanje cen povzroči pomanjkanje hrane v revnejših državah ali med revnejšimi sloji prebivalstva, naj Komisija nemudoma sprejme regulatorne ukrepe;

49.    poziva Komisijo, naj z ustreznimi spodbudami pospeši napajanje plinskega omrežja z bioplinom in uporabo bioplina kot goriva, s čimer bo še nadalje prispevala k zmanjšanju odvisnosti od uvoza energije;

50.    poziva Komisijo, naj na splošno ne spodbuja intenzivnega gojenja obnovljivih virov energije z enostranskim poudarkom na proizvodnji, kar bi pogubno vplivalo na okolje, gospodarstvo in socialo in tako ne bi prispevalo k evropski strategiji trajnostnega razvoja;

51.    poudarja potrebo po informacijski politiki na področju biomase in biogoriv za celotno EU;

52.    poziva Komisijo, naj določi in zagotovi podporo pilotskemu programu za uporabo biogoriv prve in druge generacije;

53.    meni, da je glede na izvajanje sladkorne reforme in opuščanje gojenja sladkorne pese v EU treba skrbno preučiti, kako je mogoče povečati sedanje možnosti za proizvodnjo biogoriv iz sladkorne pese in drugih alternativnih poljščin;

54.    poziva Komisijo naj ukrepa, da se čim prej doseže dogovor med avtomobilsko in naftno industrijo glede biogoriv v skladu z načelom „biogoriva za vozila, ne vozila za biogoriva“.

POSTOPEK

Naslov	Strategija EU za biomaso in biogoriva
Št. postopka	2006/2082 (INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 6.4.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju	-
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Willem Schuth 21.3.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja	-
Obravnava v odboru	25.4.2006		21.6.2006	12.9.2006
Datum sprejetja	12.9.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	38 - -
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Vincenzo Aita, Marie-Hélène Aubert, Peter Baco, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Stéphane Le Foll, Kartika Tamara Liotard, Albert Jan Maat, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Kyösti Virrankoski, Janusz Wojciechowski, Andrzej Tomasz Zapałowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernadette Bourzai, Zdzisław Zbigniew Podkański, Armando Veneto
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	-
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	-

• [1]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0058.
• [2]  UL L 123, 17.5.2003, str. 42-46.
• [3]  UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/71/ES (UL L 287, 14.11.2000, str. 46).
• [4]  UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo 2003/1882/ES (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (18.9.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji za biomaso in biogoriva
(2006/2082(INI))

Pripravljavec mnenja: Liam Aylward

POBUDE

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja akcijski načrt za biomaso in strategijo EU za biogoriva; poudarja, da je treba v boju proti podnebnim spremembam in emisijam toplogrednih plinov razviti stroškovno učinkovite možnosti za povečano rabo biomase med načini uporabe energije; da je treba prispevati k znižanju odvisnosti od omejenih virov nafte ter pospešiti trajnostno in (cenovno) dostopno oskrbo z energijo in povečati zanesljivost dobave ter tehnološki in gospodarski razvoj v EU;

2.  je trdno prepričan, da bosta proizvodnja in nadaljnji razvoj biomase in biogoriv prinesla pozitivne spodbude za konkurenčnost in trg delovne sile v Evropi;

3.  poudarja, da spodbujanje uporabe biomase in biogoriv prispeva h krepitvi podeželja; poudarja, da bo uporaba biomase za pridobivanje energije zlasti malim in srednje velikim podjetjem v kmetijstvu in gozdarstvu odprla nove možnosti poleg proizvodnje hrane;

4.  meni, da je to treba doseči z namenjanjem posebne pozornosti raziskavam, razvoju in predstavitvam tistih načinov uporabe biomase, pri katerih se je pokazalo, da najbolje in stroškovno najbolj učinkovito znižujejo emisije toplogrednih plinov in prihranijo največ energije, in z oblikovanjem trga za povečanje donosnosti preko informacijskih kampanj; posebno pozornost je treba posvetiti razvoju in spodbujanju rešitev, ki so ugodne za vse in pri katerih je mogoče proizvodnjo biomase združevati z obnavljanjem naravnega okolja, kmetijstvom z nizko porabo sredstev in okolju prijaznim upravljanjem zemljišč;

5.  se strinja s Komisijo, da lahko uporaba biomase pri stacionarnih načinih uporabe, kot so električni tok, ogrevanje in hlajenje, optimalno prispeva k doseganju ciljev zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov, ki si jih je zastavila EU;

6.  poudarja, da kakršnokoli gojenje energetskih rastlin ne bi smelo ogroziti zmožnosti EU in tretjih držav, da uresničijo okoljske prednostne naloge kot so zaustavljanje upada biološke raznovrstnosti, zaščita gozdov, preprečevanje degradacije tal in doseganje dobrega ekološkega stanja vodnih teles;

7.  je zaskrbljen zaradi potencialne nevarnosti večjega povpraševanja po najcenejših industrijskih rastlinah, ki so trenutno na voljo na svetovnem trgu, kar bi lahko vodilo do nadaljnjega, bistveno večjega krčenja tropskega gozda in drugega zdesetkanja ekosistemov z bogato biološko raznovrstnostjo; zato poziva k uvedbi obveznega okoljskega certificiranja trajnostnega gojenja in proizvodnje domače in uvožene bioenergije;

8.  poudarja, da bi morala proizvodnja bioenergije vedno ustrezati dobri kmetijski praksi in ne bi smela vplivati na domačo proizvodnjo hrane v EU in tretjih državah; meni, da bi morale biti spodbude omejene le na tiste načine uporabe biomase, ki zagotavljajo najvišjo učinkovitost ter koristi za okolje in podnebje.

9.  poziva Komisijo, naj pred določitvijo zahtev glede proizvodnje uvoženih biogoriv preuči njihovo skladnost s pravili Svetovne trgovinske organizacije;

10. poudarja, da uporaba gozdne biomase ne sme povzročiti povečanega pritiska na naravne gozdove in da jo je treba vedno spodbujati na takšne načine, ki so skladni s povečevanjem ekološke kakovosti gozdov; poudarja, da trajnost v gozdarstvu ne more biti omejena zgolj na to, da se seka manj lesa, kot ga zraste po naravni poti, hkrati pa ne zanemarjati biološke raznovrstnosti meni, da proizvodnja biomase ne sme privesti do širjenja nasadov umetnega gozda na račun življenjskih prostorov z visoko naravno vrednostjo, kot so mokri travniki, močvirja, polnaravne stepe in sredozemska makija;

11. poziva Komisijo in države članice, naj dajejo prednost izbiri in spodbujanju uporabe tistih biosestavin, ki zagotavljajo najbolj učinkovito ravnotežje ogljika in so energetsko najbolj učinkovite. meni, da mora Komisija nujno izdelati študijo njihovega energetskega življenjskega cikla "od setve do vozila" in poleg tega dati prednost raziskavam na področjih biorafinerije, druge generacije biogoriv in optimizacije kulturnih rastlin, ne da bi omejila nadaljnji obstoj in razvoj prve generacije biogoriv.

12. poudarja, da je za dosego visoke ravni učinkovitosti, ki bo koristila okolju, potrebna maksimalna uporaba bioenergetskih proizvodov pri proizvodnji toplotne in električne energije;

13. poziva Komisijo, naj pojasni vse pričakovane stroške in koristi, ki jih prinaša proizvodnja biomase v in zunaj EU;

14. meni, da je glede na nasprotujoče si zahteve po biomasi iz odpadkov pomembno, da bioenergija ne bi služila kot izgovor za spodbujanje sežiganja odpadkov namesto boljših možnosti za varčevanje z viri, kot so ponovna uporaba, recikliranje in kompostiranje;

15. meni, da biogoriva ne smejo nadomestiti standardov za učinkovitost goriv pri vozilih; pričakuje, da bo avtomobilska industrija storila vse, da do leta 2008/9 doseže cilj 140 g CO₂/km; poziva Komisijo, naj spremlja napredek in sprejme nadaljnje ukrepe za dosego cilja EU 120 g/km do leta 2010;

16. poudarja, da je učinkovita in uspešna energetska politika, ki vključuje odpiranje nacionalnih energetskih trgov, možna samo z evropskim in mednarodnim usklajevanjem; pozdravlja spodbudo Komisije za usklajen pristop; poudarja, da države članice potrebujejo prožnost, da bi razvile lastno politiko v okviru EU; poziva države članice, naj spodbujajo razvoj nacionalnih akcijskih načrtov za biomaso, ki odražajo celotni spekter možnosti za pretvorbo biomase v energijo, zgradijo kotlarne za biomaso ter dajejo prednost naložbam v zvezi z energijo v okviru strukturnih in kohezijskih skladov; se zaveda pomena javnih naročil in oprostitve davka za spodbujanje biomase in biogoriv;

17. poziva države članice k iskanju in primerjanju najboljših praks s področja spodbujanja proizvodnje in uporabe biomase in biogoriv s pomočjo odprte metode usklajevanja;

18. poziva Komisijo, naj predlaga potrebne zakonodajne in ureditvene ukrepe, da bi dosegli dogovorjeni cilj EU, ki je 25 % obnovljivih virov energije do leta 2020, in odstranili kakršne koli neupravičene ovire za trg biomase in biogoriv, ne da bi pri tem ogrozili okoljske in zdravstvene vidike, ki so služili kot podlaga za te ukrepe;

19. meni, da bo program Inteligentna energija za Evropo pomagal podpreti lokalne projekte v zvezi z varčevanjem z energijo in primerno uporabo naravnih virov.

Short justification

In order to increase the share of renewable energy in Europe and to reduce the oil-dependency the European Commission urges through the EU Biomass action plan (COM(2005)628) and the Communication on the EU Strategy for bio fuels (COM(2006)34), to improve the production and use of bio-energy in Europe and in third countries.

The main aim of the Action Plan on Biomass is to reach the target of 150 mtoe (million tonnes of oil equivalent) by 2010, more than double of the rate of 2003 (69 mtoe).

Development of this type of energy, mostly obtained by cereal, sugar, oil seed crops, waste oils, wood and wood residues will lead, following the action plan, to an increase of 5% of the share of renewable energy use within the EU to the 6% reduction of imported energy reliance and, would allow a CO2 emissions reduction of 209 mt per year with important benefits for the air quality.

Use and production of biomass is expected to play a significant role in employment (250 000 people) mostly in rural areas as well as in energy price reduction.

The EU plan provides a wide set of measures (31 actions) to improve the development of biomass production and use mainly in three areas: transport, electricity and heating.

Member States have to play an important role in extending the use of biomass, by providing national biomass action plans as well as tax exemptions and public procurement procedures.

Concerning biofuels, the EU Strategy proposes to promote the production of a wide range of products derived from biological material (vegetal oils and animal fats) which is used in a liquid form especially as a replacement of fossil fuel, within the EU and in third countries (also as an alternative for developing countries affected by the sugar regime cuts). It provides a series of measures to improve cost-effective production and in particular second generation raw products for biofuels as well as financing research directed to optimise crop production.

The Commission initiative is focused mainly on increasing the demand for biofuels by setting obligations requiring fuel supply companies to incorporate a given percentage of biofuels in the fuel they place on the market. National targets shares for Member states and stricter infringements procedures are inserted on the same purpose.

Your draftsman appreciates the approach taken by the Commission with regard to the aim and the measures of the bio-fuel Strategy and the Biomass Action Plan and in particular welcomes the opportunity for EU Member States to work together in demonstrating leadership to its constituents in a time of instability regarding energy supply and climate change.

A proper intervention is needed now, in order to provide Europe with an effective alternative and clean Energy policy including exploiting efficient bio-energy.

This would allow some important environmental benefits like GHG emissions cuts as well as the reduction of fossil fuel dependency. Another important aspect of this kind of energy generation is that its production can be obtained by small scale processors at urban and rural level. This important characteristic enables small communities in Europe and in third countries to produce their own energy by using natural resources provided by their own territory.

These district scaled plants provide important savings on transport costs which are fairly unsustainable in some third developing countries and also, indirectly, on air pollution produced by means of transport.

As the Commission proposes, it is important to act on the demand side, increasing the need of bio-energy, by setting obligations and target rather than providing generalized subsidies to "energy crops".

To ensure more efficient production and use, research on second generation biofuels should be enhanced. These new technologies offer the possibility of using a wider range of agricultural and forest waste as raw material and could lower the pressure on land as well as the need for biofuel imports. Therefore incentives and tax exemptions should address these kinds of more cost-efficient productions.

Nevertheless, to take full advantage of bio-energy, the Commission and all relevant actors should take the following serious concerns into account:

First of all, we need to ensure that bio-energy production should not create environmental harm. This strategy and the derived increase of demand of bio-energy may entail some risks like overexploitation of grounds, e.g. by setting-aside good practices like rotation of crops; as well as the destruction of forest and ecosystem especially in third countries, mainly in tropical areas. Monocultures induced by external demands in developing countries may cause devastating forest clearance, with environmentally but also socially destructive effects like it happened for example, as outlined by many NGO's, in South East Asia for the palm oil industry.

Therefore, in order to ensure the sustainability of the production of bio-energy a mandatory environmental certification is needed which could be the appropriate tool to control the environmental impact of plantations. This may be the only way we can avoid the creation of solely a cost-oriented market which would encourage destructive and unsustainable practices mostly in third countries.

In addition, it should not be underestimated that environmental certification could guarantee EU production against an unfair competition, based on environmentally unsustainable production in third countries. The EU should improve its effort to make sure that also at international level and especially within the WTO such kind of certification should be considered admissible.

A second concern is unclear definition of biomass in the legislation of some Member States. Inorganic waste can be considered as such. It should be made clear that the simple by-product of waste incineration should not as such be considered as biomass.

Thirdly, as far as the impact of this strategy on agriculture and CAP reform is concerned, it should be stressed that some measures are taken in order to support crops destined to biodiesel feedstock: in particular by allowing them to be cultivated in non set-aside land as well as by providing energy crop payments as a special investment for energy crops grown on non set-aside land.

Nevertheless the agricultural production of biofuels should not affect soil fertility and therefore should always comply with good environmental practices and sustainable cultivation methods.

Your draftsman welcomes the initiative of organizing the European Biomass Conference and Exhibition, the 15th edition of which will be held in Berlin in May 2007, as a unique opportunity to gather all actors involved in the development of a sustainable production of biomass. In this regard we would suggest that the Committee on the Environment, Public Health and Food Safety should participate in this important workshop in order to be updated on the recent developments in this field.

Finally, the Renewable Energy Project is a project tailor-made for the European Union. Just as the Common Market and the Introduction of the Euro were necessary, but a pipedream for many at the time, Renewable Energy Common Policy is next. In a world of high oil prices, increasing dependency on a few external non-stable suppliers, new concerns relating to long-term availability of fossil fuels and the urgency of new greenhouse gas emissions, this can no longer be a pipedream but an urgent reality. We need long-term, well thought through sustainable policy on Renewable Energy and we need to provide leadership now.

POSTOPEK

Naslov	Strategija za biomaso in biogoriva
Št. postopka	2006/2082(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 6.4.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Liam Aylward 25.4.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	12.7.2006
Datum sprejetja	13.9.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	49 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Anne Ferreira, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Gyula Hegyi, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Marios Matsakis, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Jonas Sjöstedt, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Anders Wijkman
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bairbre de Brún, Hélène Goudin, Rebecca Harms, Jutta D. Haug, Miroslav Mikolášik, Bart Staes, Claude Turmes, Thomas Wise
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (21.9.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji za biomaso in biogoriva
(2006/2082(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Pierre Audy

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ugotavlja, da ima Evropska unija (EU) veliko zamudo pri uporabi in proizvodnji biogoriv, ki so ključnega pomena v mednarodni trgovini;

2.   poudarja, da bi prava strategija spodbujanja trajnostnih načinov uporabe biogoriv lahko odločilno prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter k razvoju novih možnosti, zlasti z industrijsko predelavo kmetijskih izdelkov in biogoriv druge generacije, s čemer bi se zmanjšala energetska odvisnost EU, obenem pa spodbudila rast in zaposlovanje v EU ter v drugih delih sveta, zlasti v državah v razvoju;

3.   meni, da je za dosego teh ciljev treba razviti politiko za razvoj evropske industrije biogoriv in da je treba povečati uporabo teh proizvodov v EU; vendar opozarja na nevarnost nepopravljivih okoljskih posledic, ki bi jo lahko povzročili nepremišljena, nenadzorovana in intenzivna pridelava, proizvodnja in uvoz biogoriva;

4.   ugotavlja, da je uvoženi bioetanol z vidika podnebnih sprememb dobra izbira;

5.   ugotavlja, da se sedaj trguje z biogorivi že na celotnem svetovnem trgu in da EU na tem področju še ni samozadostna; meni pa, da bi moralo biti spodbujanje domače proizvodnje absolutna prednostna naloga;

6.   poudarja, da se med pogoji, potrebnimi za razvoj močne in dinamične evropske industrije biogoriv, zdi nujna vzpostavitev ustreznega in doslednega trgovinskega, trošarinskega in carinskega okvira, ki bi zagotavljal konkurenčnost biogoriv, proizvedenih v EU;

7.  meni, da je treba za določeno časovno obdobje določiti sprejemljivo stopnjo prodora uvoza bioetanola v EU, ki bo združljiva s postopnim razvojem proizvodnje v Skupnosti ter v skladu z evropsko strategijo v korist trajnostnega razvoja, zlasti v energetskem sektorju , ter da mora biti trgovska in carinska politika združljiva z ohranjanjem te stopnje ob upoštevanju zahtev razvojne politike;

8.   ugotavlja, da so stroški proizvodnje bioetanola v EU v sedanjih razmerah višji od tistih v nekaterih drugih vodilnih državah proizvajalkah, vključno z Brazilijo in Združenimi državami; vendar poudarja, da je konkurenčnost teh držav posledica dolgoletnih velikopoteznih programov subvencioniranja in javne podpore, ki so v primeru Brazilije temeljili tudi na tako z družbenega kot z okoljskega vidika vprašljivih praksah;

9.   meni, da če se v EU sprejmejo ukrepi za spodbujanje povpraševanja po bioetanolu, ki v nekaterih primerih zahtevajo uporabo javnega denarja ali imajo znatne proračunske posledice za Skupnost in njene države članice, ti ukrepi ne smejo delovati le v korist uvoza;

10. vztraja, da je v okviru pogajanj o dostopu na kmetijski trg pri Svetovni trgovinski organizaciji (STO) treba doseči, da se bo bioetanol obravnaval kot „občutljiv izdelek“ in da ne bo vključen v predvidene formule za tarifno znižanje;

11. zahteva, da Komisija na pogajanjih o trgovini in okolju pri STO zelo odločno zavrne vse predloge, da se bioetanol uvrsti na seznam „okoljskih izdelkov“, za katere obstaja možnost odprave ali znižanja carin;

12. ugotavlja, da imajo nekatere države v razvoju v svetovnem merilu odlične konkurenčne možnosti za proizvodnjo in trgovino z biogorivi, da pa je treba obenem določiti nekatere standarde glede kakovosti goriva; meni, da je treba tudi odstraniti tehnične in druge trgovinske ovire, da se omogoči nastanek pravega svetovnega trga;

13. poziva Komisijo, naj postopa previdno pri pogajanjih o zahtevah za prednostni dostop do trga Skupnosti za bioetanol, ki so jih postavili naši partnerji iz Mercosurja na dvoregionalnih pogajanjih med EU in tem območjem; meni, da je ključnega pomena, da potekajo pogajanja o vseh zadevah, povezanih z mednarodnimi energetskimi trgi, na večstranskih forumih, kot je STO, s čemer se zagotovi čim večja preglednost, ter da imajo v skladu z bodočo skupno energetsko politiko skupni interesi Unije prednost;

14. meni, da bi morala uporaba Splošnega sistema preferencialov (GSP) in GSP+ ugodno vplivati na cilje gospodarskega razvoja bolj ranljivih držav in da bi morala biti kar zadeva proizvodnjo bioetanola v skladu s cilji bodoče skupne energetske politike, ter poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi ustrezne mehanizme stopnjevanja, pri čemer naj upošteva merila iz Uredbe Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov[1] ;

15. odobrava prizadevanja Komisije za podporo industrije biogoriv v državah v razvoju in regijah, ki imajo potencial na tem področju, ter tam, kjer lokalna proizvodnja lahko pripomore k trajnem zmanjšanju revščine; meni pa, da mora biti taka politika uravnotežena in prednostno usmerjena v zadovoljevanje domačih energetskih potreb zadevnih držav, namesto da se osredotoča izključno na razvijanje njihovih izvoznih zmožnosti;

16. meni, da mora EU v vseh partnerskih sporazumih, sporazumih o prosti trgovini in preferencialnih sporazumih večji poudarek nameniti nastanku odprtih trgov za biogoriva; meni, da bodo pregledni, integrirani in odprti nacionalni, evropski in mednarodni trgi zagotovili dolgoročni in trajnostni razvoj sektorja; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju tega ovrednoti vse preferencialne sporazume;

17.  zahteva, da se v političnem in gospodarskem pogledu večja pozornost nameni sodelovanju med trgi z biogorivi v EU in njenih sosednih evropskih državah in njihovemu integriranju, zlasti v okviru posebnih partnerskih sporazumov;

18. poziva Komisijo, naj resno prouči možnost, da bi za bioetanol in izdelke na osnovi bioetanola v poglavju namenjenem kmetijstvo v kombinirani nomenklaturi določila posebno tarifno številko ali podštevilko, zato da bi bolje zajela resnično statistiko uvoza ter zagotovila, da se izvaja ustrezna razvrstitev blaga v carinsko tarifo;

19. spodbuja Komisijo in države članice, naj bodo posebej pozorne na poskuse goljufij ali izogibanja plačilu carin za bioetanol, zlasti pa naj zagotovijo spoštovanje pravil o poreklu in tarifni uvrstitvi ter preprečijo zlorabe določenih carinskih ugodnosti;

20. poudarja, da lahko industrija Skupnosti lahko, kadar je to potrebno, uporabi instrumente trgovinske zaščite (protidampinške in protisubvencijske postopke in nadzorne ukrepe), da se zaščiti pred nelojalno ali pretirano konkurenco iz uvoza; opozarja, da je v teh postopkih ocenjevanja škode za mlado industrijsko panogo, kot je industrija bioetanola, zelo ustrezen pojem"bistvena zamuda pri vzpostavitvi industrijske panoge";

21. poziva Komisijo, naj pred 1. aprilom 2007 predloži poročilo o pogojih za proizvodnjo in izvoz bioetanola v glavnih državah proizvajalkah zunaj EU, da bi Parlament lahko ocenil lojalnost konkurence med proizvodnjo Skupnosti in uvozom iz teh držav; zahteva, naj to poročilo obravnava zlasti programe subvencioniranja in druge vrste državne podpore ter socialne in okoljske vidike delovanja te industrije;

22. poziva Komisijo, naj zlasti prek evropskega programa globalnega nadzorovanja okolja in varnosti (GMES) vzpostavi sistem certificiranja za biogoriva, ki se uporabljajo v EU, s čemer bi zagotovila, da je njihova proizvodnja v skladu z veljavnimi okoljskimi standardi ter da ta proizvodnja nima negativnega vpliva na okolje;

23. poziva Komisijo, naj pripravi postopek certificiranja, ki bo omogočal trajnostno proizvodnjo biogoriv, ne glede na to, ali so ta proizvedena v EU ali uvožena;

24. opozarja, da ima EU vodilno vlogo v svetu pri določanju okoljskih standardov in standardov socialne zaščite in poziva Komisijo, naj spodbuja te standarde pri trgovanju s tretjimi državami, da se čimbolj poveča trajnost proizvodnje biogoriva in da se v teh državah racionalizirajo proizvodni stroški biogoriva;

25. meni, da bi morala Komisija posebno pozornost nameniti logistični razsežnosti, vključno z logistiko in varnostjo na svetovni ravni; meni, da je to treba upoštevati pri presojah vpliva na trajnostni razvoj, ki se jih izvaja v EU; poziva Komisijo, da pravočasno izdela oceno;

26. poziva Komisijo, da pojasni pravila o državni pomoči in da spodbuja davčne oprostitve ter s tem podpira razvoj biogoriv v EU;

27. odobrava poudarek Komisije na pomenu izrabe zalog intervencijskih žit Skupnosti za proizvodnjo bioenergije; opozarja na dejstvo, da bo s tem možno zmanjšati količino intervencijskih žit za izvoz, kar bo EU olajšalo izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela v STO; zato poziva Komisijo, da s pripravo primernih spodbud poskrbi, da bo na ta način porabljena čim večja količina intervencijskih žit;

28. meni, da bi bilo treba razširiti dejavnosti Evropskega kmetijskega sklada, da bodo pokrivale tudi pospeševanje biomase v energetske namene in da bi bilo treba največjo zajamčeno površino, ki jo za tako proizvodnjo predvidevajo sheme pomoči, povečati na več kot 1,5 milijonov hektarov;

29. meni, da je treba v EU dati prednost nadaljnjim raziskavam na področju neprehrambenih poljščin, da se zagotovi učinkovito in gospodarno uporabo obdelanih površin;

30. meni, da bi morala Komisija ponovno pretehtati vse akcijske načrte in direktive, s čemer bi omogočila racionalno proizvodnjo in uporabo bioenergije in biogoriv in da bi morala to storiti zlasti na področju rastlinske proizvodnje, gozdarstva in ravnanja z odpadki;

31. meni, da je treba potrebo po proizvodnji biogoriv postaviti v kontekst zdrave in realistične kombinacije proizvodnje hrane in proizvodnje energije. To je še zlasti pomembno spričo napovedi, da bo v prihodnosti proizvodnja hrane po vsem svetu nezadostna; poziva Komisijo, naj poskrbi, da to postane predmet mednarodne razprave.

POSTOPEK

Naslov	Strategija za biomaso in biogoriva
Št. postopka	2006/2082(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 6.4.2006
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Jean-Pierre Audy 25.9.2005
Obravnava v odboru	3.5.2006	19.6.2006		11.7.2006
Datum sprejetja	11.9.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		20 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean-Pierre Audy, Daniel Caspary, Giulietto Chiesa, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Johan Van Hecke, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Robert Goebbels, Maria Martens, Antolín Sánchez Presedo, Margrietus van den Berg, Mauro Zani
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Filip Kaczmarek (nadomešča Roberta Sturdyja)

• [1]  UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

MNENJE Odbora za promet in turizem (15.9.2006)

za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

o strategiji za biomaso in biogoriva
(2006/2082(INI))

Pripravljavka mnenja: Marta Vincenzi

POBUDE

Odbor za promet in turizem poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

–   meni, da je treba določiti smernice prihodnjih odločitev o energetski politiki, ne da bi spodbujali sektorske ukrepe in usmerjali vlaganja v protislovne smeri;

–   poudarja, da je treba pri obravnavi vprašanja domače proizvodnje in uvoza biomase upoštevati vidik spodbujanja razvoja samostojnega sektorja biomase v Evropski uniji;

–   zahteva, da se glede uporabe in pospeševanja biogoriv določijo novi dolgoročni cilji do leta 2020, zato da se pridobi zaupanje vlagateljev;

–   je prepričan, da se mora strategija Evropske unije za pospeševanje biogoriv zlasti zaradi lizbonske strategije ravnati po načelu učinkovitosti in trajnosti, ukrepi pa ne smejo biti povezani z nesorazmerno visokimi administrativnimi stroški;

–   želi, da se izvaja osmo priporočilo skupine CARS 21, ki v biogorivih druge generacije vidi posebej obetajočo tehnologijo za zmanjšanje CO² v prometu;

–   poudarja, da še vedno obstaja potreba po ukrepih za izboljšanje energetske učinkovitosti;

–   poudarja, da je treba v Evropski uniji uvesti davek na goriva na osnovi izpustov CO₂ z namenom izboljšanja davčnega položaja goriv, ki zaradi boljše bilance izpustov CO₂ več prispevajo k njihovemu zmanjševanju;

–   želi, da se opredeli različne vrste biogoriv druge generacije, da bo z vidika okoljskih posledic razvidna razlika med proizvodnjo, ki izhaja iz gospodarjenja z gozdovi, in proizvodnjo, ki izhaja iz odpadnih lignoceluloznih materialov, organskih odpadkov z deponij in surovin rastlinskega in živalskega izvora;

–   meni, da je treba čim prej določiti tehnične standarde za biogoriva in znova preučiti obstoječo direktivo o kakovosti goriv, da se omogoči povečanje deleža biogoriv v bencinu in dizelskem gorivu;

–   meni, da imajo biogoriva druge generacije (tekoča biogoriva) bistveno večjo energijsko zmogljivost od biogoriv prve generacije;

–   meni, da je treba spodbuditi evropsko platformo za biogoriva z vidika njihove uporabe v prevozu;

–   pričakuje, da bodo države članice vlaganja v proizvodnjo biomase za promet spodbujale tako, da bo to združljivo s strukturno in kmetijsko-politično ureditvijo;

–   priporoča, da se pri pospeševanju izdelkov in tehnologije upošteva možna uporaba biogoriv v vseh načinih prevoza;

–   poudarja, da bo v večdesetletnem prehodnem obdobju potreben stabilen referenčni okvir za spodbujanje konkurenčnosti bioloških goriv in omogočanje razvoja odprtega trga, ki ga bodo oblikovale odločitve porabnikov;

–   zahteva, da se v smislu dolgoročno zastavljene strategije pospeševanja konkurenčnega trga za biogoriva v Evropski uniji, zlasti glede davčnih spodbud, vzpostavijo zanesljivi okvirni pogoji za vlagatelje in proizvajalce;

–   priporoča, da se pojasnijo načini kmetijske proizvodnje alternativnih goriv in učinki njihove intenzivnejše proizvodnje;

–   podpira razvoj in uvedbo evropskega sistema certificiranja, ki bo na gospodarskem, ekološkem in socialnem področju zagotavljal minimalne standarde pri proizvodnji goriv; poudarja, da bi se moral tak sistem uporabljati tako za biogoriva, proizvedena v Uniji, kot tudi za tista, uvožena iz tretjih držav;

- poudarja, da je na področju biomase in biogoriv potrebna informacijska politika, ki bo pokrivala celotno območje Evropske unije;

POSTOPEK

Naslov	Strategija za biomaso in biogoriva
Št. postopka	2006/2082(INI)
Pristojni odbor	ITRE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 6.4.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Marta Vincenzi 22.2.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	02.5.2006		20.6.2006	12.9.2006
Datum sprejetja	13.9.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	39 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Gabriele Albertini, Margrete Auken, Philip Bradbourn, Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Luis de Grandes Pascual, Ewa Hedkvist Petersen, Jeanine Hennis-Plasschaert, Stanisław Jałowiecki, Georg Jarzembowski, Dieter-Lebrecht Koch, Jörg Leichtfried, Fernand Le Rachinel, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Robert Navarro, Seán Ó Neachtain, Janusz Onyszkiewicz, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Luís Queiró, Reinhard Rack, Gilles Savary, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Armando Veneto, Marta Vincenzi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Helmuth Markov, Willem Schuth, Luis Yañez-Barnuevo García
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Brian Simpson
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov

Strategija za biomaso in biogorivo

Številka postopka

2006/2082 (INI)

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ITRE 6.4.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

AGRI 6.4.2006

ENVI 6.4.2006

INTA 6.4.2006

TRAN 6.4.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja

Werner Langen 21.6.2006

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

Obravnava v odboru

25.4.2006

13.7.2000

2.10.2006

Datum sprejetja

3.10.2006

Izid končnega glasovanja

+ - 0

28 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, András Gyürk, David Hammerstein Mintz, Erna Hennicot-Schoepges, Fiona Hall, Rebecca Harms, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Reino Paasilinna, Eugenijus Maldeikis, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Lambert van Nistelrooij, Alejo Vidal-Quadras,

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pilar Ayuso, Manuel António dos Santos, Satu Hassi, Peter Liese, John Purvis

Namestniki(člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

12.10.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)