POROČILO o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007

16.10.2006 - (C6‑0299/2006 – 2006/2018(BUD))ob upoštevanju pisnih predlogov sprememb št.1/0000 (00000/2006 – C6-0000/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007;

Oddelek III – Komisija
Odbor za proračun
Poročevalec: James Elles

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, oddelek III – Komisija (C6 0299/2006 – 2006/2018(BUD)) in pisnem predlogu spremembe 1/0000 (00000/2006 - C6-0000/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007,

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 272 pogodbe ES in člena 177 pogodbe Euratom,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[1],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[2],

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka,^[4]4,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o poročilu Komisije o letni strategiji politik^[5]5,

–   ob upoštevanju predhodnega predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki ga je Komisija predložila 3. maja 2006 (SEC(2006)0531),

–   ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007, ki ga je Svet pripravil 14. julija 2006 (C6-0299/2006),

–   ob upoštevanju pisnih predlogov sprememb št. 1/0000 (00000/2006 - C6-0000/2006) k predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun z dne 11. julija 2006 o pooblastilu za usklajevalni postopek o predlogu proračuna za leto 2007 pred prvo obravnavo Sveta;

–   ob upoštevanju člena 69 in priloge IV svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A6‑0358/2006),

Glavna vprašanja: določitev prednostnih nalog, učinkovita poraba sredstev, priprava za pregled leta 2008–2009

1.   opozarja, da so bile njegove prednostne naloge za proračun za leto 2007 podrobno razložene v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 18. maja 2006 o letni strategiji politik; ugotavlja, da so v odstavku 5 te resolucije kot trije ključni elementi navedeni: opredeljevanje političnih prednostnih nalog, zagotavljanje učinkovite porabe sredstev in priprava za pregled večletnega finančnega okvira za obdobje 2007–2013 v letih 2008 in 2009;

2.   ugotavlja, da je bila ta strategija pri pripravi proračuna za leto 2007 za prvo obravnavo Parlamenta uresničena s političnimi prednostnimi nalogami, določenimi v odstavku 6 resolucije o letni strategiji politik, in da je bila ponovljena v odstavku 5 poročila o pooblastilu za posvetovanje s Svetom 14. julija; ugotavlja, da so bile te prednostne naloge v proračunskih dopolnitvah Parlamenta o prednostnih programih osrednjega pomena;

3.   opozarja, da je to prvi proračun v okviru novega finančnega okvira, novega medinstitucionalnega sporazuma in z veliko novimi večletnimi programi; prav tako opozarja, da bi bilo za izvrševanje proračuna za leto 2007 idealno, če bi uporabili novo finančno uredbo;

4.   poudarja, da je bila v skladu z analizo stroškov in koristi, določeno v odstavku 7 resolucije o letni strategiji politik, učinkovita poraba sredstev sprožena s političnimi predstavitvami v Odboru za proračun ter s podrobno analizo različnih virov informacij o kakovosti porabe sredstev EU in izvrševanju proračuna; ugotavlja, da so bile proračunske dopolnitve med drugim pripravljene na osnovi tako pridobljenih informacij; pozdravlja dejstvo, da so Svet, Komisija in Parlament sodelovali pri prizadevanjih za učinkovito porabo sredstev;

5.  meni, da bo raven dodeljenih sredstev, ki jo je v predlogu proračuna predlagal Svet in je daleč pod ravnjo, ki je potrebna za učinkovito odzivanje EU na izzive globalizacije, le še bolj očitna pri osvetlitvi pomena tretjega področja strategije Parlamenta, in sicer priprave za pregled večletnega finančnega okvira, ki naj bi zagotovil porabo EU, ki bo bolje osredotočena na politične prednostne naloge; meni, da bo z osredotočenostjo odobritev za prevzem obveznosti na prednostne programe in z zagotavljanjem učinkovitosti porabljenih sredstev poraba EU bolje zadovoljila interese državljanov;

6.  pričakuje, da bodo v obdobju izvrševanja proračuna za leto 2006 v celoti izvedeni vsi novi elementi in reforme novega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 zaradi njihovih hitrih učinkov na kakovost izvrševanja proračuna in medinstitucionalnih odnosov;

Horizontalna vprašanja

Osredotočenost na prednostne naloge

7.   v skladu s prednostnimi nalogami Parlamenta meni, da bi morala biti poraba EU osredotočena na prednostna področja in biti na višji ravni, kot je predlagano v predlogu proračuna Sveta, da bi državljanom zagotovili učinkovite prednostne programe; zato v proračunu za leto 2007 predlaga povečanje sredstev za plačila na raven 1,04% BND EU, pri čemer se povečajo sredstva za proračunske vrstice, ki so povezane s političnimi prednostnimi nalogami Parlamenta; ugotavlja, da je večina posebnih parlamentarnih odborov predlagala ponovno vzpostavitev zneskov predhodnega predloga proračuna v skladu s tekočimi zakonodajnimi postopki ali tistimi, ki se bodo začeli v letu 2007;

Soočanje z izzivi globalizacije

8.   meni, da mora Evropska unija aktivno obravnavati in se učinkoviteje soočiti z gospodarskimi, političnimi, socialnimi, okoljskimi in razvojnimi izzivi, ki jih med drugim predstavlja proces globalizacije, ki trenutno poteka; zato k proračunu za leto 2007 predlaga dopolnitve, ki so namenjene krepitvi mednarodne konkurenčnosti gospodarstva EU, bolj strateškemu pristopu k tem izzivom in povečanju sredstev za razvojno pomoč regijam, kot sta Azija in Latinska Amerika ter Sredozemlje;

Zagotavljanje učinkovite porabe sredstev

9.   poudarja potrebo po izboljšanju porabe sredstev v proračunu EU; predlaga spremembe, s katerimi se 30 % sredstev v številnih proračunskih vrsticah uvrsti v rezervo, dokler Komisija Parlamentu ponovno ne zagotovi, da bodo sredstva, ki jih prispevajo evropski davkoplačevalci, porabljena učinkovito;

10. ponovno poudarja, da so bile te proračunske vrstice izbrane na podlagi natančnega pregleda posebnih poročil Računskega sodišča, sinteznih poročil o tem, kako Komisija upravlja sredstva, opozorilnega dokumenta o proračunski napovedi, ki ga pripravlja Komisija, analiz stroškov in koristi, izvedenih na zahtevo Odbora za proračun, in na podlagi upoštevanja poročil o dejavnostih, ki so jih pripravile službe Komisije;

11. še posebej pozdravlja poziv za organizacijo sestanka v sredini novembra, kjer lahko Komisija odgovori na pomisleke, ki jih vsebujejo ti predlogi sprememb; odločno poziva člane posebnih odborov Parlamenta, da se udeležijo tega sestanka;

12.  znižuje sredstva za upravne odhodke, ki so neposredno povezani s programi na horizontalni osnovi, za 10 %; ne vidi protislovja za proračunske vrstice, za katere Parlament zaradi določene zaskrbljenosti nad kakovostjo izvajanja sredstva uvršča v rezerve, prav tako pa jih v skladu s političnimi prednostnimi nalogami povečuje; v zvezi s tem ponovno potrjuje, da si želi doseči učinkovito porabo sredstev na vseh področjih porabe EU;

13. ponovno opozarja na velik pomen, ki ga Parlament pripisuje doseganju pozitivne izjave o zanesljivosti za sredstva z deljenim upravljanjem; poudarja, da namerava v skladu z medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2006 zagotoviti, da bodo ustrezni revizijski organi v državah članicah pripravili oceno skladnosti sistemov upravljanja in kontrole s predpisi Skupnosti; ponovno zahteva, da se države članice obvežejo, da bodo na ustrezni nacionalni ravni pripravile letni povzetek revizij in izjav, ki jih imajo na razpolago;

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

14. glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov ugotavlja, da so se z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 dvignile zgornje meje za nove projekte; predlaga številne nove projekte, ki so večinoma usklajeni s prednostnimi nalogami iz odstavka 6 resolucije o letni strategiji politik;

Agencije

15. kot splošen pristop v zvezi z obstoječimi agencijami, razen posebnih izjem, predlaga, da se ponovno vzpostavijo proračunska sredstva iz PPP, vendar pa se zneski, ki presegajo referenčni znesek, uvrstijo v rezervo, dokler ne bodo rezultati agencije jasno ocenjeni glede na njen končni delovni program, ki vsebuje popoln seznam nalog za leto 2007 in nove načrte za kadrovsko politiko Komisije; da bi zagotovili izvajanje točke 47 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006, predlaga v zvezi z novimi agencijami (Agencija za kemikalije, Inštitut za enakost spolov, Agencija za temeljne pravice) črtanje sredstev, predvidenih v predlogu proračuna, zlasti ob upoštevanju dejstva, da pravna podlaga za te agencije še ne obstaja; od Sveta pričakuje, da bo pojasnil prispevke držav gostiteljic za že ustanovljene agencije in da bo sprejel niz obvezujočih skupnih standardov.

Poseben pristop po razdelkih

Razdelek 1a – konkurenčnost za rast in zaposlovanje

16. potrjuje svoje prepričanje, izraženo v resoluciji o letni politični strategiji, da so znanje, veščine, raziskovanje in razvoj, inovacije, tehnologije informacijske družbe, trajnosten promet in energetska politika osnova zdravega modernega gospodarstva in da so bistveni za ustvarjanje delovnih mest; zato se je odločil zavrniti znižanje sredstev, ki ga je Svet predlagal za številne pomembne proračunske vrstice, namenjene izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva EU; je sklenil povečati odobritve plačil za prednostne programe, povezane z lizbonsko strategijo, kot sta program za konkurenčnost in inovacije ter sedmi okvirni program za raziskovanje;

17. obžaluje, da so bila sredstva za vseevropska prometna omrežja (TEN-T) občutno zmanjšana v večletnem finančnem okviru 2007–2013 na nižjo raven, kot je bilo predvideno; poudarja pomen jasne izjave Komisije glede prednostnih nalog, ki jih je predlagala za naložbe v TEN-T; pričakuje zadovoljiv sporazum s Svetom in Komisijo o uredbi o finančni pomoči na področju vseevropskih prometnih omrežij in prednostnih projektih, za katere je treba dodeliti sredstva;

18. je prepričan, da je povečanje konkurenčnosti EU najpomembnejši dejavnik odziva EU na izzive globalizacije; zato meni, da je povečanje sredstev v razdelku 1a jasen znak za prihodnjo usmeritev porabe EU; opozarja na potrebo po primernem javnem financiranju, da bi dosegli takšen učinek finančnega vzvoda, kot se ga pričakuje od sofinanciranja s strani Evropske investicijske banke; nestrpno pričakuje predloge Komisije in Sveta glede te zadeve; poudarja, da je za Evropski investicijski sklad zaželeno povečanje dolgoročnega vpisanega kapitala, ki bi potekalo istočasno z uvajanjem novih nalog (vključno s programom za konkurenčnost in inovacije) v letu 2007 in s katerim bi se financirale dejavnosti projektov za prenos novih tehnologij, kot želijo Parlament, Svet ali Komisija;

19. poudarja izjemen tehnološki in gospodarski pomen programa Galileo; opozarja Komisijo, da je za ta program v novem večletnem finančnem okviru, če gledamo obdobje kot celoto, namenjenih premalo finančnih sredstev, in poziva Komisijo, da čim prej najde izvedljivo in trajno rešitev, s katero bo zagotovljena uspešnost programa;

Razdelek 1b – kohezija za rast in zaposlovanje

20. ugotavlja, da so sredstva za strukturne in kohezijske sklade v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 znatno nižja, kot je bilo predvideno, kar je zlasti posledica sklepov Evropskega sveta decembra 2005; zato meni, da je treba ponovno vzpostaviti raven sredstev iz PPP; poudarja, da je zdaj, po sprejetju novega medinstitucionalnega sporazuma, pomembno, da se čim prej določijo in potrdijo nacionalni programi; poudarja pomen kohezije kot ene od političnih prednostnih nalog EU; je sklenil povečati odobritve plačil za proračunske vrstice v zvezi s kohezijo v skladu s svojimi političnimi prednostnimi nalogami;

21. poziva Komisijo, da čim prej predloži zahtevana besedila in začne postopke, da bi se omogočila dodelitev sredstev za Mednarodni sklad za Irsko (IFI) v proračunskem letu 2007; poleg tega poziva Komisijo, da pojasni pravno podlago za program Peace;

Razdelek 2 – ohranjanje in upravljanje naravnih virov

22. ugotavlja, da bo leto 2007 prvo leto, ko se bo najnovejša reforma skupne kmetijske politike (SKP) izvajala v celoti; obžaluje, da je Svet izrazito in splošno zmanjšal tržne odhodke za 525 milijonov EUR na podlagi računovodskih meril in ne da bi upošteval prednostne naloge Parlamenta; zato poziva k ponovni vzpostavitvi zneskov iz PPP;

23. obžaluje dejstvo, da se bodo sredstva, ki so namenjena razvoju podeželja, kljub velikim potrebam po prestrukturiranju, modernizaciji in razpršitvi evropskega podeželskega gospodarstva realno znižala; meni, da prostovoljna prerazporeditev sredstev iz neposredne kmetijske pomoči ("prvi steber" SKP) v razvoj podeželja ni primerno sredstvo za urejanje teh razmer; v tej povezavi izraža močne zadržke glede trenutnega predloga Komisije, ki zadeva prostovoljno modulacijo zneska v višini do 20 % neposredne kmetijske pomoči, dodeljenega za razvoj podeželja;

Razdelek 3a – svoboda, varnost in pravica

23a.    poudarja, da so področja svobode, pravice in varnosti, zlasti spodbujanje temeljnih pravic, opredelitev skupne azilne in selitvene politike ter boj proti terorizmu in organiziranemu kriminalu, bistvene prednostne naloge Unije; v skladu s tem namerava povečati sredstva, dodeljena za to področje, zlasti za Eurojust, ki je edini organ za pravosodno sodelovanje med državami članicami na področju kazenskega prava in je zato treba njegovo naraščajočo učinkovitost še pospešiti;

24. meni, da je celovito upravljanje zunanjih meja Unije eden od ciljev, ki trenutno zahtevajo nujno in okrepljeno podporo; zato odobrava povečanje sredstev, ki so na voljo za novi sklad za zunanje meje; poveča sredstva, namenjena za agencijo Frontex; poudarja svojo velikokrat ponovljeno zahtevo, da se Europol vključi v okvir Skupnosti, da bi se tako povečala njegova učinkovitost ter okrepil demokratični in pravosodni nadzor, katerega predmet mora biti;

Razdelek 3b - državljanstvo

25. ponovno opozarja na pomen načela subsidiarnosti na področju kulture, izobraževanja, usposabljanja in mladine, ter meni, da je spoštovanje različnosti mnenj prvi pogoj za učinkovito komunikacijsko politiko, da bi EU približali državljanom; meni, da bi se nove komunikacijske poti lahko bolje uporabljale za povezovanje evropskih oblikovalcev politik vseh političnih prepričanj, da bi si tako lahko delili ideje; poziva Komisijo, da pojasni proračunske posledice in ukrepe, ki jih je treba sprejeti v okviru načrta D za demokracijo, dialog in razpravo; poziva Komisijo, naj na spletu objavi podrobnosti o razdelitvi subvencij (zneski in upravičenci) za vse dejavnosti;

Razdelek 4 – EU kot globalni partner

26. meni, da se EU lahko hitreje in bolj strateško vključi v proces globalizacije in da mora to storiti; predlaga ponovno vzpostavitev zneskov iz PPP za številne vrstice in povečanje zneskov plačil in obveznosti iz PPP na nekaterih področjih, da bi prek programov Skupnosti na področju zunanje politike, razvojne in humanitarne pomoči ter podjetniških in znanstvenih izmenjav s ključnimi državami v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, okrepili dejavnosti EU;

27. ugotavlja, da novi pravni okvir zunanjih ukrepov EU zahteva tudi novo strukturo proračuna; v splošnem pozdravlja poenostavitev instrumentov in z njo predlagano novo proračunsko nomenklaturo; pozdravlja tudi uvedbo ločenega instrumenta za človekove pravice in demokracijo, ki zahteva spremembo nomenklature PPP; vendar ne more sprejeti dejstva, da številne predlagane spremembe zmanjšujejo preglednost v sektorjih in/ali regijah; uvedel bo potrebne spremembe;

28. je zaskrbljen, da širitve dejavnosti na področju skupne zunanje in varnostne politike ni spremljala povečana demokratična odgovornost in parlamentarni nadzor; predlaga proračunske dopolnitve, ki v tem pogledu spodbujajo večjo stopnjo preglednosti in sodelovanja;

Razdelek 5 - uprava

29. odločno nasprotuje pristopu, ki ga je Svet sprejel v osnutkih izjav, priloženih predlogu proračuna o upravnih virih, v katerih se priporoča ukinitev 200 delovnih mest v institucijah EU, zlasti Komisiji, v letu 2008 in ukinitev dodatnih 500 delovnih mest v obdobju 2008–2010;

30. sklene ponovno vzpostaviti zneske, ki jih je Svet zmanjšal, za upravne odhodke Komisije, vključno z odhodki za uslužbence, da bi omogočili primerno delovanje Komisije; vendar uvrsti 50 milijonov EUR v rezervo pod naslednjimi štirimi pogoji:

· zavzemanje za izvedbo pregleda pred 30. aprilom 2007, ki naj zagotovi vmesno oceno kadrovskih potreb Komisije in natančno poročilo o razporeditvi človeških virov Komisije za izvajanje podpornih in usklajevalnih nalog,

· zavzemanje za določitev izboljšanega postopka v skladu z okvirnim sporazumom, da se vključijo zakonodajne in proračunske prednostne naloge Parlamenta v zakonodajni in delovni program Komisije ter omogoči predstavitev delovnega programa Unije pred Parlamentom v februarju 2007,

· sporazum o skupnem programu o poenostavitvi ureditvenega okolja Unije,

· zavzemanje za zagotovitev poročila o poteku pregleda vseh obstoječih uredb, vključno s poročilom o dejavnostih Komisije za izboljšanje prenosa zakonodaje EU v nacionalno zakonodajo, da se zagotovi izpolnjevanje meril za okrepitev konkurenčnosti;

31. meni, da mora Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) temeljito spremeniti svoj način delovanja, da bo lahko institucijam hitreje ponudil večje število kandidatov, ki bolj ustrezajo potrebam institucij;

32. se seznani z mnenji, priloženimi tej resoluciji, o katerih so glasovali posebni odbori;

****

33.      naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo skupaj z dopolnitvami in predlaganimi spremembami oddelka III predloga splošnega proračuna posreduje Svetu, Komisiji ter drugim zadevnim institucijam in organom.

• [1]  UL L 253, 7.10.2000, str. 42.
• [2]  UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
• [3]  UL C 139, 14.06.06, str. 1.
• [4] ⁴ UL C 172, 18.6.1999, str. 1.
  Sporazum, kot je bil nazadnje spremenjen s Sklepom 2005/708/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 269, 14. 10. 2005, str. 24).
• [5] ⁵ Sprejeta besedila s tem datumom, P6_TA_PROV(2006)0221.

OBRAZLOŽITEV

o proračunskem okviru in postopkovnih vidikih

"If an idea is worth having once, it's worth having twice."

Tom Stoppard

1. Stanje

Evropski parlament je 15. decembra 2005 v drugi obravnavi sprejel proračun 2006. To je bil zadnji proračun Finančne perspektive 2000-2006.

Skupna raven odobritev za prevzem obveznosti znaša 121 190 milijonov EUR, kar pomeni 4,5-odstotno povečanje glede na leto 2005. Odobritve za plačila so se povečale za 5,9 % na 111 969 milijonov EUR, kar predstavlja 1,01 % BND Evropske unije.

Rezervi, ki ostajata pod zgornjima mejama za leto 2006, določenima v Finančni perspektivi, znašata 2 505 milijonov EUR za obveznosti in 7 323 milijonov EUR za plačila.

Uporabljen je bil instrument prilagodljivosti kot za večino proračunov Finančne perspektive 2000-2006.

Zgornja meja razdelka 4 (zunanji ukrepi) je bila povečana za 275 milijonov EUR, zlasti za obnovo Iraka (100 milijonov EUR ), pomoč pri obnovi državam, ki jih je prizadel cunami Indijskega oceana (95 milijonov EUR ), podporo v okviru Protokola o sladkorju (40 milijonov EUR) in SZVP (40 milijonov EUR).

Prvo vprašanje, ki ga mora splošni poročevalec za proračun 2007 obravnavati, zadeva okvir, v katerega je treba uvrstiti proračunski postopek 2007. Trenutno stanje je naslednje:

· Komisija je julija 2004 predstavila prvo vrsto predlogov[1] za novo Finančno perspektivo in Medinstitucionalni sporazum; sledili so jim številni zakonodajni predlogi za podaljšanje programov Skupnosti, ki se bodo zaključili konec leta 2006.

Nova Barrosova Komisija je potrdila tako imenovani "Prodijev sveženj".

· Evropski parlament je 8. junija 2005 sprejel pogajalsko stališče za naslednji večletni finančni okvir[2].

Evropski svet je 17. decembra 2005 končno dosegel sporazum o naslednjem večletnem finančnem okviru 2007-2013. Evropski parlament v resoluciji z dne 18. januarja 2006 zavrača sklepe Evropskega sveta v sedanji obliki, vendar izjavlja, da bo začel konstruktivna pogajanja s Svetom na osnovi svojega stališča in stališča Sveta.

· Komisija je 1. februarja 2006 predstavila spremenjeni predlog Medinstitucionalnega sporazuma, kot je Evropski parlament zahteval v resoluciji z dne 1. decembra 2005. Ta spremenjeni predlog, ki vključuje nekatere zahteve Parlamenta in upošteva sklepe Evropskega sveta, pomeni novo osnovo za pogajanja o Medinstitucionalnem sporazumu. Predlog ne vsebuje zneskov.

Tri institucije so navedle skupni cilj, doseči sporazum v času avstrijskega predsedstva, če je mogoče, aprila/maja 2006.

5. Poročevalec se zaveda ne le, da brez dogovora Evropskega parlamenta ne bo sprejeta Finančna perspektiva, ampak tudi, da je sporazum o prihodnji Finančni perspektivi povezan z dogovorom o naslednjem Medinstitucionalnem sporazumu.

Na tej stopnji ugotavlja, da spremenjeni predlog Komisije ne upošteva v celoti zahtev Parlamenta, kot je nedavno poudaril Odbor za proračun, in da mandat Sveta še ni popolnoma jasen.

2. Prvi proračun novega finančnega obdobja

6. Treba je opomniti, da večletni finančni okvir ni večletni proračun. Torej, ker bo 90 % zakonodaje EU obnovljene po letu 2006 in bo večji del te zakonodaje sprejet s postopkom soodločanja, se poročevalec zaveda, da je potrebno pustiti nekaj manevrskega prostora v letnem postopku.

7. Če bo dosežen sporazum o naslednji Finančni perspektivi in Medinstitucionalnem sporazumu, bodo zakonodajni postopki zaključeni v skladu z določbami Smernic za zakonodajne predloge v zvezi z večletnim finančnim okvirom z dne 18. decembra 2005, ki sta jih sprejela Evropski parlament in Svet.[3]

Evropski parlament in Svet se bosta po dogovoru o Medinstitucionalnem sporazumu na osnovi predlogov Komisije za prilagoditev ustrezne zakonodajne podlage dogovorila o finančnih okvirih posameznih zakonodajnih predlogov, ki jih obravnava Evropski parlament, ter jih dokončno sprejela.

8. Čeprav bodo glavni politični programi, predvideni v naslednji finančni perspektivi, določeni v okviru zakonodajnih postopkov, poročevalec:

· meni, da proračunski postopek 2007 lahko nudi, dokler ne bodo dosežen sporazum o finančnih okvirih, stvarno možnost za usklajevanje podrobnosti in omogoča vpliv na določitev prednostnih nalog; meni, da bi Parlament lahko uporabil letni proračunski postopek kot sredstvo za jamčenje svojih prednostnih nalog v tekočih zakonodajnih postopkih;

· je prepričan, da proračun za državljane ne sme biti le stvar odnosov med bogatimi in revnimi državami v trenutku, ko pojav globalizacije vedno bolj vpliva na postopek sprejemanja odločitev, ampak ga je treba uporabiti kot sredstvo za dokaz, da sodobne politike, ki ustrezajo pričakovanjem državljanov in omogočajo reševanje novih izzivov v hitro spreminjajočem se svetu, ustvarjajo evropsko dodano vrednost;

· je odločen optimizirati kvantitativne in kvalitativne vidike izvrševanja proračuna v zvezi z davkoplačevalci s pomočjo analize stroškov in koristi nekaterih posebnih programov; poleg tega želi izkoristiti prvi proračun novega finančnega obdobja za vpliv na finančno načrtovanje v skladu s skupno izjavo, dogovorjeno julija 2004;

· meni , da bo proračun 2007 nudil priložnost za oblikovanje tistih vprašanj, ki niso bila v celoti obravnavana v Finančni perspektivi in jih je treba v ustrezno upoštevati v pregledovalnem postopku.

3. Posledice za proračun 2007

Glavna hipoteza: dogovor o Medinstitucionalnem sporazumu in Finančni perspektivi bo sklenjen aprila/maja 2006

9. Poročevalec za proračun 2007 upa, da bodo vsa prizadevanja, usmerjena v zaključitev pogajanj, poročevalca za Medinstitucionalni sporazum in Finančno perspektivo Reimera Bögeja ter Odbora za proračun, uspešna, vendar bodo pogajanja v veliki meri odvisna od odprtosti Sveta do pazljivo oblikovanih zahtev Evropskega parlamenta.

10. S tem povezani cilj je doseči trden Medinstitucionalni sporazum in trdno Finančno perspektivo, to velja vsaj za Evropski parlament, raje kot pa hitro in nezadovoljivo zaključiti zadevo. Čeprav poročevalec meni, da je zaželjeno skleniti sporazum aprila/maja 2006, ne moremo upoštevati tega scenarija kot edinega možnega. Čeprav bo takrat finančni okvir še vedno negotov, mora kljub temu letni proračunski postopek imeti jasno podlago, na kateri nadaljevati.

11. Trenutno poteka pripravljalno delo za proračun 2007 v skladu z običajnim časovnim razporedom, ki so ga institucije sprejele za letni proračunski postopek. Komisija namerava 14. marca sprejeti Letno politično strategijo in 3. maja Predhodni predlog proračuna (PPP).

Druga hipoteza: sporazum ne bo sklenjen maja 2006

12. Člen 26 Medinstitucionalnega sporazuma vsebuje določbe, ki veljajo v primeru, da se sporazuma o novem Medinstitucionalnem sporazumu in novi Finančni perspektivi ne doseže:

"Če se obe veji proračunskega organa ne moreta dogovoriti o novem finančnem načrtu in razen če ena od pogodbenic tega sporazuma izrecno odpove obstoječi finančni načrt, se najvišji obsegi za zadnje leto iz obstoječega finančnega načrta popravijo v skladu z odstavkom 15 tako, da se ti zneski popravijo za povprečno stopnjo povečanja v preteklem obdobju, pri čemer se ne upoštevajo popravki zaradi širitve Unije. Ta stopnja povečanja pa ne sme preseči stopnje rasti BNP Skupnosti za zadevno leto."

13. Tudi če sporazum o novi finančni perspektivi ni dosežen, Komisija lahko sprejme letno politično strategijo, saj je namen slednje določiti glavne prednostne naloge za naslednje leto in oceniti potrebna sredstva za izvrševanje teh nalog. Vendar je položaj v zvezi s PPP drugačen, saj slednji narekuje odločitve glede zneskov.

14. Poročevalec želi poudariti, da je treba preučiti različne možnosti v primeru, da sporazum ne bo sklenjen aprila/maja, saj letni in večletni postopek potekata vzporedno. V tem primeru sta na voljo dve možnosti:

a) Komisija mora pripraviti PPP na podlagi obstoječih zgornjih meja (Finančna perspektiva 2000-2006) in uporabiti mehanizem, predviden v členu 26 Medinstitucionalnega sporazuma[4],

b) Evropski parlament ali Svet odpoveta Medinstitucionalni sporazum; v tem primeru veljajo določbe za letne proračune, predvidene v Pogodbi (člen 272).

15. Točka 26 s političnega vidika ni za Evropski parlament ne izvedljiva ne sprejemljiva, kot je navedel poročevalec za Finančno perspektivo, Reimer Böge, v delovnem dokumentu št. 1[5], ker:

a) uporaba tega samodejnega mehanizma sčasoma vodi do zmanjšanja obveznih izdatkov,

b) struktura sedanje Finančne perspektive ni primerna za podčrtanje prednostnih nalog, ki jih je opredelila Komisija in pri katerih sodeluje Parlament (Lizbonska strategija),

c) EP ne more uporabiti sredstev iz razdelka 7 (predpristop),

d) izhodišče za podaljšanje – Finančna perspektiva za leto 2006, temelji na EU-25, medtem ko bo Finančna perspektiva za obdobje po letu 2007 krila EU-27.

16. Poročevalec priznava, da je Parlament v občutljivem položaju, v katerem imajo pravne obveznosti in politične odločitve velik pomen, vendar meni, da Evropski parlament ne sme biti zavezan določbam iz člena 26. Ravno tako ne sme napovedati izida pogajanj o naslednji Finančni perspektivi in Medinstitucionalnem sporazumu.

17. Pravna služba Evropskega parlamenta je v obvestilu z dne 7. februarja obravnavala vzdušje negotovosti v zvezi z izidom pogajanj. Po mnenju pravne službe bi Medinstitucionalni sporazum lahko bil odpovedan "v začetku leta 2006" ob spoštovanju načela lojalnega sodelovanja med institucijami. Kasnejša odpoved bi lahko pomenila, da bi Evropski parlament samoumevno sprejel prihodnji Medinstitucionalni sporazum. Kot je razvidno iz mnenja pravne službe, poročevalec meni, da bi Parlament moral ohraniti svoje stališče v zvezi z možnostjo odpovedi veljavnega Medinstitucionalnega sporazuma, preden bo sklenjen dogovor o novem Medinstitucionalnem sporazumu.

18. Poročevalec predlaga, da mora Evropski parlament, ko bo potrjeno, da člen 26 v sedanji obliki ne pomeni možnosti (samodejno podaljšanje veljavnosti finančnega okvira 1b), sprejeti takšno stališče, preden bo predstavljen PPP, zlasti v primeru, če bo po naslednjem trialogu 21. marca 2006 jasno, da sporazuma ni mogoče doseči. Po glasovanju o tej resoluciji bi lahko predsednik Parlamenta poslal pismo predsedniku Komisije in predsedniku Sveta, s katerim bi ju obvestil o odločitvi Evropskega parlamenta, ki potrjuje, da bo nadaljeval pogajanja brez poseganja v izid slednjih. Takšna odločitev bi dejansko potrdila, da Parlament zavrača avtomatično nadaljevanje sedanje Finančne perspektive.

Povezava s širitvijo

19. Poleg prehoda v obdobje po letu 2006 želi poročevalec postaviti še eno vprašanje, ki vpliva na letni proračun 2007 in zadeva širitev. Napovedi za pristop Bolgarije in Romunije temeljijo na politični odločitvi (s soglasjem Evropskega parlamenta), ki jo je treba sprejeti pred naslednjim poletjem.

20. Čeprav predlog Komisije temelji na Evropski uniji 27 držav, se sporazum o proračunu za 27 držav ne more skleniti, preden bo sprejeta formalna odločitev o širitvi. Zato poročevalec meni, da mora Komisija s Finančno perspektivo ali brez nje predstaviti PPP za leto 2007 za Evropsko unijo 25 držav in predložiti pisni predlog spremembe za Evropsko unijo 27 držav, ko bo širitev uresničena, podobno kot ob širitvi na 10 novih držav leta 2004.

Sklepi

21. Poročevalec na podlagi priloženega dokumenta zahteva od Odbora za proračun, da:

· poudari bistveni pomen dejstva, da Komisija pusti manevrski prostor za letni postopek, in pozove Komisijo, naj predstavi PPP ob spoštovanju odločitev, sprejetih v postopku soodločanja, vendar naj pusti dovolj prostora za običajni potek letnega postopka v primeru, če bo dosežen sporazum o Finančni perspektivi/Medinstitucionalnem sporazumu;

· se strinja, da mora Evropski parlament ohraniti svoje stališče v zvezi z možnostjo odpovedi sedanjega Medinstitucionalnega sporazuma in zlasti člena 26 tega sporazuma, da se prepreči samodejno podaljšanje sedanjega sistema;

· zahteva od Komisije, da v primeru, če dogovor o Medinstitucionalnem sporazumu ne bo dosežen pred aprilom/majem, predloži PPP na podlagi člena 272 Pogodbe, ne da bi izključili nadomestne možnosti, kot je navedeno v Bögejevem delovnem dokumentu št. 1;

· poziva Komisijo, naj predloži PPP za 25 držav članic, dokler se Bolgarija in Romunija dejansko ne pridružita.

o političnih prednostnih nalogah za proračun za leto 2007

„Domišljija je pomembnejša od znanja.“

Albert Einstein

1.        OZADJE

  Prva leta proračuna Evropske unije v 70. letih 20. stoletja so bila namenjena večinoma razvoju skupne kmetijske politike. V 80. letih 20. stoletja so prevladovali strukturni skladi, ne nazadnje za pomoč novim državam članicam iz Sredozemlja v prehodnem obdobju. Hitrost dogajanja se je spremenila s padcem berlinskega zidu in propadom Sovjetske unije, ko so se razvijali zunanji programi za pomoč infrastrukturam v osrednji in vzhodni Evropi, kot sta programa Phare in Tacis.

  Med tem zadnjim obdobjem, od leta 1984, so bili narejeni ogromni koraki pri ustvarjanju na temeljih Rimske pogodbe iz leta 1957, ki je bila v naslednjih 20 letih štirikrat revidirana – Enotni evropski akt, Maastrichtska in Amsterdamska pogodba ter Pogodba iz Nice – in to je bilo obdobje najhitrejše prostovoljne delitve suverenosti, ki jo je svet kdaj koli videl. Spremembe niso uvedle le precejšnjih novih pristojnosti za Evropsko unijo za urejanje takšnih politik, kot so enotni trg, enotna valuta, okolje in nastajajoča zunanja politika. Finančna perspektiva se je razvijala tudi kot način zagotavljanja okvira, prav tako z začetkom leta 1984, v katerem bi se lahko predvidevali odhodki za hitro razvijajoče evropske politike v daljšem časovnem obdobju.

   Svet v tem času ni miroval. Padec berlinskega zidu novembra 1989 je začel postopek širitve Evropske unije na osrednje in vzhodne evropske države, ki mora izraziti dobrodošlico še dvema vzhodnima državama, Bolgariji in Romuniji, kar je predvideno za januar 2007. Razen tega je bil na področju tehnologije dosežen velik napredek, kar zdaj preoblikuje svetovni trg. Svetovni splet, star le nekaj več kot desetletje, z uvedbo brskalnega sistema leta 1995 ni bistveno spremenil le načina, kako ljudje delajo in poslujejo, ampak je v svetovni trg vpeljal tudi več kot 2 milijardi uporabnikov. Zato se ovire zmanjšujejo, konkurenca pa je za evropske države zgoščena in močna bolj kot kdaj koli prej v zgodovini EU.

   Globalizacija ni nov pojav, ampak je dejstvo v življenju. Kot jo je nedavno opisal vodilni evropski industrialec, „je pojav postopnega in svetovnega odpravljanja fizičnih, političnih, družbenih, kulturnih, jezikovnih in drugih mej, ki ločujejo gospodarske regije, kulturne ali družbene skupnosti, politične režime in druge entitete“. Ob posledični intenzivnosti svetovne konkurence se pojavlja osrednje vprašanje, ali so podjetniki in družbe sposobni zadostno se prilagoditi spremembam, ki potekajo. Medtem ko večina podjetij uspešno sprejema izzive, ki jih to prinaša, pa je uspešnost prilagajanja družb manj zanesljiva. Izjava, da se internacionalizira vse razen vlad, je nedvomno resnična.

   Politična razprava o prilagoditvah Evrope temu gibanju je znova aktualna, zlasti po glasovanju Francije in Nizozemske o Ustavni pogodbi. Zadeve, kot so nujnost naložb v raziskave in spodbujanje inovacij ter zagotavljanje pravega okolja, v katerem lahko mala in srednje velika podjetja uspevajo, se vedno bolj priznavajo kot glavne prednostne naloge za konkurenčnost Evrope. Za potrebo po zagotavljanju dolgoročne oskrbe z energijo in povezane okoljske dejavnike bodo še naprej potrebne jasne rešitve. Ne nazadnje bo učinek demografske spremembe in priseljevanja vedno pomembnejša tema oblikovalcev evropske politike. Evropa ne sme le upravljati postopka globalizacije, ampak ga mora poskusiti voditi!

 Zakaj omenjati te teme v dokumentu o prednostih nalogah za letni proračun? Razlog je preprost. Ko EU končuje svoje razprave o novi finančni perspektivi, ki bo verjetno potekala do leta 2013, je za oblikovalce politike bistveno, da se osredotočijo na to, kar bodo dejanski izzivi za EU v prihodnjih letih, in da niso omejeni na stare pojme o tem, kaj so bile prednostne naloge pred desetletjem. Prvi proračun nove finančne perspektive mora biti strateške narave ter obravnavati tista področja zunanje in notranje politike, kjer lahko financiranje veliko spremeni in ki zagotavljajo pravo stroškovno učinkovitost. To je zlasti pomembno, če bi Unija na koncu sprejela finančno perspektivo, ki bi bila bolj omejen postopek kot temeljni premik v političnem stališču.

 Kritična presoja zdajšnje finančne perspektive, predlagane za naslednjih sedem let, razkriva, da svetovni izzivi še nikoli niso bili tako veliki – in vseeno sredstva, ki bodo verjetno na voljo za spopadanje z njimi, niso zadostna, zlasti na področju raziskav in inovacij. Finančna perspektiva je bolj za 90. leta 20. stoletja kot za 21. stoletje. Zato je toliko pomembnejše zagotoviti, da bo leta 2008/2009 opravljen podroben pregled z ustrezno pripravo prednostih odhodkov za prihodnje desetletje.

 Zato poročevalec meni, da se mora razprava o proračunu za leto 2007 razvijati ob upoštevanju naslednjih treh točk:

– politične prednostne naloge,

– stroškovna učinkovitost na podlagi kakovosti,

– začetek pripravljanja na pregled.

2.        POLITIČNE PREDNOSTNE NALOGE ZA PRORAČUN ZA LETO 2007

     Poročevalec meni, da obstajajo za leto 2007 za prvi letni proračun nove finančne perspektive naslednje prednostne naloge:

–       zunanji odnosi – vloga EU v globaliziranem svetu

§ sporazumi o partnerstvu/sodelovanju,

§ evropska sosedska politika in predpristopni instrumenti,

§ razvojna politika, demokratizacija in človekove pravice,

§ skupna zunanja in varnostna politika,

–       varnostna razsežnost –

§ zunanja, npr. zanesljivost oskrbe z energijo, teroristične grožnje,

§ notranja, npr. mejna kontrola in priseljevanje,

–  notranje politike –

§ program Lizbonske strategije, vključno z raziskavami in inovacijami,

§ okolje,

§ državljani in obveščanje,

– agencije.

2.1.     Zunanji odnosi

Uvod:

 Politika zunanjih odnosov EU se je v obdobju 2000–2006 srečevala s številnimi izzivi, ne le proračunskimi. Ne le da so bili razpoložljivi viri pod velikim pritiskom zaradi nepričakovanih zahtev za proračun za tradicionalne politike, ki so se sčasoma razširile, ko je začel potekati razvoj na mednarodni ravni, ki je potreboval podporo EU. Razen tega novi izzivi povzročijo nastanek novih politik, ki ustvarjajo potrebo po dodatnih odhodkih v svetu, ki se zelo razlikuje od sveta le izpred desetletja.

 Zdi se ironično, da bi Evropski svet moral sprejeti skupno stališče o Finančni perspektivi 2007–2013, ki pomeni okoli 20-odstotno znižanje za zunanje instrumente v primerjavi s prvotnimi predlogi Komisije, medtem ko se še vedno pričakuje, da bo EU končno sprejela odločilne ukrepe, da postane pomembna „svetovna igralka“.

 Poročevalec je prepričan, da mora biti pomembna proračunska prednostna naloga za leto 2007 podpiranje evropskih odnosov s preostalim svetom prek dejavnega sodelovanja. Čas je, da EU vloži več energije v odkrivanje, kaj se dogaja zunaj njenih meja, in da spozna, kakšne so posledice njenih politik. Pri tem mora sporočilo drugim državam, zlasti našim sosedam, graditi na že obstoječih sporazumih (kot so pridružitveni sporazumi v vzhodni Evropi in na Balkanu ter barcelonski proces na jugu ali strateško partnerstvo na Vzhodu). V omejenih proračunskih okoliščinah bo treba določiti prednostne naloge. Glede na to so pomembna naslednja štiri področja:

Sporazumi o partnerstvu in sodelovanju

 V zadnjih letih se je precej povečalo število strateških sporazumov med Unijo in tretjimi državami ali regijami. To povečanje obsega in zapletenosti zunanjih odnosov Evrope deloma kaže na tekoče spremembe in nove potrebe v svetu, ki se globalizira. Vseeno, poročevalec meni, da, če želi EU v celoti prevzeti svojo vlogo verodostojnega globalnega partnerja, morajo njeni zunanji odnosi temeljiti predvsem na skladni celoviti strategiji, ki jasno opredeljuje interese Unije in strateške prednostne naloge v 21. stoletju. Prvi korak k takšni širši strategiji bi lahko bila presoja obstoječih in predvidenih sporazumov, s posebno pozornostjo, namenjeno njihovemu namenu, učinkovitosti in interesom Unije ter vključenim strateškim ciljem.

 Pred tem vidikom poročevalec meni, da je treba najširše, najgloblje in strateško najpomembnejše partnerstvo EU – in sicer z Združenimi državami – postaviti na nove strateške temelje, ki obema čezatlantskima partnerjema omogočajo uveljavljanje njunih skupnih interesov in skupno ter bolj učinkovito odzivanje na skupne svetovne izzive. Vseeno kljub ponovni odločnosti EU in ameriške administracije za oblikovanje skupnega programa ni bilo doseženega veliko napredka pri prilagajanju odnosov med EU in Združenimi državami 21. stoletju. Kot je omenjeno v Bögejevem poročilu o političnih izzivih in proračunskih sredstvih, „se ta pristop ne kaže v predlogu Komisije in Evropski parlament mora sodelovati pri odločanju o takšnih zadevah, če imajo proračunske posledice“.

Evropska sosedska politika in predpristopni instrumenti

 Te politike morajo ostati pomembne prednostne naloge za leto 2007: proračunska sredstva je treba dati na voljo za nadaljnje spodbujanje demokracije, proste trgovine in varnosti, zlasti prek liberalnega sodelovanja z naše strani, prek trgovanja in politike gospodarskih reform ter prek programov finančne pomoči.

 V zvezi z instrumenti soodločanja je zelo pomembno vprašanje političnega vpliva Parlamenta in ga zdaj obravnavajo ustrezni odbori. Poročevalec v celoti podpira prizadevanje vodilnega odbora za usmerjanje razpoložljivih virov na prednostna področja (in ne podpira, da bi se to v celoti prepustilo Komisiji in Svetu v postopkih komitologije). Vseeno je zelo pomembno, da je na voljo dovolj možnosti za politično presojo v proračunskem postopku: struktura proračuna, ki jo bo predlagala Komisija in mogoče spremenil Parlament, je zato pomembna. Poročevalec tudi meni, da je vprašanje političnih „meril dodeljevanja“ o tem, kako je treba razdeliti sredstva sosedske politike med države, politike, regije in kako se bo to uskladilo z letnim proračunskim postopkom, odločilno.

 Poročevalec se zaveda, da se bo nekaj teh težkih odločitev rešilo in mora rešiti na ravni aktov iz postopka soodločanja, ki se zdaj obravnavajo. Kako bi se obravnavalo 20-odstotno znižanje iz razdelka 4? Kakšno bi bilo razmerje med finančnimi okviri treh glavnih aktov iz postopka soodločanja: sosedskim instrumentom, instrumentom stabilnosti in razvojnim instrumentom? Kakšne bi bile posledice predpristopnega instrumenta in humanitarne pomoči, o katerih se ni soodločalo? To so težka vprašanja, na katera bo mogoče odgovoriti šele, ko bodo znane nova finančna perspektiva in njene določbe o prožnosti.

Razvojna politika; demokratizacija in človekove pravice,

 Ker se je število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, v zadnjih treh desetletjih več kot podvojilo, mora učinkovita in skladna razvojna politika Unije veljati za bistven element sodelovanja Evrope s širšim svetom. Poročevalec bi želel ponoviti poziv iz Bögejevega poročila, da se dajo na voljo zadostna sredstva za spoštovanje veljavne zaveze k zmanjšanju revščine in, najpomembneje, razvojnim ciljem tisočletja (RCNT). Razen tega je treba spodbujanje demokracije, odgovorno vodenje države in človekove pravice obravnavati kot sestavni del vsake trajnostne razvojne politike in pomoč pri uspešnem izpolnjevanju RCNT. To se mora kazati pri prednostnih nalogah proračuna.

 Ob upoštevanju zdaj predlaganega znižanja iz razdelka 4 poročevalec meni, da je zdaj, bolj kot kadar koli prej, pomembno zagotoviti, da se pomoč Unije dodeli in izvaja čim bolj učinkovito. Pozornost mora biti zlasti osredotočena na izboljšanje mehanizmov za merjenje rezultatov in učinkov programov zunanje pomoči, da se zagotovi najboljša mogoča kakovost pomoči EU. Razen tega poročevalec predlaga, da se preuči, kako se lahko dodana vrednost pomoči Skupnosti čim bolj poveča s povečevanjem usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti razvojnih politik ter pomoči držav članic. To mora vključevati poglobljeno preučitev programov o demokratizaciji in človekovih pravicah.

Skupna zunanja in varnostna politika

 Ukrepi na področju SZVP morajo ostati pomembna prednostna naloga, zato da se dodatno poveča prispevanje Unije k ohranjanju miru, varnosti in demokracije, vključno z ukrepi na področju preprečevanja in reševanja sporov. Poročevalec poudarja pomen, ki ga pripisuje novim določbam, predvidenim v skupni deklaraciji iz novembra 2005, ki vključujejo posvetovalna in informativna srečanja s predsednikom predsedstva Političnega in varnostnega odbora, ter pričakuje, da bo Svet v celoti ravnal v skladu s temi določbami. Glede na posvetovanja močno poudarja vnaprejšnji pristop, h kateremu je pozval Evropski parlament v Brokovem poročilu iz leta 2006 o SZVP, ki ga mora Svet spoštovati. Poročevalec želi tudi poudariti pomen dobrega upravljanja sredstev SZVP in za trenutek ugotavlja, da je Svet Komisijo izzval v zvezi z zakonitostjo (pravne podlage) nekaterih ukrepov. Poročevalec zato opozarja na prejšnjo zahtevo Evropskega parlamenta, da je treba „sivo območje“ med pristojnostjo Komisije in odhodki – v primerjavi s pristojnostjo in odhodki držav članic – bolje pojasniti, da ostane znotraj mej, ki jih dovoljujejo pogodbe.

2.2 Varnostna razsežnost

Ta razsežnost je vedno bolj pomembna v novi finančni perspektivi. Zaradi prikladnosti jo je mogoče razdeliti na notranje in zunanje vidike.

Zunanji vidiki: primer zanesljivosti oskrbe z energijo

Nedavni dogodki so nas opomnili, da zanesljivosti oskrbe z energijo ni mogoče imeti za samoumevno. Evropska unija je zelo odvisna od svoje zunanje oskrbe z energijo, saj zdajšnji uvoz zajema 50 % njenih potreb. Ta številka naj bi se po načrtih, če se bo zdajšnje gibanje nadaljevalo, do leta 2030 dvignila na 70 %. Uvoz zajema 77 % potrebe EU po nafti in 51 % potrebe EU po plinu, povpraševanje v tretjih državah se bo povečalo in te se bodo potegovale za energetske vire, ki jih potrebujejo države članice EU. Istočasno naj bi poraba energije v EU v obdobju od leta 1990 do leta 2020 po načrtih narasla za 22 %.

 EU se srečuje tudi z okoljskimi izzivi, kot je kjotski cilj znižanja CO2 za 8 % do leta 2010. Razen tega naraščanje cen energije neposredno in pomembno vpliva na potrošnika in konkurenčnost evropskega gospodarstva. Ob upoštevanju teh izzivov bo treba ponovno presoditi pomembnost jedrske energije. Razen tega je Evropska skupnost sprejela zakonodajne ukrepe za številna energetska vprašanja, kot so zanesljivost oskrbe z električno energijo, uporaba biogoriv, spodbujanje obnovljivih energetskih virov, zahtevanje ukrepov za upravljanje, izboljšanje energetske učinkovitosti in liberalizacija energetskih trgov. Vseeno izvajanje veliko teh ukrepov s strani držav članic še ni končano. Cilj zdajšnjega energetskega programa 2003–2006 „Inteligentna energija za Evropo“[6] je prispevati k doseganju 3 glavnih ciljev evropske energetske politike: zanesljivost oskrbe, konkurenčnost in varstvo okolja.

Notranji vidiki: mejna kontrola in priseljevanje

 Evropski državljani potrebujejo varnost v vsakdanjem življenju. Nov pristop Komisije za zamenjavo številnih instrumentov in proračunskih vrstic na tem področju s tremi glavnimi okvirnimi programi[7] poročevalec nedvomno pozdravlja, ker zagotavlja več doslednosti in preglednosti na tem zapletenem področju.

 Vseeno bo glede na dejstvo, da je Svet prvotni predlog Komisije o financiranju novega razdelka 3 o „državljanstvu, svobodi, varnosti in pravici“ zmanjšal za več kot polovico z 20,945 milijona EUR na 10,270 milijona EUR, bo treba sprejeti odločitve o tem, kje morajo biti leta 2007 skoncentrirana razpoložljiva sredstva. Ta odločitev bo celo še pomembnejša, ker bo postavljala temelje prihodnjemu usmerjanju notranje varnosti Unije. „Stroškovna učinkovitost“ bo pomembno vodilno načelo presoje dodeljevanja nezadostnih sredstev na tem področju. Razen tega bo treba nedvomno obravnavati učinke priseljevanja na evropske državljane in to bo prednostna naloga poročevalca.

2.3.     Notranje politike

Program Lizbonske strategije – raziskave in inovacije

 Čeprav ključni deli programa Lizbonske strategije nedvomno vključujejo odločitve, ki so zakonodajne in ne proračunske narave, kot je na primer Direktiva o storitvah, in financiranje na ravni EU dopolnjuje nacionalno financiranje, proračun Skupnosti lahko in mora pomembno prispevati h ključnim področjem, kot so raziskave in inovacije, inovativni ukrepi za mala in srednje velika podjetja ter vseživljenjsko učenje.

 Poročevalec meni, da mora biti cilj prispevanja Parlamenta k pomladanskemu vrhu 2006, ki preučuje stanje napredka na nacionalni ravni in ravni EU, kot je v preteklosti poudaril Odbor za proračun, določanje prednosti ukrepom, da sredstva niso nezadostno razporejena. V zvezi s tem mora Komisija prevzeti odgovornost in v prihajajočem letnem strateškem načrtovanju in predhodnem predlogu proračuna jasno pokazati – tudi v proračunskem smislu –, katere odločitve so bile sprejete in na kakšni podlagi.

 Poročevalec opozarja, da so proračunske ambicije, neposredno povezane z rezultati, za katere upamo, da jih bomo dosegli, tesno povezane z zdajšnjimi pogajanji s Svetom o finančni perspektivi. To je zelo opazno v razdelku 1A, ki mora biti osrednji del prispevanja Skupnosti k prizadevanju Evrope na tem področju. Sedmi okvirni program za raziskave in program konkurenčnosti bo nedvomno treba obravnavati med proračunskim postopkom. Razen tega se je treba vprašati, ali bo predlagani Evropski inštitut za tehnologijo učinkovita poraba denarja ali preprosto odvračanje pozornosti od obstoječih projektov, kot je Evropski svet za raziskave.

 Poročevalec poudarja, da je pojma „inovativnost“ in „domišljija“ treba spodbujati, kjer koli v proračunu je to mogoče. V zvezi s tem je treba še naprej poudarjati tudi pilotne projekte in pripravljalne ukrepe na tem področju.

Okolje

 V skladu z naslednjo finančno perspektivo se bo okoljska politika financirala iz razdelka 2 „Ohranjanje in upravljanje naravnih virov“ skupaj s SKP v skladu s predlogom Komisije, ki zagotavlja tematsko in bolj vidno strukturo finančne perspektive, dostopne evropskim državljanom. Pogajalsko stališče Evropskega parlamenta[8] v finančni perspektivi poudarja okoljsko politiko Evropske unije kot bistven instrument, ki prispeva k uresničevanju ciljev, določenih v Lizboni in Göteborgu. Poročevalec meni, da bo s predlagano proračunsko podporo okoljski politiki v prihajajočem obdobju Evropska unija prevzela vodilno vlogo v svetu na pomembnih področjih, kot je ublažitev učinka podnebnih sprememb ali ohranjanje naravnih virov. Trajnostna okoljska politika je eden glavnih izzivov, za katere obstaja dejanska evropska dodana vrednost.

Državljani in obveščanje

 Zdajšnji odziv na tako imenovano  „krizo zaupanja“ je precej predvidljiv. Komisija je predstavila nove dokumente o politiki za nove komunikacijske strategije in zaprosila za nov denar za njihovo izvedbo. Svet je zmanjšal sredstva za te komunikacijske postavke, Parlament pa je obnovil dodeljevanja in poskušal – včasih uspešno – ta sredstva celo povečati. Vseeno se precej pogosto ugotovi, da je izvajanje komunikacijskih postavk v letnih proračunih pustilo še veliko nerešenega.

 Obveščanje je zagotovo ključni dejavnik, ki evropskim državljanom pomaga bolje razumeti EU. Poročevalec meni, da je namesto nenehnega preskušanja novih konceptov in razvijanja novih dragih strategij, ki se potem slabo izvajajo, bistveno poglobljeno analiziranje, kje je prava stroškovna učinkovitost.

 Neposredno obveščanje državljanov o njihovih pravicah v Evropski uniji, ne glede na to, ali so to delavci, študenti ali upokojenci, ni dobro razvito. Državljanom bi pomagalo, če bi bili obveščeni o posebnih prednostih skupnega trga, ki jih prinaša njihovemu vsakdanjemu življenju, o prenosu pokojninskih pravic, priznavanju poklicnih diplom ali prejemanju socialnih nadomestil, pridobljenih v drugi državi članici. Namesto izdajanja abstraktnih pisanih brošur mora Unija najprej poskusiti izpolniti te osnovne potrebe po obveščanju državljanov.

 Poročevalec je prepričan, da možne sinergije med obveščevalnimi dejavnostmi Komisije in Parlamenta še vedno niso bile v celoti razvite. Vrednost hiš Evropske unije kot načina učinkovite uporabe nezadostnih sredstev je treba skrbneje preučiti.

Agencije

 V proračunu za leto 1996 je poročevalec postavil vprašanje v zvezi s tem, da mora Parlament zagotoviti političen in proračunski nadzor nad decentraliziranimi agencijami. Deset let pozneje se je število agencij povečalo s 5 na 25, vrste agencij pa so se spremenile (decentralizirane, nadzorne in izvajalske agencije). Čeprav je bila nadzorna pristojnost Parlamenta uradno določena v novi finančni uredbi, poročevalec meni, da se takšna nova oblika vodenja EU ne sme razvijati tako, da posega v operativne programe. Zato v celoti podpira zahtevo poročevalca, da mora imeti IIA FP v vsakem razdelku novega finančnega okvira zavezujoč mehanizem za agencije.

 Poročevalec se zaveda, da je večina ustanovitvenih uredb agencij sprejetih v postopku soodločanja na večletni podlagi, medtem ko agencije prejemajo subvencije, določene na letni podlagi, glede na proračunski postopek. V skladu s tesnimi zgornjimi mejami in glede na ABB (pristop k področju politike) bodo specializirani odbori morali navesti svoje prednostne naloge med financiranjem operativnih programov in agencij.

 Poročevalec pozdravlja predlog, ki ga je končno sestavila Komisija, o strogi politiki o agencijah in pričakuje, da bodo določbe določene pred proračunskim postopkom za leto 2007. Stališča o obstoječih in prihodnjih agencijah namerava razviti v posebnem delovnem dokumentu, ki bo predstavljen v zvezi z letnim srečanjem Odbora za proračun in Odbora za proračunski nadzor z direktorji agencij.

3.        STROŠKOVNA UČINKOVITOST NA PODLAGI KAKOVOSTI

 Decembrski dogovor Evropskega sveta je jasno pokazal, da se je začel boj za sredstva. Številke Sveta bi pomenile zmanjšanje sredstev, razpoložljivih med letoma 2007 in 2013, za več kot 15 % v primerjavi s tem, kar je Komisija imela za potrebno v svojem prvotnem predlogu. Poročevalec meni, da je v teh okoliščinah absolutno treba začeti obravnavati kakovost odhodkov Evropske unije. Ali dobimo vrednost za denar?

 Poročevalec meni, da začetek nove finančne perspektive ponuja pomembno priložnost za ponovno presojo: Zakaj ne bi umaknili programa, če se zanj ve, da ni uspešen ali ni več prednostna naloga? Hkrati pa moramo biti pripravljeni preučiti uvedbo novih programov, če jih EU potrebuje za sledenje globalizaciji.

 Poročevalec meni, da mora stroškovna učinkovitost na podlagi kakovosti nadomestiti pomanjkanje količine v proračunskih sredstvih. Evropski proračun financirajo evropski davkoplačevalci za financiranje dejavnosti, ki naj bi po pričakovanjih prinesle evropsko dodano vrednost za evropske državljane. V tem smislu poročevalec meni, da je za vidike kakovosti ter stroškov in koristi odhodkov odgovoren proračunski organ. Meni, da je s finančno perspektivo z nezadostnimi sredstvi in malo prostora za nove ukrepe prišel čas, da se začne preučevati kakovost evropskih odhodkov in stroškovne učinkovitosti. To bo predmet naslednjega delovnega dokumenta DD3.

 Kot je že objavil pri opisovanju svojih prednostnih nalog proračuna za leto 2007, je poročevalec pripravljen zaprositi za analizo stroškov in koristi nekaterih programov, da se izvede politična ocena porabe EU na nekaterih področjih. Cilj bo poudariti uspešnost teh programov ali ukrepov, financiranih iz proračuna EU, na podlagi nekaterih meril:

– Ali je politika dosegla cilje, ki jih je določil proračunski organ?

– Kakšna je presoja vpliva v primerjavi z obsegom financiranja?

– Kolikšen del financiranja je bil namenjen upravnim izdatkom in kolikšen izdatkom za poslovanje?

– Ali so bili človeški in finančni viri učinkovito uporabljeni?

– Kakšna je evropska dodana vrednost programov/ukrepov?

Takšno analizo stroškov in koristi ter presojo vpliva je treba izvesti v prvem polletju leta 2006, da se ocene izvedejo pred prvo obravnavo predloga proračuna za leto 2007 v Evropskem parlamentu ob upoštevanju političnih odločitev. Poročevalec je prepričan, da nova finančna perspektiva daje priložnost razvoju novih konceptov porabe stroškov in koristi.

4.        ZAČETEK PRIPRAVLJANJA NA PREGLED

 Evropski svet in Evropski parlament sta zaprosila za vmesni pregled naslednjega večletnega finančnega okvira. Del III sklepov Evropskega sveta iz decembra 2005 (odstavek 79) se glasi:

Evropejci preživljajo obdobje hitrih sprememb in prevratov. Vse močnejša globalizacija in hitre tehnološke spremembe še naprej ponujajo nove možnosti in predstavljajo nove izzive. Ob upoštevanju teh razmer se Evropski svet strinja, da mora EU stalno izvajati celovite presoje finančnega okvira, ki bodo zajemale tako prihodke kot odhodke, za ohranitev posodobitve in njeno izboljšanje.

 Parlament in Svet se strinjata, da je treba finančni okvir, ki določa vmesne politične prednostne naloge, prilagoditi hitro razvijajočemu svetu, da se EU omogoči ohranitev njenega političnega in gospodarskega položaja na notranji ravni, da se dosežejo lizbonski cilji, in na zunanji ravni za dosego ciljev tisočletja, da se doseže uspešna sosedska politika in da se prevzame vodstvo v postopku globalizacije.

 Zaskrbljenost Evropskega parlamenta v zvezi s pregledom je tesno povezana s trajanjem omenjenega pregleda. To je jasno določeno v odstavku 3 pogajalskega izhodišča Parlamenta[9], med trajanjem finančne perspektive ter pet-letnim mandatom Komisije in Evropskega parlamenta mora biti skladnost zaradi demokratične odgovornosti in obveznosti.

 Brez poseganja v izid prihodnjega IIA ali vsebine naslednje finančne perspektive poročevalec meni, da je proračun za leto 2007, kot prvi proračun naslednjega obdobja, priložnost za izvajanje novih programov v okviru prilagoditev na nove potrebe, ki se lahko pojavijo v prvem delu obdobja. To bo predmet podrobnejšega delovnega dokumenta pozneje v proračunskem postopku.

 Pregled vseh vidikov porabe in sredstev EU, načrtovanih za leto 2008, bo ponudil pravo priložnost, da se natančneje ugotovi, kako se naš denar porablja. Nikoli ne bo večje pripravljenosti za sprejetje sprememb, kot v času, ko so sredstva nezadostna. Celovita ponovna presoja prihodkov in odhodkov nam bo omogočila, da „zbudimo sistem“, da se bomo spopadli z izzivi našega hitro spreminjajočega se sveta.

o stroških in koristih politik EU

"Cinik je človek, ki ve ceno vsega,

vendar vrednosti ničesar."

Oscar Wilde

 Poročevalec je v svojem delovnem dokumentu št. 2[10] o političnih prednostnih nalogah proračuna 2007 poudaril pomen ocenjevanja kvantitativnih in kvalitativnih vidikov politik EU. V osnutku poročila Komisije o letni politični strategiji[11] je opredelil kvalitativno cenovno primernost kot eno prednostnih nalog proračuna 2007:

29.    namerava predlagati izvedbo analize stroškov in koristi za nekatera proračunska področja, za kar naj se porabi del sredstev, dodeljenih parlamentarnim odborom – namen te analize bo ocenjevanje pravilnosti (skladnost s finančno uredbo, sistem finančnega poročanja) in učinkovitosti delovanja (učinkovitost porabe sredstev, učinkovitost projektov, upravni stroški) pri izvajanju politik ter oblikovanje političnih sklepov na osnovi teh ocen;

 Svet v svojih sklepih z dne 14. marca 2007[12] prav tako poudarja, da 'je treba pravočasno pripraviti kakovostna poročila o dejavnostih in finančne informacije o predlogih odhodkov' […] in 'meni, da je pomembno, da se leta 2007 izboljša izvajanje proračuna EU'.

Cilji

 Negativni izid referendumov o Ustavni pogodbi v Franciji in na Nizozemskem je opozoril na zaskrbljenost državljanov glede evropskih politik in povečal dvome v zmožnost in ustreznost evropskih institucij, ki te politike izvajajo. Pri tem je bistvena vloga Evropskega parlamenta kot izvoljenega organa in njegovih pristojnosti kot proračunskega organa.

 Ker je sredstev za EU manj v primerjavi s preteklimi leti, morajo institucije zagotoviti, da bodo politike, financirane s proračunom EU, zagotavljale cenovno primernost v kvantitativnem in kvalitativnem pogledu.

 Proračun 2007, ki bo prvi proračun za novo obdobje, bo moral utreti pot novi obdelavi kvalitativnih izdatkov. EU bo morala delati bolje z manj sredstvi. Po mnenju poročevalca se mora tak pristop začeti leta 2007 in se konsolidirati v prihodnjem večletnem finančnem okviru, kot sredstvu za uravnavanje omejenih zgornjih mej in majhnih odstopanj.

 Kot opisuje delovni dokument št. 1, se večletni finančni okvir (ki se mora začeti leta 2007 in katerega zakonodajni predlogi se obravnavajo v EP in Svetu) po dogovoru o naslednjem finančnem okviru uskladi z zgornjo mejo, ki je določena za posamezne razdelke.

 Zakonodaja EU zrcali tista interesna področja politike EU, ki upoštevajo načela subsidiarnosti in sorazmernosti, ki sta določena v Pogodbi ES. Poročevalec meni, da novi finančni okvir in letni proračun zagotavljata možnosti za izboljšanje kvantitativnih in kvalitativnih vidikov izvajanja vmesnega proračuna s pomočjo analize stroškov in koristi številnih programov.

Metodologija

 Komisija opredeljuje svoje posamezne naloge ocenjevanja, in sicer:

'presoja intervencije na podlagi učinka na rezultate in potrebe, ki jih nameravajo zadovoljiti'.

 Po mnenju poročevalca je treba bolj poudarjati merjenje učinka intervencije kot pa presojo.

 Ocenjevanje lahko, kot navaja Komisija, poteka za različne dejavnosti. Lahko se nanaša na politiko, program ali projekt, v skladu z nomenklaturo proračuna po dejavnostih (ABB). Ocenjevanje se mora osredotočiti na posamezne ali vse ključne elemente:

· Pomen: v kakšnem obsegu se cilji javne intervencije (projekt, program ali politika) prilagajajo zaznanim potrebam in problemom, ki naj bi jih intervencija rešila?

· Učinkovitost: kakšni učinki se dosežejo z intervencijo in zlasti, ali ti učinki prispevajo k izpolnjevanju njenih ciljev?

· Uspešnost (stroškovna učinkovitost): kako ekonomično se posamezni vnosi pretvarjajo v donose in rezultate? Ali se pričakovani učinki dosegajo ob sprejemljivih stroških?

· Koristnost: ali učinki, doseženi z intervencijo, ustrezajo ugotovljenim potrebam in problemom, ki jih je potrebno rešiti?

· Trajnost: ali bodo doseženi učinki srednjeročni ali dolgoročni?

 Po mnenju poročevalca so merila iz odstavka 10 instrument, katerega cilj mora biti opredelitev politične razsežnosti ocenjevanja, ki se osredotoča na cenovno primernost in evropsko dodano vrednost, kot je določena v pogajalskem stališču Evropskega parlamenta za naslednjo finančno perspektivo (2007-2013)[13].

 Opredelijo se lahko naslednja ocenjevanja (po kronološkem vrstnem redu):

· Predhodno ocenjevanje: ocenjevanje, ki se opravi pred izvajanjem intervencije in je namenjeno zbiranju informacij in opravljanju analiz, s pomočjo katerih se ocenjuje, ali se bodo cilji lahko dosegli v finančnem okviru in če so upravni stroški sorazmerni ciljem, za dosego katerih so uporabljeni instrumenti strošek.

· Srednjeročno ocenjevanje: ocenjevanje se opravi med izvajanjem intervencije. Ta vrsta ocenjevanja dosledno upošteva prve vnose in rezultate, ki omogočajo ocenjevanje kakovosti spremljanja in izvajanja intervencije. Nanaša se predvsem na pomoč pri pripravi prilagoditev in na reprogramiranje.

· Naknadno ocenjevanje: ocenjevanje se opravi ob opravljeni intervenciji ali po njej in skuša spoznati dejavnike uspeha ali neuspeha ter trajnost rezultatov in vplivov.

 Po mnenju poročevalca bi politično ocenjevanje moralo ta tri ocenjevanja upoštevati. Čeprav se bo struktura naslednjega finančnega okvira temeljito spremenila, še posebej za glavne notranje in zunanje politike (razdelki 1a-3a in b, 4), je rezultat ocenjevanja programa, ki bo potekalo pred letom 2007 (naknadno) koristen za ocenjevanje ustreznosti in primernosti programa, ki se začne leta 2007 (predhodno). Poudariti je treba povezavo med njima.

Področja

 Na sestanku koordinatorjev 15. marca 2006 je bilo dogovorjeno, da se za določena področja politike uporablja načelo raziskav stroškov in koristi. Raziskave se bodo opravljale znotraj ali zunaj z uporabo proračunskih izkušenj in bodo namenjene odboru za proračun.

Za zagotavljanje uspeha novih programov bo koristna naknadna analiza rezultatov teh dejavnosti.

· CIP in vpliv posameznih proračunskih instrumentov na razvoj MSP (razdelek 1a)

Nadaljevanje prejšnjega večletnega programa, ki je bil poseben instrument, namenjen predvsem pomoči MSP (večletni program za podjetja in podjetništvo, 2001-2005). Novi okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (CIP) bo pomemben korak naprej pri poenostavitvi in racionalizaciji instrumentov Skupnosti zlasti na področjih izboljševanja poslovnega okolja MSP, inovacij na poslovni ravni in političnih analiz, razvoja in koordinacije MSP.

· LIFE (razdelek 2)

Novi program za okolje postaja enoten finančni instrument, katerega edini cilj je okolje (za podporo prednostnih nalog 6. okoljskega akcijskega programa v boju proti klimatskim spremembam, za zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti, za zmanjševanje negativnega vpliva okolja na zdravje ljudi itd.).

· Državljanstvo (razdelek 3b)

Vključevanje širokega področja tem, kot so zdravje in varstvo potrošnikov, kultura, mladinska politika (izobraževalni programi, njihovo ocenjevanje), poklicno usposabljanje, kultura in jezik, dialog z državljani (dajanje finančne podpore združenjem).

· Komunikacijska politika Evropske unije (razdelek 3b):

obseg, cilji, finančna sredstva in rezultati.

· Informacijska politika (razdelek 3b)

Vrednotenje finančnih sredstev in mehanizmov za uresničevanje ciljev politike s posebnim poudarkom na orodjih, nalogah in zaposlenih v evropskih hišah, distribuciji informacij.

· Ocenjevanje proračunskih virov in sredstev za doseganje razvojnih ciljev tisočletja (razdelek 4)

· Dejanski stroški SZVP (razdelek 4)

Ocenjevanje mreže centrov EU v tujini, opazovalci EU, pomoč ES MERCOSURu, tematsko ocenjevanje programov, usmerjenih v prebivalstvo in razvoj pri zunanjem sodelovanju ES, strategije posameznih držav članic ES.

· OLAF

Po več kot petih letih delovanja odbora za proračun in na začetku mandata novega direktorja, bi bilo treba oceniti stroškovno učinkovitost tega organa pri varovanju evropskih finančnih interesov.

 Razlog za ocenjevanje temelji na predpostavki, da je kljub razpoložljivim informacijam (v različnih oblikah in iz različnih virov) o rezultatih politik EU zapleteno in zamudno dobiti pregled vseh razpoložljivih informacij in še težje jih je analizirati ter povzeti ustrezne ugotovitve, ki bi bile koristne za Parlament pri zavzemanju svojega prihodnjega stališča o posameznih področjih politike, zlasti glede proračunskih postopkov in postopkov podelitve razrešnice.

 Za poslance bi bilo zanimivo, da bi prejemali prilagojene informacije, ki bi temeljile na povzetku najpomembnejših elementov o rezultatih politik EU, ter iz njih potegnili zaključke.

Končna stališča

 Splošni poročevalec meni, da je to prvikrat, ko je odbor za proračun poskušal poglobiti svojo analizo o ocenjevanju določenih dejavnosti EU. Za restriktivni finančni okvir je ta naloga še bolj potrebna.

 Poročevalec se zaveda, da je potrebna nova obdelava za približanje dejavnostim EU na tak način in bo morda prvikrat, ko ta naloga ne bo dala popolnega rezultata. Kljub temu pa bi novi način lahko bil prelomna točka pri opredeljevanju političnih prednostnih nalog in uspešnosti politik EU.

 Za najboljši izkoristek vsebine in za oblikovanje sklepov za proračunski postopek 2007 morajo biti (glede na določbe finančne uredbe) raziskave o stroških in koristih, če je mogoče, na voljo do konca avgusta.

o zunanjih vidikih proračunskega postopka za leto 2007

"Noben človek ni otok povsem zase", John Donne (1572 – 1631)

Uvod

1. Ta delovni dokument obravnava sredstva, s katerimi razpolaga Evropska unija na področju zunanjih odnosov v okviru mednarodnih izzivov, s katerimi se sooča v globalnem svetu. Poročevalec želi zastaviti dve osrednji vprašanji:

(a) Do kakšne mere je načrtovana poraba sredstev EU na področju zunanjih odnosov usklajena z zunanjimi izzivi, s katerimi se sooča EU?

(b) Katere so posledice proračunskega postopka za leto 2007, ki bo v okviru novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2007 – 2013 določil prvo leto porabe sredstev?

2. Delovni dokument se v pri vrsti osredotoča na mednarodne izzive, s katerimi se sooča EU. Razen tega se osredotoča na finančna sredstva, ki so razpoložljiva v okviru novega večletnega finančnega okvira, in na to, kako bi jih bilo treba porabiti. Nenazadnje pa zastavlja nekatera vprašanja, ki bi jih poslanci morda želeli obravnavati na predstavitvi o zunanjih vidikih proračunskega postopka za leto 2007, ki bo potekala 29. maja.

Kaj so izzivi?

3. Ker se proces globalizacije hitro širi, se mora EU soočati z vrsto različnih izzivov. Razlikujemo lahko med "tradicionalnimi" izzivi, povezanimi s širitvijo EU, državami na zunanjih mejah EU in porabo sredstev za razvoj, in "novimi" izzivi, povezanimi z vzponom rastočih gospodarstev, kot sta Indija in Kitajska, ter z vprašanji kot sta energetska odvisnost in grožnja globalnega terorizma. Poročevalec želi tudi poudariti, da na ukrepe zunanje politike EU ne smemo gledati brez konteksta. Za zagotovitev koherentne in usklajene zunanje politike je na številnih področjih nujno sodelovanje z drugimi ključnimi akterji, zlasti z ZDA.

"Tradicionalni" izzivi

4. Zunanje politike EU in poraba sredstev na področju zunanjih odnosov so bile osredotočene predvsem na ključne izzive, povezane s širitvijo, sosednjimi regijami in razvojnim sodelovanjem.

5. Postopek širitve EU ter prizadevanje za vzpostavitev stabilnosti v državah na zunanjih mejah EU in stabilnih odnosov z njimi sta bila glavna cilja politike zunanjih odnosov EU in porabe v zadnjih desetletjih. Tabela 1 (spodaj) prikazuje, da bodo v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira predpristopne in sosedske politike predstavljale največji delež (okrog 40 %) porabe EU na področju zunanjih odnosov.

6. Razvojno sodelovanje je bilo in je še vedno glavni element zunanje politike in porabe EU. Tabela 1 prikazuje, da bi instrument razvojnega sodelovanja lahko v naslednjem večletnem finančnem okviru pokrival okrog 30 % porabe EU na področju zunanjih odnosov. Vendar je za porabo EU za razvojno sodelovanje težko navesti le en podatek. Na primer približno 500 milijonov EUR bo letno porabljenih za humanitarno pomoč. Deveti Evropski razvojni sklad bo zunaj večletnega finančnega okvira prispeval 13,5 milijard EUR za afriške, karibske in pacifiške države (AKP) za obdobje 5 let. Poleg tega zagotavljajo visoke zneske razvojne pomoči tudi države članice EU na osnovi dvostranskih dogovorov.

7. "Tradicionalni" izzivi vključujejo nujno potrebne prispevke EU na področju zunanje politike. Poročevalec nikakor ne dvomi v vlogo, ki jo je postopek širitve EU imel in ki jo še vedno ima pri vzpostavljanju stabilnosti, demokracije in blaginje na evropski celini. Prav tako ne dvomi v koristnost pomoči EU za razvojno sodelovanje, ki si prizadeva doseči nujne izzive, kot so razvojni cilji tisočletja.

"Novi" izzivi

8. Globalizirano svetovno gospodarstvo oblikuje nove izzive. Zunanje politike EU morajo biti v koraku s časom in se prilagajati spreminjajočim se globalnim trendom. Brez jasne strategije, vključno s finančnimi sredstvi za soočanje s temi izzivi, obstaja tveganje, da se bo vloga EU zmanjšala. Ta delovni dokument se bo na kratko osredotočil na tri take izzive:

(i) Vloga rastočih gospodarstev, kot sta Kitajska in Indija

9. Kitajsko gospodarstvo je sedaj primerljive velikosti kot britansko ali francosko. Konkurenčna prednost Kitajske v proizvodnji zaradi velikega števila delovne sile ima največje posledice na globalne trgovinske tokove in namestitev proizvodnje. Indija razvija storitveni sektor, zlasti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije, ki spreminja tudi način poslovanja večine podjetij v EU in ZDA. Vplivi teh sprememb so kompleksni. Pogosto imajo korist potrošniki EU, proizvajalci v sektorjih z nizko dodano vrednostjo pa so izpostavljeni večjim pritiskom konkurence.

10. Obravnavanje ustreznih odzivov politike EU na spreminjajočo se globalno vlogo Kitajske in Indije, presega okvir tega delovnega dokumenta. Narava odzivov nekaterih politik je lahko bolj "notranja" kot npr. sklad za prilagajanje globalizaciji. Vendar glede zunanjih politik, ki so nad trenutnim sistemom bilateralnih vrhov in dialogov o različnih vprašanjih, poročevalec meni, da je treba nadalje analizirati zagotavljanje ustreznih finančnih virov, da bi spodbudili učinkovito partnerstvo s temi državami.

(ii) Varnost oskrbe z energijo

11. Varnost oskrbe z energijo je ključno vprašanje za prihajajoča desetletja. Visoka cena nafte in razpoložljivost oskrbe z ruskim plinom sta bila dva glavna razloga za to, da je bila energetska politika glavna tema na spomladanskem vrhu Evropskega sveta. Varnost oskrbe z energijo je seveda povezana z razvojem Kitajske in Indije kot globalnih gospodarskih sil. Kitajska in Indija postajata konkurentki EU na področju globalne oskrbe z energijo.

12. Ta delovni dokument se ne loteva obsežne analize ustreznih odzivov notranje in zunanje politike. Kljub vsemu pa poraba EU na področju zunanjih odnosov tradicionalno ni namenjala posebne pozornosti varnosti oskrbe z energijo. Člani Odbora za proračun bi morda želeli razpravljati o tem, do katere mere je zagotavljanje finančnih sredstev sorazmerno z izzivi, s katerimi se v zvezi s tem sooča EU.

(iii) Grožnja globalnega terorizma

13. Dogodki 11. septembra 2001 in poznejše teroristične krutosti na evropski celini, zlasti v Madridu in Londonu, so postavili v ospredje vprašanja glede svobode, varnosti in pravice. Tabela 1 kaže, da je to področje, za katerega je določeno, da se bo poraba EU kljub nizki osnovi izrazito povečala v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira. Ključno vprašanje, povezano s tem, je raven, na kateri so sredstva najkoristneje porabljena. Velik delež javnih sredstev, porabljenih za protiteroristične dejavnosti, usmerjajo nacionalna notranja ministrstva in varnostne službe. Poslanci bi morda želeli obravnavati, do katere mere je lahko na tem področju na evropski ravni dodana vrednost in do katere mere bi moralo biti spodbujano sodelovanje s tretjimi državami.

Noben človek ni otok povsem zase

14. "Novi" izzivi ne zadevajo samo EU. Tudi druge industrijske države se morajo soočati s spreminjajočim se razmerjem moči v svetovnem gospodarstvu, varnostjo oskrbe z energijo in globalnim terorizmom. Poročevalec poudarja, da je učinkovito sodelovanje s tretjimi državami, zlasti z ZDA, bistveni del učinkovite strategije EU za soočanje s temi izzivi. Učinkovito sodelovanje pa zahteva sredstva. Poročevalec ugotavlja, da je poraba sredstev za "sodelovanje z industrijskimi državami, ki niso članice EU" izjemno nizka. Leta 2005 je bilo za proračunsko vrstico 19 05 02 porabljenih skupaj okrog 16 milijonov EUR.

Kolikšna so sredstva?

Tabela 1: Okvirna poraba za zunanje politike (v milijon EUR)

Postavka	2007	2007-2013
Predpristop (IPA)	1193	10213
Soseščina in partnerstvo (ENPI)	1390	10587
Razvojno sodelovanje (DCEC)	2000	15103
Instrument stabilnosti	232	2531
SZVP	150	1740
Jamstveni sklad za posojila	188	1244
Rezerva za nujno pomoč	izvzeta	iz večl.fin.okvira
Drugo	1046	8046
Skupaj	6633	49463

15. Novi večletni finančni okvir za obdobje 2007 – 2013, ki ga mora sprejeti Evropski parlament na majskem plenarnem zasedanju, predvideva sredstva v višini okrog 50 milijard EUR za zunanje odnose v okviru razdelka 4: "EU kot globalni partner". Podatki v tabeli prikazujejo, da so v središču porabe EU na področju zunanjih odnosov še naprej "tradicionalni" izzivi. Seveda poraba za politike, povezane z nekaterimi novimi izzivi, sodi v okvir drugih razdelkov. Na primer za "svobodo, varnost in pravico" obstaja svoj razdelek (3a), dodeljena pa so mu sredstva v višini več kot 6,5 milijarde EUR za obdobje večletnega finančnega okvira. Naslednji primer v zvezi z energetsko politiko je poraba sredstev za jedrsko razgrajevanje v okviru razdelka "konkurenčnost za rast in zaposlovanje". Za to bodo v obdobju večletnega finančnega okvira namenjena sredstva v višini 1,3 milijarde EUR.

Nekaj vprašanj za predstavitev

· Ali Komisija meni, da je v okviru njenih odnosov s tretjimi državami in regijami treba podati jasnejšo definicijo tega, kar predstavlja "strateški" odnos? Kakšna je v okviru tega vloga čezatlantskega partnerstva?

· Kakšen bo relativni pomen "tradicionalnih" in "novih" izzivov, s katerimi se bo EU soočala v obdobju 2007 – 2013? Katere nadaljnje spremembe lahko pričakujemo? Kako naj se razvija poraba EU prednostne naloge na področju zunanjih odnosov npr. glede varnosti oskrbe z energijo?

· Katere ukrepe bi lahko sprejeli v proračunskem postopku za leto 2007, da bi bili razvidni ti spreminjajoči se izzivi in prednostne naloge za EU, ki je vse bolj usmerjena navzven?

o SZVP in EVOP

"Življenje pripada živečim in kdor živi, mora biti pripravljen na spremembe".

Johann Wolfgang von Goethe (1749 - 1832)

Ozadje

1. Narava tega področja zajema več stebrov, SZVP in EVOP sodita v drugi steber poleg politik Skupnosti (prvi steber). Veliko zunanjih ukrepov pokriva področje SZVP in vrsto dejavnosti iz 1. stebra, za katere je pristojna Skupnost. To je eden od glavnih dejavnikov, ki pojasnjuje, zakaj je tako težko imeti skladen pregled dejavnosti, ki so pogosto medsebojno povezane na posebnem področju ali celo glede posebne zadeve. Ukrepi Skupnosti in SZVP se lahko dopolnjujejo, vendar tudi prekrivajo.

2. Poleg tega se tudi na posebnem področju SZVP/EVOP zadeve nadalje zapletajo zaradi številnih virov financiranja, ker se nekateri deli financirajo iz splošnega proračuna in drugi iz držav članic. V vprašanje je vključen tudi proračun Sveta. Po mnenju poročevalca je za proračunski postopek 2007 potrebno pridobiti splošno sliko različnih struktur, ki so trenutno vpletene ali financirajo ukrepe SZVP/EVOP (vključno s podpornimi strukturami, kot so načrtovalne enote Sveta in zadevni odbori).

Trenutni položaj

Demokratičen pregled – nezadovoljiv…

3. Evropski parlament ima skromna politična pooblastila na področju SZVP/EVOP. Nadzorno vlogo izvaja s pravico "do obveščenosti" in pravico "do posvetovanja", ki jo določa člen 21 Pogodbe o Evropski uniji. Treba je poudariti, da je dolžnost Sveta glede posvetovanja z EP o "temeljnih usmeritvah" SZVP daleč od popolnosti in da je njeno izvajanje več let bilo predmet težkih kritik, na primer zaradi dejstva, da je letno poročilo Sveta popolnoma opisnega značaja.

4. S tega vidika poročevalec lahko le ponovno potrdi, da Parlament zavrača a posteriori pristop Sveta glede političnega posvetovanja in močno vztraja pri izvajanju pravic Parlamenta v skladu s Pogodbo. "Predsedstvo se posvetuje z Evropskim parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje in varnostne politike ter zagotovi, da se mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo…" (člen 21 PES)

5. V nedavnih pogajanjih o novem medinstitucionalnem sporazumu je Parlament uspel dobiti od Sveta "v prihodnost usmerjen" (a priori pristop) dokument, "ki določa glavne vidike in osnovne usmeritve SZVP" ter vsebuje oceno ukrepov, sprejetih v preteklem letu. Poročevalec meni, da je treba v sedanjem okviru sodelovanja s Svetom in Komisijo (zgrajenem okoli določb novega medinstitucionalnega sporazuma) razviti to podlago, da se okrepi kontrolna vloga Parlamenta glede političnih zadev.

6. Druga pomembna novost v tej smeri je bila uvedba skupnih posvetovalnih sestankov v okviru političnega dialoga o SZVP. Ti sestanki, prvotno uvedeni leta 2004 na podlagi dokončnega sporazuma, doseženega na usklajevalnem proračunskem sestanku novembra 2003, se bodo sedaj odvijali vsaj petkrat letno. Sestanki morajo služiti tudi za okrepitev demokratične kontrole.

7. Evropski parlament ima kot veja proračunskega organa daljnosežne pristojnosti v zvezi s proračunom SZVP, ki jih izvršuje v skladu s členom 28 Pogodbe o Evropski uniji.

8. Zato je treba financiranje SZVP iz splošnega proračuna, glede katerega Parlament in Svet uživata enake pravice in pristojnosti, obravnavati kot najpomembnejše sredstvo, ki ga ima Parlament na voljo za zagotavljanje demokratičnega nadzora nad to politiko. To nalogo še podkrepi dejstvo, da so izdatki za SZVP klasificirani kot "neobvezni" in je torej Parlament tisti, ki dokončno odobri sredstva za naslednje leto.

9. Z novim osnutkom medinstitucionalnega sporazuma bosta EP in Svet vseeno dosegla splošni sporazum o financiranju za obdobje 2007–2013 o višini odobrenih sredstev za SZVP. Institucije bodo to seveda morale upoštevati, dokler bodo pogodbenice sporazuma.

"…..Evropski parlament, Svet in Komisija se strinjajo, da se vsaj 1.740 milijonov EUR da na voljo za SZVP v obdobju 2007–2013 in da znesek za ukrepe, vključene v člen, naveden v tretji alinei, ne sme presegati 20 % celotnega zneska proračunskega poglavja o SZVP.[14]

10. Med finančno strukturo ukrepov in možnostjo izvajanja demokratičnega nadzora obstaja jasna povezava. V številnih primerih danes velja, da Evropski parlament lahko nadzoruje del ukrepa na podlagi prejetih finančnih izkazov. Drugi del istega ukrepa lahko nadzorujejo nacionalni parlamenti (pod pogojem, da so vzpostavljene potrebne strukture med Svetom/vladami/nacionalnimi parlamenti). Ne moremo trditi, da to dopušča izvoljenim predstavnikom možnost ovrednotenja ukrepov SZVP/EVOP v celotnem obsegu. To je pomembno in mogoče zaskrbljujoče vprašanje.

11. Poročevalec poudarja, da je treba zagotoviti nadzor financiranja s strani predstavnikov evropskih davkoplačevalcev na nacionalni ravni, če je financiranje izvedeno le na nacionalni osnovi, in tudi na evropski ravni, če se ukrepi SZVP delno ali v celoti financirajo prek proračuna EU.

Novi medinstitucionalni sporazum

12. Novi osnutek medinstitucionalnega sporazuma gradi in utrjuje, kar je bilo predhodno doseženo z zadnjim medinstitucionalnim sporazumom, skupno izjavo iz leta 2002 in izmenjavo pisem med predsednikom Odbora za proračun in predsedstvom Sveta za vzpostavitev "skupnih informacijskih sestankov" v proračunskem postopku 2004 in "nadgradnjo" predstavništva Sveta na ravni ambasadorjev med proračunskim postopkom 2006.

13. Te določbe o posvetovanju in političnem dialogu so posebnega pomena za Parlament, saj lahko okrepijo politično udeležbo in demokratičen nadzor v sektorju, v katerem so do sedaj finančni elementi pogosto bili edini vir informacij. Lahko bi celo trdili, da je ta politika bila na splošno zasnovana in izvajana le prek sej na medvladni ravni, ne da bi jo zares nadzoroval parlamentarni organ na nacionalni ravni ali na ravni EU.

14. Glavne točke medinstitucionalnega sporazuma so:

a)  sporazum o zagotovitvi vsaj 1.740 milijonov EUR za obdobje 2007–2013 (v povprečju približno 250 milijonov letno);

b)  ohrani se posebni postopek za odhodke SZVP kot del letnega proračunskega postopka; EP in Svet si bosta prizadevala za sporazum o letnem znesku za odhodke SZVP in o dodelitvi tega zneska za proračunske člene, določene v medinstitucionalnem sporazumu; znesek porabe bo moral pokriti "dejanske potrebe";

c)  znesek, ki ni višji od 20 % omenjenega zneska, se lahko vključi v proračun za nujne ukrepe (nepredvidene);

d)  predsedstvo Sveta do 15. junija posreduje "v prihodnost usmerjeno" letno poročilo, ki vključuje finančne posledice in oceno sprejetih ukrepov;

e)  formalizacija skupnih posvetovalnih sestankov v novem medinstitucionalnem sporazumu; novi elementi predvidevajo, da bo Svet predstavljen na ravni ambasadorjev in da se bodo sestanki odvijali vsaj pet letno;

f)  ohranitev določb o četrtletnih poročilih in posredovanje s strani Sveta finančnih poročil v petih dneh po sklepu o ukrepih na področju SZVP.

Ohranitev proračunske strukture (glej prilogo 1).

Financiranje SZVP

15. Mogoče najpomembnejši trend je povezan z večjim številom operacij kriznega upravljanja s civilnimi in tudi vojaškimi sestavinami. To pomeni, da je postalo še pomembneje kot kdajkoli razjasniti financiranje v zvezi s tem vidikom.

Trenutni položaj

16. Civilne operacije so bile ali so financirane iz proračuna SZVP, medtem ko so bile operacije vojaškega ali obrambnega značaja financirane na osnovi načela "costs lie where they fall" (vsak prevzame lastne stroške), to pomeni s strani držav članic. Nekateri stroški, opredeljeni kot "skupni stroški", se lahko upravljajo s tako imenovanim mehanizmom Atena.

17. Svet meni, da je treba civilne sestavne dele (financirane iz proračuna) narediti prilagodljivejše in omogočiti hitrejše postopke, vključno z možnostjo učinkovitejšega financiranja operacij za zagon in operacij za ugotavljanje dejstev.

18. Z vidika Parlamenta je bilo pogosto poudarjeno, da so možnosti financiranja številne in kompleksne ter da redko omogočajo ocenjevanje skladnosti in učinkovitosti. Na kratko, politične in proračunske analize so otežkočene. Prilagodljivost postopkov mora biti pretehtana tudi z vidika preglednosti in odgovornosti.

19. Poročilo Parlamenta o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP (Brokovo poročilo) priporoča "skupne stroške" za prihodnje vojaške operacije v okviru EVOP, ki naj se financirajo iz proračuna EU, in opustitev obstoječega sistema dopolnilnih proračunov ali sredstev za zagon držav članic.

Ali novi medinstitucionalni sporazum izboljšuje obstoječe stanje?

20. Novi medinstitucionalni sporazum ne vsebuje novih "samodejnih" določb, ki bi nemudoma rešile težavo. Vendar bi morale obstoječe določbe, zahvaljujoč nenehnim prizadevanjem Parlamenta v zadnjih treh letih, omogočiti novo obdobje graditve zaupanja med omenjenima institucijama in zagotoviti nadaljnji napredek.

21. Besedilo skupne izjave z dne 25. novembra 2002 navaja, da Svet "dovolj zgodaj in v okviru rednega političnega dialoga obvešča o ukrepih SZVP, ki lahko imajo pomembne finančne posledice". Poročevalec ugotavlja, da Svet v prejšnjih letih ni v celoti upošteval te določbe, in poudarja, da je tovrstno stanje treba izboljšati. Posvetovalne seje, ki bi morale potekati petkrat letno, je treba izkoristiti prav v te namene.

22. Treba je poudariti, da bi lahko besedilo medinstitucionalnega sporazuma glede obveznosti Sveta, da Evropskemu parlamentu posreduje finančne izkaze, zajemalo vse sklepe SZVP, ki imajo za posledico odhodke, tj. ne samo odhodkov iz proračuna EU. Obe instituciji sta v zvezi s tem ponujali različne razlage, tako je Svet leta 2002 izrazil mnenje, da ta obveznost velja le za odhodke iz proračuna EU. Vendar se besedilo glasi "kadar Svet sprejme sklep na področju SZVP, ki ima za posledico odhodke, vedno takoj, najpozneje pa pet delovnih dni". To bi pomenilo, da bi moral podrobnejši prikaz stanja obveščati o sklepih/odhodkih, ki so v pristojnosti držav članic.

23. V ta okvir, zlasti z ozirom na njegov finančni vidik, vse bolj sodi tudi najzahtevnejše finančno posredovanje Unije, tj. njeni programi pomoči in drugi instrumenti Skupnosti na področju zunanje politike. Vendar ni vselej "popolnoma jasno", ali se lahko določen ukrep financira v okviru instrumenta iz prvega ali drugega stebra (na primer odstranjevanje min, nujna civilna pomoč, človekove pravice, vzpostavitev institucij, spremljanje volitev, utrjevanje demokracije in pravne države). V takšni operativni in proračunski "sivi coni" povezanost med SZVP in "običajnimi" ukrepi zunanje politike jasno govori v prid zahtevam po večji usklajenosti med politikami in ukrepi, ki so razdeljeni med prvim in drugim stebrom.

24. Zanimivo bo preučiti, kako bo predlagani niz instrumentov na področju zunanjepolitičnega delovanja vplival na poglavje SZVP v tem smislu. Postavlja se tudi vprašanje dobrega upravljanja proračuna in učinkovite porabe sredstev. Evropsko računsko sodišče je že leta 2001 odločno obsodilo dejstvo, da so bili podobni ukrepi SZVP financirani iz različnih proračunskih vrstic in pododdelkov, in je hkrati pozvalo k preglednejšemu financiranju ukrepov SZVP.

25. Poročevalec izraža iskreno upanje, da bo novi večletni finančni okvir lahko ponudil možnosti za "nov začetek" na tem področju, in poudarja, da bo to ključen element, ki mu je treba posvetiti pozornost v prihodnjih letih, tudi z ozirom na prihodnji pregled večletnega finančnega okvira v letih 2008 in 2009.

Vprašanje posebnih predstavnikov EU

26. Na začetku leta 2006 se je Svet odločil podaljšati mandat osmim posebnim predstavnikom EU do 28. februarja 2007 (predstavnikom za Bosno in Hercegovino, osrednjo Azijo, mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Moldavijo, južni Kavkaz, regijo Velikih jezer, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo in Afganistan).

27. V skladu z obstoječim medinstitucionalnim sporazumom z dne 6. maja 1999 je Evropski parlament prejel izvod finančnih izkazov o skupnih ukrepih Sveta v zvezi s podaljšanjem teh mandatov. Na zadnji skupni seji s Svetom so poslanci Evropskega parlamenta podali jasno stališče o tem, da omenjeni dokumenti niso vsebovali nikakršne ocene dejavnosti posebnih predstavnikov EU.

28. Obstaja potreba po nadaljnji razpravi o merilih za imenovanje posebnih predstavnikov EU, o opredelitvi njihovih nalog, trajanju njihovih mandatov ter dopolnjevanju in usklajevanju z delegacijami Komisije in dejavnostmi/instrumenti, ki sodijo v prvi steber. Med proračunskim postopkom za leto 2006 je Odbor za zunanje zadeve zahteval, da Svet izoblikuje jasne smernice za odprtje delovnih mest za posebne predstavnike EU. Takšne smernice bi zagotovile merila za ocenjevanje dodane vrednosti posebnih predstavnikov. Kaj pravzaprav opredeljuje potrebo po dodelitvi mandata in njegov uspeh?

29. Na omenjeni skupni seji je predsedstvo Sveta pojasnilo, da:

(a) so bili posebni predstavniki EU odraz prednostnih političnih nalog ter pomemben instrument SZVP, ki zagotavlja politično doslednost na določenem geografskem območju;

(b) so k misijam SZVP/EVOP prispevali predvsem na področju političnega usmerjanja;

(c) so v primeru odsotnosti misij SZVP/EVOP prispevali k prepoznavnosti Unije ter spodbujali usklajen regionalni pristop (npr. v osrednji Aziji).

30. Na vprašanje poslanca Evropskega parlamenta, zakaj teh nalog niso opravile delegacije Komisije, je predsedstvo odgovorilo, da:

(a) pri svojem delu na področju celotne regije so posebni predstavniki EU morali veliko potovati (kar bi veleposlaniki ES težko uskladili s svojimi dolžnostmi, ki so že vključevale pomoč Skupnosti in njeno sodelovanje z določeno državo);

(b) posebnih predstavnikov EU pri vodenju misij SZVP/EVOP ni bilo mogoče nadomestiti z uradniki iz Komisije, saj te misije temeljijo na drugačni verigi odgovornosti (posebni predstavniki EU so bili odgovorni političnemu in varnostnemu odboru in g. Solani – in ne Komisiji).

31. Navedbe Sveta ne zmanjšujejo potrebe po nepristranskih sredstvih za ocenjevanje priporočljivosti zaposlovanja posebnih predstavnikov EU ter temeljitejši/bolj nepristranski oceni njihovega delovanja in zahtevanega financiranja iz proračuna.

32. Kar zadeva stroške financiranja posebnih predstavnikov EU, je bilo v letu 2004 pet predstavnikov financiranih iz proračuna EU v višini 3,1 milijona EUR. V letu 2006 je za osem predstavnikov namenjenih 7,5 milijona EUR. Povprečni strošek za proračun se je tako zvišal z 0,6 milijona EUR letno na odposlanca na 0,9 milijona, torej za skoraj 50 %. Ali je to v celoti le posledica prenosa nekaterih stroškov financiranja od držav članic na proračun EU? Katerih?

33. V okviru PPP za leto 2007 je znova predlagana podvojitev odobrenih sredstev za posebne predstavnike EU. Predlagan je znesek 14 milijonov EUR, tj. zvišanje za 448 % v dveh letih.

Nekaj vprašanj za obravnavo

· Obseg dejavnosti SZVP/EVOP se hitro povečuje, ob upoštevanju več kot dvakratnega povečanja predvidenega financiranja (v povprečju okrog 250 milijonov na leto v obdobju 2007–2013) bodo te dejavnosti postale veliko bolj politično pomembne in prepoznavne. Je mogoče domnevati, da bo Svet vse bolj iskal in potreboval podporo Parlamenta ne le za to, da bi občasno zagotovil kak milijon več, ampak tudi za zagotovitev podpore na politični ravni?

· Obstaja trend povečanja števila mešanih misij, tj. skupnih civilnih in vojaških operacij. Mar ni pomembno nadaljevati z razvojem naše strukture za demokratični nadzor teh ukrepov in njihovega financiranja? Bi sem morali vključiti tudi financiranje iz proračuna držav članic?

· Kako se lahko okvir posvetovanja/obveščanja med Parlamentom in Svetom (ki temelji na določbah novega medinstitucionalnega sporazuma) kar najbolje uporabi za spodbujanje "novega začetka" pri graditvi vzajemnega zaupanja med institucijama o vprašanjih SZVP?

· Kako bi lahko sočasno nadaljevali z razvojem demokratičnega nadzora na politični ravni? Na kakšen način lahko to dosežemo znotraj obstoječega okvira? Bi lahko Svet in Komisija navsezadnje preučila možnosti za predstavitev dejanske "presoje potreb" v zvezi s predlaganimi ukrepi?

· Izražena je bila potreba po novem in bolj strukturiranem pristopu do vprašanja posebnih predstavnikov EU. Predlagano povečanje proračunskih sredstev v preteklih dveh letih je bilo izjemno visoko. Kako je mogoče Parlamentu zagotoviti boljše možnosti za nepristransko ocenjevanje smiselnosti ter imenovanja na tem področju?

Na kakšen način je mogoče združiti prizadevanja za zagotovitev usklajenega in doslednega razvoja instrumentov Skupnosti in tistih s področja SZVP/EVOP, z namenom spodbujanja njihove vzajemne usklajenosti in zagotavljanja doslednosti na področju strategij zunanjepolitičnih ukrepov?

o razvojnih vprašanjih

"Revščina je mati revolucije in zločina"

Aristotel (384 - 322 pr. n. š.)

1. Ta delovni dokument opredeljuje cilje razvojne pomoči ES in sredstev, ki so za to namenjena, glede na novi večletni finančni okvir, ki bo predvidoma sprejet na majskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Delovni dokument obravnava, kako je bila razvojna pomoč ES ponavadi razdeljena in nekatere teme za nadaljnjo analizo na tem področju. O teh temah se lahko razpravlja 29. maja na predstavitvi zunanjih vidikov proračunskega postopka 2007.

Ozadje

Kateri so cilji večstranske razvojne pomoči?

2. Razvojni cilji novega tisočletja, o katerih so se sporazumele članice ZN v Deklaraciji tisočletja ZN iz leta 2000 tvori krovni nabor ciljev za večstransko razvojno politiko. Razvojni cilji novega tisočletja so:

(a)  Cilj 1: odpraviti skrajno revščino in lakoto

(b)  Cilj 2: zagotoviti osnovno izobraževanje za vse

(c)  Cilj 3: spodbuditi enakost med spoloma in neodvisnost žensk

(d)  Cilj 4: zmanjšati smrtnost otrok

(e)  Cilj 5: izboljšati zdravje mater

(f)  Cilj 6: bojevati se proti HIV/AIDS, malariji in drugim boleznim

(g)  Cilj 7: zagotoviti trajnostni razvoj okolja

(h)  Cilj 8: uvesti svetovno partnerstvo za razvoj

Kateri so cilji razvojne pomoči ES?

3. Člen 177 Pogodbe Evropske skupnosti (ES) določa tri cilje razvojne politike ES:

· trajnostni gospodarski in socialni razvoj držav v razvoju, zlasti tistih, ki so v najbolj neugodnem položaju;

· enakomerno in postopno vključevanje držav v razvoju v svetovno gospodarstvo;

· boj proti revščini v državah v razvoju.

EU se je prav tako večkrat zavezala spoštovati zgoraj omenjene razvojne cilje novega tisočletja.

Katera sredstva so na voljo za razvojno pomoč ES?

4. EU kot celota – Skupnost in države članice – zagotavlja več kot polovico vse uradne svetovne razvojne pomoči: več kot 34,5 milijard EUR v letu 2004, kar predstavlja 0,36 % BND. S petino proračunskih sredstev EU za pomoč – 6,9 milijard EUR v letu 2004 – upravlja Evropska komisija v imenu Skupnosti. V to je vključen evropski razvojni sklad, ki ne spada v proračun Skupnosti. 9. evropski razvojni sklad zagotavlja 13,5 milijard EUR za afriške, karibske in pacifiške partnerske države. Geografski razpon programa pomoči Skupnosti je globalen, od neposrednih sosed EU do držav v razvoju v vseh regijah po svetu.

Kako so razvojna sredstva ES porazdeljena geografsko?

5. Ni mogoče povsem natančno določiti, koliko razvojne pomoči je zagotovljene za posamezno geografsko regijo, vendar pa je približna razdelitev vključena v letnem poročilu Komisije iz leta 2005 o "razvojni politiki Evropske skupnosti in izvajanju zunanje pomoči leta 2004". V tem poročilu je navedeno, da bila razdelitev sredstev na osnovi plačil iz proračuna v letu 2004 takšna:

Regija	Plačila (v milijonih EUR)	Delež plačil
AKP	2464	40 %
Sredozemlje	1125	18 %
"Tematsko"	797	13 %
Azija	526	8 %
Balkan	510	8 %
Nove neodvisne države	359	6 %
Latinska Amerika	314	5 %
Južna Afrika	116	2 %
Skupaj	6211	100 %

6. Stopnje plačil so se v zadnjih letih približale stopnjam obveznosti za posamezne programe kot rezultat programa "dekoncentracije" načina, na katerega ES izplačuje razvojno pomoč, z dodelitvijo večje vloge delegacijam ES v tretjih državah. Seveda je pri plačilih, ki so bližje zgornjim mejam obveznosti, manj prostora za prerazporejanje sredstev med regijami in programi.

7. Tretja vrstica v tabeli je dodeljena "tematskim" izdatkom. Ta se seveda ne nanaša na določeno geografsko regijo, ampak na razvojno pomoč, porabljeno za tematske programe, ki se osredotočajo na različna skupna vprašanja, kot so človekove pravice, ohranjanje naravnih virov in odgovorno vodenje.

Pomoč za trgovino – obveza za milijardo EUR

8. V sklopu vrha G8 leta 2005 se je predsednik Evropske komisije Baroso obvezal, da bo Komisija do leta 2010 iz razvojne pomoči ES zagotovila milijardo EUR pomoči za trgovinska plačila. V zvezi s tem bi lahko zagovarjali stališče, da bi morali za natančno evidenco te obveze ustvariti novo tematsko proračunsko vrstico za pomoč, povezano s trgovino. Ker takšne tematske proračunske vrstice ni, bo skupna številka za letno pomoč ES, povezano s trgovino, dobljena s seštevkom, ki temelji na izdatkih za trgovinsko pomoč v nacionalnih državnih programih.

9. Obveza za pomoč za trgovino sproža zanimivi vprašanji. Prvič, razprava o nujnosti tematske proračunske vrstice za natančno evidenco pomoči za trgovino izpostavlja kompromis med preglednostjo političnih zavez in širitvijo tematskih proračunskih vrstic za različne horizontalne cilje razvojne politike. Drugič, obstaja vprašanje usklajenosti med porabo Skupnosti v primerjavi s porabo ostalih dvostranskih in večstranskih donatorjev. Poudarek Svetovne banke na strateških programih zmanjševanja revščine, o katerih je sklenjen dogovor na nacionalni ravni s partnerskimi državami v razvoju, je v tem pogledu še posebej pomemben.

Naslednji koraki

Kako bo nov večletni finančni okvir vplival na razvojno porabo ES?

10. Zaradi reorganizacije razdelkov za novo finančno perspektivo je težko neposredno primerjati bodočo porabo razvojne pomoči v večletnem finančnem okviru 2007–2013, s finančno perspektivo 2000–2006. Okvirni podatek je, da je v obdobju 2007–2013 za razdelek 4 "EU kot globalni partner" predvidenih 50 milijard EUR. Za razvojno sodelovanje je predvideno približno 15 milijard EUR (pribl. 30 odstotkov). Treba pa je opozoriti, da evropski razvojni sklad in rezerva za nujno pomoč nista v večletnem finančnem okviru 2007–2013. Nadalje, evropski sosedski in partnerski instrument, za katerega je v večletnem finančnem okviru dodeljeno več kot 10 milijard EUR, zagotavlja pomoč revnejšim državam na zunanjih mejah EU ali tistim, ki so blizu zunanjih meja EU.

Prihodnost gospodarskih instrumentov in instrumentov sodelovanja ES

11. Med Parlamentom, Svetom in Komisijo potekajo pogajanja glede novih zunanjih instrumentov za predpristop, sosedstvo in partnerstvo ter razvojno in gospodarsko sodelovanje. Eno od ključnih vprašanj je pravna podlaga za instrument za razvojno in gospodarsko sodelovanje. Parlament namerava spremeniti ta program, da bi vključeval vse države v razvoju (po definiciji OECD/DAC so "države v razvoju" tudi Kitajska, Indija, Brazilija), ki niso vključene v sosedski ali predpristopni instrument. Ključno vprašanje je, ali pravna podlaga zajema le razvojno sodelovanje (člen 179 Pogodbe) ali tudi gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje (člen 181 Pogodbe). Dvojna pravna podlaga bi Komisiji pustila več možnosti, da denar za podporo porabi za gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje z (npr.) Kitajsko, vendar pa bi to lahko imelo za posledico manj denarja, ki bo na voljo za razvojno pomoč.

Ključne teme

12. Kot je bilo že omenjeno v tem delovnem dokumentu, je Evropska komisija v zadnjih letih namenila veliko truda zato, da bi "dekoncentrirala" stopnjo, na kateri se porabi razvojna pomoč. S tem je bila dodeljena večja vloga delegacijam ES v tretjih državah. Višje stopnje porabe razvojne pomoči v primerjavi s prevzetimi obveznostmi seveda prav tako zmanjšujejo možnost prenosa plačil med proračunskimi vrsticami za različne regije/projekte glede na porajajoče se potrebe.

13. Namen načrta skladnosti je zagotoviti, da se prizadevanja različnih zainteresiranih strani med seboj dopolnjujejo in krepijo. Cilj je zmanjšati obseg prekrivanja dela in odpraviti neskladne cilje. Usklajenost med akterji se lahko analizira na več ravneh in področjih politike in političnih akterjev.

Nekaj vprašanj za predstavitev

· Kako učinkovita je bila poraba razvojne pomoči v obdobju finančne perspektive 2000–2006? Katere izboljšave bi bilo potrebno narediti in vključiti v prihodnje programe razvojne pomoči?

· Kako uspešna je bila dekoncentracija pri izboljšanju uspešnosti in učinkovitosti porabe razvojne pomoči ES?

· Kaj je potrebno še storiti, da se zagotovi skladnost razvojne pomoči ES s tisto, ki jo zagotavljajo nacionalni (zlasti države članice EU) in večnacionalni donatorji (zlasti sistem ZN)? Kakšne so možnosti za učenje najboljše prakse med donatorji in za učinkovito sodelovanje, npr. med EU in ZDA?

· Kaj je še možno storiti za dopolnjevanje izvajanja javne in zasebne pomoči (nevladne organizacije, darovalci), npr. na področju izobraževalne politike?

· Kaj je možno storiti za optimizacijo načina, na katerega politiki in uradniki v državah v razvoju, ki prejemajo sredstva, stopajo v stik s politiki in uradniki v državah in organizacijah donatorkah. Kako lahko izboljšamo upravljanje celotnega sistema?

· Kako se lahko zagotovi skladnost med razvojnimi politikami in politikami na drugih področjih, kot sta trgovinska politika in okoljska politika?

o spodbujanju demokracije in človekovih pravic

"Energija in vztrajnost premagata vse "

Benjamin Franklin (1706 - 1790)

Ozadje

1. Od druge polovice osemdesetih let, odkar so družbe v raznih delih sveta začele prehajati v demokracijo, obstaja hitra in pomembna širitev programov pomoči, ki jih financira Evropska unija in ostali pomembni donatorji v podporo razvoju človekovih pravic in demokracije (HRD). To je bilo kot poseben cilj vključeno tudi v pogodbe EU. Splošni namen programov je dvojen:

(a) spodbujanje razvoja človekovih pravic in demokracije samih po sebi kot političnega dobrega, ki bo izboljšalo življenje državljanov, tako da jim prinaša več svobode, politične zastopanosti in večjo odgovornost vlad;

(b) zastopanje ideje, da je spodbujanje razvoja človekovih pravic in demokracije bistveni del procesa pospeševanja trajnostnega družbenega in gospodarskega razvoja.

2. Večina uredb Sveta sprejetih na področju zunanje pomoči vključuje cilje v povezavi s človekovimi pravicami in demokracijo; leta 1994 je bila na zahtevo EP objavljena Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), v kateri so skupaj zbrana sredstva, ki so izrecno namenjena spodbujanju človekovih pravic in demokracije (pretežno iz geografskih uredb): Phare, Tacis, ALA, MEDA, ).

3. Leta 1999 je Svet z namenom, da bi ustvaril potrebno pravno podlago za zunanje ukrepe in izvajanje proračunskih skladov, sprejel dve uredbi (975/1999 za države v razvoju, 976/1999 za tretje države). Uredbi sta prenehali veljati konec leta 2004, vendar sta bili podaljšani do konec leta 2006, tokrat ena od njiju (države v razvoju) v postopku soodločanja.

4. V preteklosti (od leta 1980) je Komisija zadolžila zunanjo ustanovo, Evropsko fundacijo za človekove pravice (EHRF), da poskrbi za tehnično podporo pri upravljanju nekaterih proračunskih vrstic, ki se nanašajo na človekove pravice. Ko je leta 1992 Parlament ustanovil program Phare za demokracijo, kateremu je bil kasneje dodan program Tacis za demokracijo, je bil ustanovljen Svetovalni svet predstavnikov Komisije, Parlamenta, Sveta Evrope in G24 (medvladno združenje držav v razvoju in tretjih držav).

5. Po uvedbi uredbe iz leta 1999, na podlagi katere je bil ustanovljen upravljalni odbor držav članic (komitologija), je Komisija ukinila svetovalni svet. Pogodba s fundacijo za človekove pravice (EHRF), zadolženo za tehnično podporo za "skupno službo" (kasneje preoblikovano v evropsko pomoč (Europe Aid)) za upravljanje vseh proračunskih vrstic v zvezi s človekovimi pravicami iz poglavja B7-7 (približno 100 milijonov evrov letno) je tekla še naprej od aprila 1999 do maja 2001. takrat se je upravljanje preselilo v Europe Aid, Komisija pa je prenehala sodelovati z EHRF.

Program danes

6. Ukrepi za spodbujanje demokracije in človekovih pravic v okviru proračuna EU se še zmeraj izvršujejo na različne načine. Po eni strani je Evropski pobudi za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) namenjeno posebno poglavje v proračunu (19 04, prej B7-70); za leto 2006 je prejela 123 milijonov evrov.

7. Po drugi strani pa se različni ukrepi, povezani z demokracijo in človekovimi pravicami, izvajajo v okviru geografskih programov sodelovanja. Kar se tiče vidnosti in vpogleda, ti niso do iste mere odprti za Parlament, vsaj ne glede proračunskega vidika.

8. Na splošno rečeno je EIDHR program, ki spodbuja ukrepe civilne družbe, ki pa tudi ne uživa nujno uradne podpore s strani oblasti v tretjih deželah (čeprav je to seveda možno). Geografski programi delujejo znotraj načrtovanega okvirja, dogovorjenega skupaj z zadevno državo tako, da pogosto financirajo institucije tiste države na področju dobrega vladanja, krepitve pravnega sistema, policijskega sistema itd.

9. Že večkrat je bilo omenjeno vprašanje pomanjkanja sodelovanja med obema, kakor tudi vprašanje nezadostnega sodelovanja z državami članicami EU in z ostalimi donatorji in mednarodnimi organizacijami.

10. Za EIDHR je po sprejetju pravne podlage iz leta 1999[15], potekala proračunska konsolidacija v okviru proračunskih vrstic in nomenklature.

Od takrat je bil proračunski trend za EIDHR precej stabilen, programu pa je bila dodeljena velika prednost in vidnost znotraj proračunskega postopka. Prevzemi obveznosti za poglavje 19 04 so bili izglasovani kot sledi (brez nadaljnjih prenosov). Treba je opozoriti, da diagram PPP za leto 2007 morda ni direktno primerljiv s prejšnjimi leti, ker se proračunska nomenklatura spreminja.

(v milijonih EUR)

PDB 2007		2006	2005	2004	2003	2002	2001	2000
130,7		122,7	120,4	125,6	106,0	104,0	102,0	94,8
Ali so vključeni še katerikoli drugi ukrepi razen programa EIDHR iz prejšnjih let?

Za leto 2006 je več kot 105 milijonov od tega namenjeno glavni vrstici 19 04 03: razvijanje in utrjevanje demokracije in načela pravne države — spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin[16]

11. Možno je opaziti, da se raven malo nad 100 milijonov dejansko sklada z okvirnimi finančnimi sredstvi, zajetimi v dveh uredbah Sveta. Za investicijski "skok" v letu 2004 se je odločil Parlament (v nasprotju s predlogi Komisije in Sveta) in je bil pravzaprav možen zato, ker program ni bil v celoti sprejet v postopku soodločanja.

12. Glavna proračunska vrstica programa EIDHR (19 04 03) se izvaja na podlagi razpisa za zbiranje predlogov in se osredotoča na štiri glavne kampanje. Prav tako je bilo izbranih nekaj držav prejemnic, vendar ni znano po kakšnem merilu.

13. Program EIDHR, kar je verjetno manj znano, ravno tako zagotavlja nekaj neposrednega financiranja mednarodnih organizacij. To pa je pogosto predmet kritike s strani nevladnih organizacij. Sprašujejo, zakaj bi moral takšen instrument, kot je EIDHR, zagotavljati osrednje financiranje urada visokega komisarja za človekove pravice v Ženevi (Združeni narodi)? Ali pa "ciljne projekte", ki podpirajo projekte Združenih narodov?

14. Potrebno je poudariti, da za obdobje od leta 2007-2013 Parlament vztraja na tem, da se predstavi ločen zakonodajni predlog za instrument za demokracijo in človekove pravice. Omenjeno bo potrebno financirati iz splošnega sporazuma za postavko 4 novega večletnega finančnega okvira (MFF), kar je določil proračunski organ.

15. V PPP Komisije za proračunsko leto 2007 so ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami predstavljeni posebej (poglavje 19 04) v okviru proračunske nomenklature, vendar kot del štirih glavnih instrumentov s stališča zakonodaje (v skladu z izvirnim predlogom Komisije za nove zunanje instrumente). Skupna raven proračunskih sredstev je 130, 7 milijonov evrov.

Prednosti in slabosti programa EIDHR

16. Čeprav nikakor ne izčrpno, želi poročevalec podrobneje predstaviti nekatere stalne točke, ki se vedno znova omenjajo v povezavi s programom EIDHR.

Pozitivne točke

17. Na splošno velja, da je velika prednost programa njegova (potencialna) možnost, da podpira ukrepe, ki ne uživajo nujno podpore "lokalnih" vlad. Ni potrebno posebej poudariti, da so to pogosto dogaja v državah, v katerih je že sam obstoj dela za demokracijo in človekove pravice lahko prepovedan ali pa vsaj zelo otežen. Kljub temu se zdi, da se ta pozitivni del programa ne izvaja prav pogosto v praksi.

18. Prejšnja prerazporeditev proračunskih vrstic in zahteva EP o ločeni uredbi bi omogočila večjo preglednost na tem področju, ki je že po tradiciji prednostna politična naloga Parlamenta.

19. Obstaja možnost, da bi se izpeljala bolj učinkovita poraba sredstev in bolj pomembni projekti, če bo Komisija izrabila priložnost in omogočila uspešen "dekoncentracijski" postopek. Na ta način bi se projekti vedno bolj opredeljevali in sprejemali na ravni delegacij ES (ne pa direktno v Bruslju). To bi omogočilo boljšo lokalno usklajenost med donatorji in zmanjšalo administrativne stroške.

Negativne točke

20. Na ravni strategije so se pojavljala vprašanja v zvezi z dolgoročnim vplivom financiranja (trajnost čez daljše obdobje), ker je financiranje večinoma usmerjeno v individualne projekte na krajše obdobje. V različnih ocenah je bilo poudarjeno, da je težko zapaziti kakršnokoli stalno strategijo in da je bilo financiranje veliko preveč razpršeno, da bi bila s tem dosežena "kritična masa"učinkovitosti.

21. Program se spopada z resnimi problemi, kar se tiče administrativnih postopkov, še posebej razpisnih postopkov in zamud. V prizadevanju, da se odzove na nastalo situacijo, v kateri bi bili proračunski skladi lahko skoraj v dvoletnem zaostanku (t.j. proračunska sredstva, o katerih se je glasovalo eno leto, recimo leta 2003, so se v najboljšem primeru začela uporabljati konec leta 2004) se je Komisija odločila za nenavadno odločitev, da "združi" razpisa za oddajo predlogov za glavno proračunsko vrstico iz leta 2005 in 2006, da bi tako do leta 2007 lahko pričeli na novo. To naj bi bilo v povezavi z velikimi zaostanki razpisa za leto 2005. V nekaterih pogledih se zdi, da veliko število reorganizacij znotraj Komisije do zdaj še ni imelo pozitivnega učinka.

22. Zdi se, da glavno proračunsko delo Komisije v okviru sodobnejših okvirov ocenjevanja (uporaba kazalcev za ocenjevanje učinkovitosti in cenovne primernosti) zaostaja na tem področju. Pojavila so se vprašanja o tem, kako lahko tisto, kar so pokazale pretekle izkušnje, prispeva h izboljšanju kakovosti programa.

Možna povezava s pregledom finančne uredbe

23. Poročevalec se sprašuje, če bi bila lahko reforma finančne uredbe priložnost, da se rešijo nekatere administrativne težave in zamude, ki so se pojavile v programu EIDHR?

24. EP je 15. marca 2006 sprejel različne predloge sprememb, ki bi lahko bili pomembni.

Na splošno je poudarjeno načelo sorazmernosti administrativnih ukrepov (zahtevana kontrola mora biti v sorazmerju vključenimi zneski in tveganji). Število posebnih predlogov sprememb je predstavljenih tudi za splošno področje štipendij.

25. GD za proračun Komisije trenutno obravnava spremenjeni predlog in bo očitno v celoti ali delno sprejel predloge sprememb Parlamenta.

26. Zanimivo bi bilo izvedeti, kakšno je stališče Komisije glede pravil za občutljive finančne odločitve na tem področju, ki lahko vključuje organizacije, ki so prepovedane ali pod stalno grožnjo svojih vlad. Ali bi bila Komisija pripravljena posredovati v takšnih težkih okoliščinah?

Prihodnost

27. Poročevalec poudarja, da bo zakonodajna odgovornost pristojnih odborov, da se odločijo o prihodnjih značilnostih novega instrumenta na tem področju, ki naj bi bil kos vse večjim zunanjim izzivom za novo finančno obdobje 2007-2013.

28. Jasno je, da je nekaj teh prednostnih nalog tesno povezanih z ostalimi zunanjimi instrumenti. Pojavljajo se vprašanja, kot na primer, kako se lahko izboljšata postopek in prilagodljivost, da se s tem poveča učinkovitost izvajanja programov; na kakšen način lahko EP zagotovi, da njegove zakonodajne pristojnosti ne bi bile omejevane in na kakšen način lahko igra strateško vlogo pri oblikovanju prednostnih nalog in dodeljevanju sredstev.

29. Vzporedno s tem je potekala razprava o nekaterih predlogih o tem, ali bi bilo izvedljivo/ustrezno ustanoviti "evropsko fundacijo", verjetno po zgledu ameriške "Narodne ustanove za demokracijo". Domnevno bi takšna ustanova delovala neodvisno in ločeno od zakonodajnega instrumenta (uredbe), ki bi se jo naj sprejelo. Seveda se postavlja vprašanje, kako bi takšna fundacija delovala in na kakšen način bi bila financirana.

30. Čeprav naj ne bi prehitro sodili o vsebini tega vprašanja, se zdi pomembno, da se izpostavi nekaj vprašanj v zvezi s proračunom:

-Ali bi se takšno financiranje izvršilo iz splošnega proračuna EU?

-Ali bi bilo predpisano z novo uredbo?

-Če je temu tako, ali bi bilo lahko določeno na tak način z upoštevanjem pravil finančne uredbe?

-Kako bi to vplivalo na pogodbeno zavezano odgovornost Komisije do izvajanja proračuna?

Kakšne so posledice v okviru postopka podeljevanja razrešnice za proračun EU?

-Na kakšen način je mogoče zagotoviti, da se Parlamentova vloga nadzora nad proračunom ne bi bila predmet pogajanj?

-Ali bi splošna pravila za agencije veljala tudi za "fundacijo"? Ali bi fundacija delovala kot "izvrševalni agent" proračunskih skladov EU?

31. Razpravljalo se je tudi o drugem, ločenem vprašanju za ustanovitev drugačne vrste fundacije s področja človekovih pravic. Tu naj bi se bolje uporabile izkušnje evropskih poslancev za misije spremljanja volitev, delegacij, parlamentarnih skupščin itd. Pokazalo se bo, kako se bo ta pobuda razvijala in na kakšen način bodo upoštevane proračunske posledice.

Nekaj vprašanj za obravnavo

Kateri konkretni ukrepi naj se uporabijo, da se znatno izboljša izvajanje ukrepov v zvezi s človekovimi pravicami v okviru obstoječih skladov, še posebej kar se tiče usklajevanja med ukrepi in donatorji?

Ali je mogoče, da EIDHR nima opore v širši strategiji, ampak raje financira širok razpon posameznih projektov in zato nezadostna proračunska sredstva razporeja preveč na drobno?

Kako je mogoče potrebo po finančni odgovornosti združiti z jasno potrebo po manj birokratskih postopkih na tem področju, ki včasih vključuje financiranje demokratičnih organizacij/civilnih organizacij, ki niso priznane v svojih državah?

Kako se lahko vpliv financiranja, namenjenega človekovim pravicam in demokraciji, izboljša v okviru novega večletnega finančnega okvira, s tem da zagotavlja boljše razmerje med izdatki in koristmi?

Ali bi morali vztrajati pri ideji o evropski fundaciji? Ali je združljiva s finančno uredbo, ki je sedaj v veljavi?

o predhodnem predlogu proračuna 2007 – prva analiza

"Najboljša stvar glede prihodnosti je, da se dogaja dan za dnem" – Abraham Lincoln

Uvod

1.      Predhodni predlog proračuna (PPP), ki ga je Komisija sprejela 3. maja, je prvi proračun za večletni finančni okvir 2007–2013. PPP 2007 je predviden za EU 27, vključno z Romunijo in Bolgarijo. Če bo pristop ene od dveh držav kandidatk odložen, bo treba predložiti pisni predlog spremembe. Ta delovni dokument vsebuje začetni povzetek glavnih sestavnih delov predloga Komisije. Dokument se osredotoča na spremembe v načrtovani porabi med PPP 2007 in proračunom 2006 (P2006) ter novimi programi v večletnem finančnem okviru in PPP.

Ključni podatki po razdelkih večletnega finančnega okvira 2007–2013

2.      Delovni dokument je oblikovan v skladu z novimi razdelki v proračunu za leto 2007. To so razdelki, dogovorjeni v večletnem finančnem okviru 2007–2013. Razdelki so določeni v tabelah 1a in 1b spodaj. Novi razdelki se razlikujejo od razdelkov v prejšnji finančni perspektivi 2000–2006. To pogosto otežuje neposredno primerjavo podatkov iz PPP 2007 in P2006. Poleg tega novi večletni finančni okvir (VFO) vključuje številne nove programe. Ti novi programi postanejo včasih "krovni" programi, ki krijejo porabo iz predhodno obstoječih programov. Kot v predhodnih proračunih je namen pristopa "načrtovanje proračuna po dejavnostih" splošen pregled stroškov politik. Proračunski naslovi, poglavja in vrstice so ključnega pomena za letni proračunski postopek. Vendar poraba za določeno proračunsko poglavje ali področje politike lahko obsega več razdelkov.

Povzetek zneskov iz PPP 2007 po razdelkih VFO

Tabela 1a – Pregled PPP 2007 – obveznosti (milijoni EUR, tekoče cene)

razdelek	obveznosti 2007 (EU 27)	sprememba v % glede na leto 2006 (EU 25)	zgornja meja iz VFO	rezerva
1a Konkurenčnost za rast in zaposlovanje	8 796,1	+11,5%	8 918	121,9
1b Kohezija za rast in zaposlovanje	45 486,6	+14,8%	45 487	0,4
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	57 217,6	+1,2%	58 351	1 133,4
3a Svoboda, varnost in pravica	571.3	+4%	637	65,7
3b Državljanstvo	603,1	-1,4%	636	32,9
4 EU kot globalni partner	6 702,5	-20,2%	6 578	110*
5 Uprava	7 002,3	+6%	7 039	112,7*
6 Nadomestila	444,6	-58,6%	445	0,4
Skupaj	126 824,1	+4,6%	128 091	1 577,4*

Vir: dokumenti Evropske komisije o PPP 2007

3.      Ker se kategorije prekrivajo, je treba pri obravnavi PPP paziti, da se primerjajo podobni elementi v različnih proračunskih letih ter v novih in starih programih. Ta delovni dokument je namenjen le pregledu. Potrebno bo dodatno delo, da bi v celoti razložili povezave med PPP 2007, P2006 in novimi razdelki VFO.

4.       Tabela 1a določa odobritve za prevzem obveznosti za leto 2007 glede na PPP. Skupni znesek znaša 126.824 milijonov EUR, kar je 4,6 % več v primerjavi s proračunom 2006, na podlagi ocene odobritev proračuna 2006, ki jo je pripravila Komisija, izražene glede na nove razdelke večletnega finančnega okvira. Skupne prevzete obveznosti po podatkih Komisije znašajo 1,08 % BND EU. Priloga I novega medinstitucionalnega sporazuma (MIS), na podlagi katere je bilo 17. maja 2006 na plenarnem zasedanju sprejeto Bögejevo poročilo, določa zgornjo mejo odobritev za prevzem obveznosti v višini 1,10 % BND EU.

5.      Komisija v PPP navaja, da razlika v okviru zgornjih meja VFO znaša 1.577 milijonov EUR. Podatki o zneskih za razdelek 4 in razdelek 5 so v tabeli označeni z zvezdico (*), ker obstaja v vsakem primeru očitna nesorazmernost med obveznostmi, zgornjo mejo in rezervo. Rezerva za razdelek 4 ne upošteva odobritev v zvezi z rezervo za nujno pomoč v višini 234,5 milijonov, ki je predvidena zunaj VFO. Rezerva v okviru zgornje meje razdelka 5 vključuje tudi 76 milijonov EUR iz prispevkov uslužbencev za pokojninski sklad.

Tabela 1b – Pregled PPP 2007 – plačila (milijoni EUR)

razdelek	plačila 2007 (EU 27)	sprememba v % glede na leto 2006 (EU 25)
1a Konkurenčnost za rast in zaposlovanje	6 943,5	-6,5%
1b Kohezija za rast in zaposlovanje	37 790,3	+19,1%
2 Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	55 683,4	+0,4%
3a Svoboda, varnost in pravica	427,0	-19,9%
3b Državljanstvo	679,6	+8,9%
4 EU kot globalni partner	7 447,5	-13,8%
5 Uprava	7 002,1	+6,0%
6 Nadomestila	444,6	-58,6%
Skupaj	116 418,1	3,9%

Vir: dokumenti Evropske komisije o PPP 2007

6.      V tabeli 1b so navedena sredstva za plačila v PPP 2007. Celotni skupni znesek odobritev plačil znaša 116.418 milijonov EUR, 3,9 % več v primerjavi z letom 2006. To je 0,99 % BND EU. Priloga I MIS določa zgornjo mejo za odobritve za plačila v višini 1,06 % BND. Zato je v okviru proračunskih sredstev za plačila na voljo znatna rezerva.

7.       Delovni dokument zdaj obsega: vplive novega medinstitucionalnega sporazuma na proračun 2007, splošne pripombe poročevalca, povzetek PPP po razdelkih VFO in zadnji del o horizontalnih zadevah, kot so agencije, pilotni projekti in pripravljalni ukrepi.

Posledice novega MIS za proračun 2007

8.      MIS med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, podpisan 17. maja 2006, je temelj za urejen razvoj odhodkov EU v naslednjih letih. Čeprav predvideva določene letne zgornje meje za obveznosti in plačila, VFO ni večletni proračun. Treba je ohraniti zadostno rezervo, da se omogoči običajen razvoj letnega postopka.

9.      Devetdeset odstotkov zakonodaje EU za programe porabe se zaključi konec leta 2006, vendar vsi prihodnji programi ne bodo določeni v letu 2007, zato je treba ohraniti prostor za nove pobude, letne ukrepe, pilotne projekte, pripravljalne ukrepe ter podporo prednostnim nalogam EP. Večina postopkov soodločanja, s katerimi se vzpostavlja nova generacija programov, bo zaključena konec leta 2006 ali na začetku leta 2007; proračun 2007 bo še vedno zagotavljal priložnost za natančno uravnavanje in deloval kot vzvod EP za ohranitev prednostnih nalog v tekočih zakonodajnih postopkih.

10.    Številne določbe iz novega MIS se bodo izvajale med proračunskim postopkom 2007. Nova zakonodajna prilagodljivost (člen 37) v višini 5 % bi se lahko uporabila za pospeševanje programov, za katere EP na podlagi ocene Komisije meni, da so pozitivne prednostne naloge. Poročevalec meni, da bi se del rezerve lahko uporabil za ta namen, zlasti v okviru razdelkov 1A, 3B in 4. Poročevalec želi poudariti, da so zneski, predvideni v PPP za večletne programe, okvirni, dokler zakonodajni organ ne zaključi postopkov. Zato bi se lahko rezerve, nastale v različnih razdelkih, občutno spremenile po zaključku zakonodajnih postopkov.

11.    Globalizacijski sklad (člen 28) je nov instrument, s katerim je mogoče dodeliti do 500 milijonov EUR letno (tekoče cene) iz sredstev, ki so na voljo v okviru zgornje meje celotnih odhodkov preteklega leta in/ali iz črtanih odobritev iz preteklih dveh let, z izjemo tistih, ki so povezane z razdelkom 1B. Sklad bo imel neposreden vpliv na proračun 2007, kar zadeva uporabo rezerve, ki bo ostala na voljo po sprejetju proračuna in po uporabi sredstev sklada v okviru proračunskega postopka. V zvezi z rezervami poročevalec meni, da bodo verjetno na voljo le pri odhodkih za kmetijstvo, t.j. v razdelku 1A do konca leta 2006 in razdelku 2 od leta 2007 naprej.

12.    Predvideni so novi postopki za okrepitev preglednosti in dobrega finančnega poslovodenja na področju SZVP (člen 42 in člen 43 MIS), financiranje področja svobode, varnosti in pravice (izjava št. 13), pa tudi izboljšanje spremljanja finančnega načrtovanja (člen 46). V letnem postopku bo zagotovljeno pozorno spremljanje finančnega načrtovanja in, če bo potrebno, bodo sprejeti ukrepi na proračunski ravni.

13.    Komisija mora v skladu z MIS med proračunskim postopkom poročati proračunskemu organu o dejavnostih, ki jih financirajo EIB, Evropski investicijski sklad in EBOR za podporo naložbam v raziskave in razvoj, vseevropska omrežja in MSP.

Splošne pripombe poročevalca

14.    Poročevalec želi opozoriti, da se mora razprava o P2007 osredotočiti na tri področja: opredelitev političnih prednostnih nalog v zunanjih in notranjih politikah, najboljša uporaba sredstev z vidika kakovosti, ki jo spremlja raziskava o stroških in koristih ter priprava na pregled 2008–2009, kot določa delovni dokument 2 (odstavek 8) in kot je potrdila plenarna skupščina (A6-0154/2006) 18. maja 2006.

15.    Boljša uskladitev zakonodajnega programa in proračuna EU za leto 2007 bo prednostna naloga tudi za poročevalca, ki se zavzema za pojasnitev in povezavo postopkov za opredelitev zakonodajnih in proračunskih prednostnih nalog. Analiza stroškov in koristi mora biti sestavni del tega bolje sinhroniziranega postopka in olajšati učinkovito porabo za resnične politične prednostne naloge. Poročevalec je poleg tega odločen uporabiti vse možnosti, ki jih nudita letni proračunski postopek in novi MIS, kakor tudi začeti pripravo na vmesni pregled 2008–2009.

16.    V zvezi s skupnimi zneski poročevalec ugotavlja, da je v skladu z določbami medinstitucionalnega sporazuma (člen 16) letna tehnična prilagoditev za celotno obdobje določena na podlagi deflatorja v višini dveh odstotkov letno. Komisija je PPP priložila predstavitev novega VFO v tekočih cenah. V skladu z zgornjimi mejami, določenimi v VFO, bo raven porabe EU, izražena v obveznostih, stalno naraščala v VFO. Za raven plačil so značilne večje nepravilnosti, zlasti glede kohezijske politike, ki doseže vrh leta 2008. Poročevalec poudarja, da nižja raven plačil v določenem proračunskem letu lahko vodi do odloga pri izvajanju.

17.    Iz analize zneskov po razdelkih v PPP 2007 (tabeli 1a in 1b), ki zadevajo politične prednostne naloge, poudarjene v njegovem delovnem dokumentu št. 2 (odstavek 9), poročevalec ugotavlja, da se zdijo odobritve v nekaterih razdelkih premajhne in mogoče nezadostne. Poročevalec ugotavlja 14,8-odstotno povečanje sredstev za kohezijo za rast in zaposlovanje (razdelki 1B) in pozdravlja 11,5-odstotno povečanje sredstev za konkurenčnost za rast in zaposlovanje (razdelek 1a), glede na to, da je lizbonska strategija bila prednostna naloga, poudarjena v delovnem dokumentu 2. Vendar je poročevalec zaskrbljen zaradi 20,2-odstotnega znižanja odobritev v razdelku 4 (EU kot globalni partner). Nadalje ugotavlja, da je bilo malo sredstev preusmerjenih v reševanje izzivov, opisanih v njegovem delovnem dokumentu 4. Tudi varnost in potreba po učinkovitejši komunikacijski politiki sta bili prednostni nalogi v delovnem dokumentu št. 2; za ta področja porabe niso značilne večje spremembe glede skupne porabe v PPP 2007 v primerjavi s P2006. Poročevalcu se zdijo rezerve, ki so na voljo v različnih razdelkih, že nezadostne, zlasti v razdelkih 3B in 4, za izpolnjevanje ambicij Unije na teh področjih.

18.    Komisija je predstavila PPP na osnovi EU s 27-imi državami v skladu z naslednjim VFO, čeprav še ni bila sprejeta formalna odločitev o priključitvi Bolgarije in Romunije. Poročevalec meni, da se v proračunu ne smejo predvidevati politične odločitve, ampak morajo v njem biti potrjene. Zato mora Komisija ločeno navesti odhodke, predvidene za EU-2, da se ohranijo pravice proračunskega organa v okviru pisnega predloga spremembe, ki ga bo Komisija predstavila, če bo širitev izvedena pred drugo obravnavo Parlamenta.

Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

Pregled

19.   Podrazdelek obsega ključne politike za uresničevanje lizbonske strategije s poudarkom na gospodarski rasti ter številnejših in boljših delovnih mestih za evropske državljane, kar je prednostna naloga v tem VFO. Zato bi pričakovali povečanje porabe na tem področju PPP. Predlagane odobritve za prevzem obveznosti za ta razdelek (8.796 milijonov EUR) so se dejansko povečale za 11,5 % v primerjavi s proračunom 2006. Vendar so se odobritve plačil (6.944 milijonov EUR) zmanjšale za 6,5 % v primerjavi z letom 2006.

20.   Zdi se, da glavni razlogi za vrzel med povečanimi obveznostmi in zmanjšanimi plačili izvirajo s področij raziskovanja in vseevropskih omrežij (TEN). Na obeh področjih obstaja velika vrzel med obveznostmi in načrtovanimi plačili v PPP. Na primer, v povzetku predhodnega predloga proračuna 2007, ki so ga pripravile službe Parlamenta, obveznosti za sedmi raziskovalni program znašajo 5.486 milijonov EUR, plačila pa le 3.977 milijonov EUR. Razlog je časovni zamik, ki je potreben, da se odobrena sredstva spremenijo v obveznosti, saj vzpostavitev projektov porabe v okviru novih programov zahteva čas. Specializirani odbori bi morda želeli nadalje preučiti to vprašanje.

21.   Odobritve v razdelku 1a so porazdeljene med vrsto področij, ki so včasih navedena kot proračunski "naslovi". Odobritve v razdelku 1a PPP vključujejo: gospodarske in finančne zadeve, podjetja,zaposlovanje in socialne zadeve, raziskovanje, informacijsko družbo in medije, neposredno raziskovanje, ribištvo in pomorske zadeve, notranji trg, obdavčenje in carinsko unijo, izobraževanje in kulturo, boj proti goljufijam, upravo in statistiko. Vpisane so tudi opombe in vrstice p.m., kar pomeni, da bi odobritve lahko bile predvidene v okviru regionalne politike, trgovine in proračuna. Ostali del obravnava glavne programe in področja porabe.

Konkurenčnost in inovacije

22.   Za novi Program za konkurenčnost in inovacije (CIP) se v PPP predlaga skupni znesek v višini 388 milijonov EUR. Ukrepi, financirani v okviru tega programa, so usmerjeni zlasti v:

- pospeševanje podjetniških pobud/ inovacij in razvoja malih podjetij;

- dokončno vzpostavitev, izboljšanje in upravljanje notranjega trga;

- ohranitev in krepitev konkurenčnosti industrije;

- informacijsko družbo;

- trajnostno gospodarsko rast, vključno z energijo.

23.     Ti cilji so razdeljeni med naslednja področja: podjetništvo in inovacije (268 milijonov EUR), podpora politikam informacijske in komunikacijske tehnologije v okviru CIP (54,7 milijonov EUR) in inteligentna energija v okviru CIP (65 milijonov EUR). Že obstoječi program Inteligentna energija za Evropo je sedaj vključen v CIP. Osredotoča se na varnost oskrbe z energijo, konkurenčnost, ustrezno izvajanje ureditvenega okvira za energijo, spodbujanje naložb, učinkovito rabo energije, obnovljive vire energije, diverzifikacijo energetskih virov, promet in ozaveščanje.

Raziskovanje

24.    Raziskovanje je eno od področij, za katero je bilo med pogajanji o VFO 2007–2013 povečano financiranje. Sedmi raziskovalni okvirni program je ključni sestavni del tega podrazdelka. Leto 2007 je prvo proračunsko leto sedmega raziskovalnega okvirnega programa, katerega glavni cilji se odražajo v različnih specifičnih programih:

                   Sodelovanje (raziskovalne dejavnosti v mednacionalnem sodelovanju);

                   Ideje (novo – odličnost prek konkurence);

                   Ljudje (poklicni razvoj in razvoj spretnosti);

                   Zmogljivosti (uporaba in razvoj raziskovalne infrastrukture).

25.    Kot že zgoraj ugotovljeno, obstaja v PPP 2007 med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil za raziskovanje velika vrzel. Bolj na splošno, potrebna je dodatna analiza, da bi popolnoma razumeli, kako se bo struktura porabe za raziskovanje spremenila v letu 2007 zaradi začetka sedmega okvirnega programa in sprememb proračunskega razdelka v VFO.

Izobraževanje

26.     Novi program za vseživljenjsko učenje vključuje: Comenius (srednješolsko izobraževanje), Erasmus (terciarno/ univerzitetno izobraževanje), Leonardo da Vinci (poklicno usposabljanje) in Grundtvig (učenje odraslih), poleg tega pa učenje jezikov, projekte ICT in program Jean Monnet. V letu 2007 se načrtuje občutno povečanje glede na leto 2006. Obveznosti so se v PPP povečale za 29,6 % na približno 904 milijone EUR.

Vseevropska omrežja

27.    PPP za vseevropska omrežja predvideva povečanje sredstev za prevzem obveznosti (+17,7 % glede na proračun 2006) na 853 milijonov EUR kot ključ do večje integracije in konkurenčnosti. Predlagane prednostne naloge so: evropski sistem za upravljanje železniškega prometa, glavni evropski načrt za upravljanje zračnega prometa, storitve za informiranje o rekah in instrument za jamstvo posojil EU v zvezi s TEN. Poleg teh se je začel novi večletni okvirni program, ki bo osredotočen na razvoj čezmejnih področij.

Galileo

28.    PPP vključuje odobritve v višini 100 milijonov EUR za satelitski projekt Galileo. To je novo področje porabe, ki ni bilo v vključeno v šesto finančno perspektivo.

Socialna politika

29.    Za agendo socialne politike je bilo predlagano dodatno financiranje. Komisija zahteva 8,4-odstotno povečanje glede na leto 2006 za odobritve za prevzem obveznosti, da bi v letu 2007 dosegli raven 156,8 milijonov EUR. Razlog za velik del tega povečanja je novi program za zaposlovanje in socialno solidarnost (PROGRESS, 2007-13), ki povezuje obstoječe programe na tem področju. Po navedbah Komisije (dokument II PPP, stran 19) je za odobritve iz naslova 04 "zaposlovanje in socialne zadeve" v poglavju 04 "zaposlovanje in socialna solidarnost" predvideno 11,75-odstotno povečanje na 125 milijonov EUR.

Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo

30.    Treba je upoštevati tudi predvideno ustanovitev Evropskega sklada za prilagajanje na globalizacijo (proračunska vrstica 04 05 01). Namenjen je reševanju nekaterih negativnih posledic procesa globalizacije. Proračun sklada se bo izvrševal s spremembami proračuna. V skladu z izidom pogajanj o medinstitucionalnem sporazumu se predvideva financiranje novega sklada izven VFO z neporabljenimi odobrenimi sredstvi.

Razdelek 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje

Pregled

31.    Razdelek 1 b krije strukturne sklade: Evropski sklad za regionalni razvoj (ERDF), Evropski socialni sklad (ESS) in kohezijske sklade. Povezan je z naslednjimi področji politike: regionalna politika, zaposlovanje in socialne zadeve. Komisija opozarja, kako lahko novi strukturni in kohezijski programi prispevajo k doseganju lizbonskih ciljev.

32.    V skladu s PPP bo financiranje v okviru tega razdelka porazdeljeno na naslednji način. Za strukturne sklade je predvidenih 38.365 milijonov EUR za obveznosti in 32.843 milijonov EUR za odobritve plačil. Za kohezijski sklad je predvidenih 7.122 milijonov EUR za obveznosti in 4.947 milijonov EUR za odobritve plačil. Zaradi jasnega cilja porabe dejansko v podrazdelku 1b rezerva ne bo na voljo.

33.    Za obdobje 2007–2013 bodo celotna sredstva za sklade porazdeljena med tri cilje:

· konvergenca: ta cilj krije regije, v katerih je BND na prebivalca manjši od 75 % povprečja EU;

· regionalna konkurenčnost in zaposlovanje: ta cilj krije vse regije iz Cilja 1, ki ne sodijo v cilj konvergenčnosti;

· ozemeljsko sodelovanje: ta cilj je usmerjen v čezmejno financiranje in mednacionalno sodelovanje glede vrste ukrepov, povezanih z lizbonsko in göteborško strategijo (vključno z omrežji za izmenjavo, analize in raziskave med regijami in lokalnimi organi).

34.    Komisija poudarja, da je za leto 2007 predlagana razdelitev odobritev za prevzem obveznosti med dva sklada, začasna, ker je rezultat ekstrapolacije podatkov sedanjega programskega obdobja. Pregledana bo ob upoštevanju izida pogajanj z državami članicami o novem nacionalnem strateškem referenčnem okviru in operativnih programih za obdobje 2007–2013.

Strukturni skladi

35.    Neposredna primerjava med strukturnimi skladi v letih 2006 in 2007 ni preprosta zaradi sprememb finančnega okvira; strukturni skladi zdaj vključujejo le ERDF in ESF, medtem ko so leta 2006 vključevali tudi usmerjevalni oddelek EKUJS in finančni instrument za usmerjanje ribištva (slednji je zdaj del razdelka 2).

Kohezijski sklad

36.    Edini razlog za povečanje skupnih obveznosti za kohezijski sklad (18 %) je povečanje obveznosti za nove države članice in dodelitev sredstev za Bolgarijo in Romunijo. Sredstva, dodeljena v kohezijskem skladu za EU-15, so se celo zmanjšala za 24 %. Za nove države članice skupaj z Bolgarijo in Romunijo je sedaj predvidenih 70 % sredstev Kohezijskega sklada.

Prednostne naloge za leto 2007

37.    Komisija v zvezi s prednostnimi nalogami za leto 2007 poudarja, da so splošne prednostne naloge za financiranje iz strukturnih skladov in Kohezijskega sklada vsebovane v osnutkih uredb o strukturnih skladih in strateških smernicah Skupnosti, ki določajo, katere vrste ukrepov so upravičene do financiranja Skupnosti. Vendar bo natančna dodelitev sredstev za različne prednostne naloge in projekte odvisna od dejanskih načrtov, ki jih bodo države članice sprejele v letih 2006 in 2007. Zato Komisija meni, da bo glavna prednostna naloga za leto 2007 zagotoviti sprejetje programov za to obdobje in dogovor o njih na podlagi smernic Skupnosti in nacionalnega strateškega referenčnega okvira za obdobje 2007–2013, o katerem se bodo države članice dogovorile s Komisijo. Poleg tega bo glavni cilj priprava zaključka programov za obdobje 2000–2006. GD za regionalno politiko bo nadaljeval izvajanje evropskih programov za regionalni razvoj 2000–2006 (približno 380 programov in 215 večjih projektov) ter projektov Kohezijskega sklada. Plačila teh programov bodo trajala do konca leta 2008, o njih se bo poročalo do leta 2010.

Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

38.     Ta razdelek krije večino porabe na področjih kmetijstva, ribištva in okolja ter velik del denarja, namenjenega za zdravje in varstvo potrošnikov. Razdelek 2 je po znesku največja razdelek v PPP 2007. Skupne obveznosti (57.218 milijonov EUR) in skupna plačila (55.683 milijonov EUR) so se malo spremenili v primerjavi s proračunom 2006; obveznosti so se povečale za 1,2 %, plačila pa za 0,4 %. Vendar se v teh podatkih skriva nekaj občutnih sprememb.

39.     Velik delež porabe v tem razdelku je obvezne narave, o njej v letnem proračunskem postopku sprejme končno odločitev Svet. Površna analiza po proračunskih vrsticah, ki so jo opravile službe Parlamenta, kaže, da je 78,25 % zahtevane porabe v razdelku 2 PPP 2007 obvezne narave. Potrebna bo dodatna analiza, da se natančno določi, kje ima Parlament največji politični vpliv v okviru tega razdelka, vendar je trditev, da je vsa poraba v okviru razdelka 2 "obvezna", netočna.

40.    Celotna rezerva v okviru tega razdelka med zgornjo mejo VFO in obveznostmi za leto 2007 znaša 1.113 milijonov EUR. Če Komisija želi preseči to raven ali če želi med letom občutno spremeniti PPP zaradi tržnega razvoja, mora predložiti pisni predlog spremembe.

Kmetijski odhodki

41.    Skupna kmetijska politika (SKP) je bila v zadnjih letih predmet številnih sprememb, namenjenih preusmeritvi kmetijske pomoči v neposredna plačila in odpravi ukrepov, ki najbolj izkrivljajo delovanje trga. Struktura porabe za kmetijstvo se je občutno spremenila. Komisija ugotavlja, da je v PPP 90 % neposrednih plačil za kmete zdaj nepovezanih s proizvodnjo.

42.    Vendar so skupni zneski še vedno zelo visoki. Komisija v dokumentu II PPP, ki analizira predlagano porabo po področjih, ugotavlja, da (stran 21) je za ukrepe na kmetijskih trgih (poglavje 02) in neposredna plačila (poglavje 03) skupaj predvidenih 43,7 milijarde odobrenih sredstev. To pomeni 35 % skupnih odobritev v PPP 2007. Za razvoj podeželja (poglavje 04) je namenjenih dodatnih 12,3 milijarde EUR proračunskih sredstev. Ta tri poglavja krijejo dejansko vso porabo v naslovu 05 (kmetijstvo in razvoj podeželja) PPP 2007.

43.     Zanimivo in v skladu s preusmeritvijo tržnih ukrepov v neposredno pomoč je znižanje odstotka odobrenih sredstev za ukrepe na kmetijskih trgih (poglavje 02) zelo občutno, če primerjamo P2006 in PPP 2007. Zmanjšala so se skoraj za tretjino, z 8.508 milijonov EUR na 5.698 milijonov EUR. Glavni razlog so spremembe tržne ureditve za mleko in sladkor, ugotavlja Komisija v PPP. Vendar se to zmanjšanje bolj ali manj popolnoma izravna, izraženo v absolutnih zneskih, s povečanjem neposredne pomoči (poglavje 03) s 34.817 milijonov EUR na 37.661 milijonov EUR, kar pomeni nekaj več kot 8-odstotno povečanje. Razlog je zlasti postopna uvedba plačil najnovejšim državam članicam (EU–10).

44.     Za vso neposredno pomoč v EU 15 se uporablja modulacija s stopnjo štirih odstotkov (leta 2006 je znašala tri odstotke), z izjemo pomoči, dodeljene za najbolj obrobne regije. Neto znesek modulacije znaša 984 milijonov EUR.

45.    Glavni vidik, ki ga je treba upoštevati v zvezi z razvojem podeželja (naslov 05, poglavje 04) je, da bo poraba v obdobju 2007–2013 financirana iz enega samega sklada, Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). Komisija trdi, da je ta poenostavitev povezana s predhodnimi sporazumi.

Ribištvo

46.    V finančni perspektivi je bila ribiška politika klasičen primer dejavnosti, porazdeljene med skoraj vse razdelke. V novem VFO je ribiška politika skoraj v celoti vključena v razdelek 2, z izjemo majhnega zneska (30 milijonov), za katerega je predvidena poraba v okviru SKP. Struktura je bila reorganizirana v dva glavna instrumenta, Evropski sklad za ribištvo (ESR), ki nadomesti predhodni Finančni instrument za usmerjanje ribištva (FIUR), in drugi instrument, ki pokriva vsa druga področja ribiške politike, vključno s sporazumi o ribištvu.

47.     Poleg tega predlagani znesek v PPP za ribiško politiko znaša 955 milijonov EUR, kar pomeni 10-odstotno zmanjšanje glede na 1.062 milijonov EUR v P2006. Bistveni razlog za zmanjšanje je predviden nižji znesek za ESR v primerjavi z letom 2006. Predlagane obveznosti za ERS znašajo 571 milijonov EUR (-18 %), kar ustreza predhodnim plačilom za nove programe, predvidene v tej novi uredbi.

48.     Za mednarodne ribiške sporazume je predvideno povečanje v višini 3,8 % (obveznosti). Zneski, vključeni v rezervo, so odraz pogajanj za obnovo sporazumov ali pripravo novih (to je običajna proračunska praksa za sporazume, ki še niso podpisani).

Tabela 2

Mednarodni ribiški sporazumi	P 2006	PPP 2007	Razlika
11 03 01 (vrstica)	62 112 000	59 221 500	- 2 890 500
11 03 01 (rezerva)	124 849 000	134 778 500	+9 929 500
Skupaj	186 961 000	194 000 000	+ 7 039 000

Vir: dokumenti Evropske komisije o PPP 2007

49.     Poročevalec opozarja, da bo Komisija zneske posodobila v tradicionalnem jesenskem pisnem predlogu spremembe. Odražali bodo stopnjo napredovanja pogajanj o teh sporazumih.

Okolje

50.   Štirje ključni elementi porabe na tem področju so: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, trajnostno upravljanje in uporaba virov, okolje in zdravje.

51.   Najpomembnejša novost glede strukture proračuna na tem področju je, da bo program LIFE+ za obdobje 2007–2013 postal enoten finančni instrument za okolje in bo nadomestil vse programe, ustanovljene pred letom 2007. Odobritve za prevzem obveznosti v načrtovanem proračunu za LIFE+ 2007 PPP znašajo 241 milijonov EUR, po podatkih iz dokumenta II PPP Komisije .

52.   Vendar Komisija v dokumentu I PPP (stran 23) ugotavlja, da so razlogi za povečanje potrebnih sredstev z 234 milijonov EUR na 270 milijonov EUR zlasti širitev in … izvajanje okoljske politike EU v novih državah članicah in ... potrebno širjenje sistema za trgovanje z emisijami. Zanimivo bi bilo nadaljnje pojasnilo, katere politike zahtevajo največ dodatnih sredstev v tem okviru.

Zdravje in varstvo potrošnikov

53.     Zdravje in varstvo potrošnikov je horizontalno področje ali horizontalen naslov v proračunu. V skladu z dokumentom II PPP Komisije je za približno 309 milijonov EUR od skupnih 544 milijonov EUR proračunskih odobritev, dodeljenih za to področje, predvidena poraba v razdelku 2. Vendar je v PPP 2007 zelo malo natančnih podatkov o porabi za zdravje in varstvo potrošnikov.

Razdelek 3a – Svoboda, varnost in pravica

Glavni zneski in primerjava z letom 2006

54.    Odhodki iz poslovanja v razdelku 3a Svoboda, varnost in pravica (ki se jih ne sme zamenjavati s področjem 18, ki ima isto ime) znašajo 571,3 milijona EUR. Sredstva za ustrezno alinejo, imenovano "Območje svobode, pravice in varnosti", v razdelku "Notranje politike" finančne perspektive 2000–2006, so znašala 549,1 milijona, kar bi pomenilo 4-odstotno povečanje v PPP 2007 glede na P2006. Vendar ni jasno, če sta ta dva zneska sploh primerljiva, saj je za proračun 2007 predviden začetek treh novih okvirnih programov na področju svobode, varnosti in pravice: Temeljne pravice in pravosodje, Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov ter Varnost in varstvo svoboščin[17].

55.     V vsakem primeru dodelitev zneskov za področje svobode, varnosti in pravice v posebni podrazdelek VFO pomeni, da ima to področje prednost, in zagotavlja večjo vidljivost ter stabilno finančno osnovo za politike, saj Komisija ne more brez težav prerazporediti proračunskih sredstev med druga področja politike.

56.   Novi programi (za katere primerjava z letom 2006 ni mogoča in je zato treba zlasti na stolpec z odstotki gledati z rezervo) so razdeljeni kot sledi:

Tabela 3

	PPP 2007
Okvirni program/drugi programi/agencije	EUR	%
Temeljne pravice in pravosodje	71 510 000	12,5%
Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov	291 300 000	10,1%
Varnost in varstvo svoboščin	57 490 000	51,0%
Drugi ukrepi in programi	78 400 000	13,7%
Decentralizirane agencije	72 639 000	12,7%
Skupaj	571 339 000	100,0%

Vir: Dokumenti Evropske komisije o PPP za leto 2007.

57.    Pri predstavitvi PPP v zvezi s splošnim programom "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" nas bega dejstvo, da je v PPP za leto 2007 60 milijonov EUR predvidenih za proračunsko vrstico 18 03 03, čeprav bo novi posebni program "Evropski sklad za begunce" začel veljati šele s proračunom za leto 2008.

Pilotski projekti v razdelku 3a

58.    V skladu z dokumentom PPP trije novi okvirni programi nadomeščajo "precejšnje število manjših finančnih instrumentov in vrsto pripravljalnih ukrepov in pilotnih projektov". Na žalost ni podatka o tem, kateri od njih so vključeni v kateri posebni program. V vsakem primeru so politično najbolj občutljivi še vedno v PPP za leto 2007.

Tabela 4

Naslov Poglavje Člen Postavka	Pripravljalni ukrepi	odobrena sredstva 2007		odobrena sredstva 2006		Realizacija 2005
		Obveznosti	Plačila	Obveznosti	Plačila	Obveznosti	Plačila
18 05 04	Zaključek pripravljalnih ukrepov za žrtve terorizma	p.m.	1 200 000	2 000 000	1 200 000	2 000 000,—	931 036,77
18 05 06	Zaključek ukrepov boja proti terorizmu	p.m.	6 000 000	9 000 000	7 000 000	7 000 000,—	0,—

Vir: Dokumenti Evropske komisije o PPP za leto 2007.

Drugo

59.    Sedmi okvirni program za raziskave (OP7) v okviru dela "Sodelovanje" obsega proračunsko vrstico, imenovano "Varnost in vesolje". Izvajati se bo začel leta 2007, zanj pa bodo na razpolago odobritve za prevzem obveznosti v višini 171,7 milijona EUR (proračunska vrstica 02 04 01). Čeprav so del okvirnega programa, so cilji, določeni za varnostne raziskave v predlogu OP7 naslednji:

· razvoj tehnologij in znanja, potrebnih za zagotovitev varnosti državljanov pred grožnjami, kot so terorizem in organizirani kriminal, ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic;

· zagotovitev najboljše uporabe razpoložljivih tehnologij na civilnih in z obrambno povezanih področjih;

· spodbujanje sodelovanja ponudnikov in uporabnikov varnostnih rešitev.

Razdelek 3b: Državljanstvo

60.     Odobritve za prevzem obveznosti v PPP znašajo skupaj 603 milijone EUR (-1,4 %). Odobrena proračunska sredstva so tako v primerjavi s proračunom za leto 2006 v veliki meri stabilna. Poraba v tem podrazdelku je porazdeljena na številna področja politike. Izobraževanje in kultura, zdravje in varstvo potrošnikov, informacijska družba in mediji, širitev in komunikacija so glavna področja politike, za katera se porabijo sredstva. Ta podrazdelek tako zajema številna vprašanja in programe, ki so ključnega pomena za državljane.

61.    Programi v podrazdelku vključujejo predlog za program zdravstvene in potrošniške politike (proračunska sredstva v višini 79,1 milijona EUR), ki bi se osredotočil na dostop državljanov do zdravstvenih in potrošniških informacij in bi vključeval "oblikovanje mreže uradnikov na visoki ravni, ki so pristojni za gripo". Na prvi pogled se zdi, da predlog zajema celo vrsto vprašanj. Brez dvoma bo pristojni odbor ta predlog podrobno preučil.

62.    Kultura 2007 (proračunska sredstva v višini 41,8 milijona EUR) je nov program za spodbujanje medkulturnega dialoga. Media 2007 (proračunska sredstva v višini 96,3 milijona EUR) si prizadeva ohraniti in okrepiti evropsko kulturno raznolikost. Mladi v akciji (proračunska sredstva v višini 116 milijonov EUR) je program, namenjen spodbujanju aktivnega državljanstva med mladimi.

63.    Razdelek vključuje tudi proračunska sredstva v višini 15,4 milijona EUR za instrument hitrega odziva in pripravljenosti, ki naj bi začel veljati leta 2007. Cilj je izboljšati mehanizem zgodnjega opozarjanja na naravne nesreče, kot so potresi, poplave in gozdni požari, ter povečati uspešnost in učinkovitost intervencij civilne zaščite. Zadevni strokovni odbori bodo morda želeli preveriti, ali je 15,4 milijona EUR dovolj, da se doseže znatna dodana vrednost.

64.    V okviru tega razdelka je treba omeniti, da je Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF) namenjen zagotavljanju pomoči v primeru velikih naravnih nesreč v EU. Letno bi bilo na razpolago do 1 milijarde EUR, vendar ta znesek ni vključen v zgornjo mejo večletnega finančnega okvira.

65.    Za tisk in obveščanje, namenjena izboljšanju pretoka informacij med evropskimi institucijami in državljani Evrope, je v PPP predvidenih 69,1 milijona EUR. Ta morebitna poraba bi vključevala prizadevanja za izboljšanje razprave o Evropi v okviru "Načrta D".

66.    Iz strani 10 dokumenta II o PPP Komisije izhaja, da je v okviru razdelka 3b 87 milijonov EUR dodeljenih za vzpostavitev institucij na področju politike širitev. Ustrezno poročilo o dejavnostih mora vsebovati dodatne informacije o predvideni porabi v zvezi s tem.

Razdelek 4 – EU kot globalni partner

Splošni vidiki

- Novi razdelek 4 razen razdelka 4 iz prejšnjega leta obsega stari razdelek 7 (predpristop) in stari razdelek 6 (rezerve za nujno pomoč in rezervacije jamstvenega sklada za zunanje ukrepe).

- PPP odseva novi zakonodajni okvir, ki je sestavljen iz treh instrumentov, ki jih narekuje politika: sosedstvo (ENPI), predpristop (IPA), razvojno in gospodarsko sodelovanje (IRGS) in trije specifični instrumenti, ki jih dopolnjujejo (stabilnost, humanitarna pomoč in makro finančna pomoč). SZVP ostaja ločena.

67.    Komisija se je glede nomenklature včasih odločila, da nekatera poglavja in/ali vrstice, ki sestavljajo "del področja politike", ohrani ločene; to naj bi storila zaradi večje preglednosti. Na primer poglavje 19 04 (Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice) je ohranjeno kot posebna enota, vendar pa posamezne vrstice v svojih naslovih nakazuje, h kateremu instrumentu "pripadajo". Proračunska vrstica 19 04 02 01 se zdaj imenuje "Človekove pravice in demokracija - dejavnosti v okviru...instrumenta sosedske politike".

68.    Komisija navadno predlaga, da so glavne geografske regije ločene. Vendar to običajno ni primer za države in nekatera tematska področja politike. V nekaterih primerih je vidljivost izginila. Ta na primer iz PPP ni več mogoče videli, kolikšna pomoč je predvidena za Irak ali Afganistan.

69.    Skupaj so odobritve za prevzem obveznosti predlagane v višini 6,7 milijarde EUR v primerjavi z 8,4 milijarde EUR v proračunu za leto 2006 (-20,2%). Razliko v višini 1,7 milijarde EUR lahko utemeljimo s sredstvi za Bolgarijo in Romunijo (postavka 7 v proračunu za leto 2006), ki so zdaj predvidena v okviru notranjih postavk (z veliko višjimi zneski) v skladu s predvidenim pristopom januarja 2007. Plačila za to postavko so predvidena v skupni višini 7,4 milijarde EUR, zmanjšanje za 13,8 %. Po odpravi vpliva prenosa sredstev za Bolgarijo in Romunijo, je postavka kot celota dejansko +/- 0 glede na proračun za leto 2006. Situacija pa je še bolj zapletena.

70.    Sredstva za jamstveni sklad (200 milijonov) so zdaj vključena v razdelek 4, medtem ko so bila v finančni perspektivi za obdobje 2000 – 2006 v okviru razdelka 6. Zagotovljena morajo biti v okviru zgornje meje (200 milijonov manj prostora za druge politike v primerjavi z letom 2006). Rezerva za nujno pomoč (234,5 milijone) je vključena v skupni znesek razdelka 4, vendar ne bo financirana (če bo uporabljena) v okviru zgornje meje. Zato ni vliva na prostor, ki preostane za druge politike. To pojasnjuje tudi, zakaj obstaja skupna rezerva v višini 110 milijonov EUR, čeprav so skupne obveznosti dejansko 125 milijonov višje od zgornje meje. Sredstva za severni Ciper niso več zajeta v PPP, mednarodni sporazumi o ribolovu pa so preneseni v razdelek 2.

Zunanji odnosi

71.    To področje ostaja kot celota s 3,41 milijarde EUR (-0,71 %) dejansko nespremenjeno. Evropski sosedski politiki in odnosom z Rusijo je namenjenih 1,34 milijarde EUR, kar je +8 % v primerjavi z letom 2006. Za sredozemske države Evropske unije s 750 milijoni EUR (-0,7 %) glede na leto 2006), vzhodno Evropo s 367 milijoni EUR (+0,7 % v primerjavi z letom 2006) in za finančno pomoč za Palestino in mirovne procese s 158 milijonov EUR (+34,8 %) so samostojne proračunske vrstice ohranjene na geografski osnovi. Poročevalec poziva Komisijo, naj potrdi ali so v tem znesku zajeta vsa sredstva za Palestino, vključno s pomočjo, ki se je v prejšnjih letih financirala iz vrstice MEDA.

72.    Sredstva za Latinsko Ameriko so v PPP malenkost povišana, in sicer na 326 milijonov EUR v primerjavi s 318 milijoni EUR v proračunu za letu 2006. Odnosi z Azijo, centralno Azijo in državami vzhodno od Jordanije: odobrena proračunska sredstva so se z 1084 milijonov EUR v proračunu za leto 2006 znižala na 771 milijonov EUR v PPP. To izvira iz prenehanja plačevanja posebne pomoči za žrtve cunamija v letu 2005 in v skladu s Komisijo "... se bo pomoč drugim koristnikom v regiji povečevala". Potrebne so natančnejše informacije.

73.    Proračunska sredstva za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice (EIDHR) so se povečala za okrog 8 milijonov EUR na skupaj 130,7 milijonov EUR. Ta pobuda ohranja proračunske vrstice samostojne, vendar pa njihovi naslovi zdaj odražajo predlog Komisije, da se človekove pravice vključijo v štiri glavne instrumente. Evropski parlament zahteva, da se pripravi predlog za ločeno pravno podlago, kar bi zahtevalo prilagoditve naslovov teh vrstic.

74.    Za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP) PPP predvideva 159 milijonov EUR, torej povečanje za 55 % (102 milijona v leto 2006). V večletnem finančnem okviru dogovorjeni letni povprečni znesek za obdobje 2007 – 2013 znaša 250 milijonov EUR.

Razvoj in odnosi z državami AKP

75.    Precejšnje število posebnih tematskih uredb na tem področju je bilo z novimi instrumenti vključeno v novi pravni okvir. To je razvidno v strukturi proračuna, ki se precej spreminja.

76.    Skupno se sredstva za ta naslov v PPP povečajo za 14 %, in sicer na 1,23 milijarde EUR (1,08 milijarde v proračunu za leto 2006). Najbolj so se sredstva povečala za sodelovanje z državami AKP, in sicer z 202 milijonov EUR na 326 milijonov EUR. Ponovno je treba opozoriti, da se velik del sodelovanja z državami AKP financira iz ERS, torej izven proračuna, določeni deli pa se financirajo tudi iz proračuna. Posebno se bodo povečala sredstva za podporo državam, proizvajalkam sladkorja, ki bodo prejele 165 milijonov EUR (v primerjavi s 40 milijoni EUR v letu 2006).

77.    Sredstva za nedržavne akterje se bodo malo zmanjšala, in sicer z 210 milijonov EUR v letu 2006 na 206 milijonov EUR. Tematska vrstica "sofinanciranje z NVO" se umakne in nadomesti z dvema novima vrsticama, ki ju je treba izvesti v okviru njunega glavnega instrumenta (v tem primeru razvoja in sosedskega instrumenta).

78.    Sredstva za varnost preskrbe s hrano so se zmanjšala za 4,4 % na 198 milijonov EUR. V Komisiji je prišlo do spremembe organiziranosti odgovornosti med GD za razvoj in GD za humanitarno pomoč (ECHO) glede pomoči v hrani in varnosti preskrbe s hrano.

79.    Človeški in družbeni razvoj (nova vrstica povezana tudi z geografskimi instrumenti) nadomešča nekatere predhodne vrstice, ki se nanašajo predvsem na razvojne cilje tisočletja. Sredstva za to so se s 132 milijonov EUR v letu 2006 v PPP znižala na 117 milijonov EUR (-11 %). Enaka nova struktura se predlaga za okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z energijo; sredstva za to področje so se s 57 milijonov EUR povečala na 74 milijonov EUR (+31 %).

Širitev

80.    Sredstva za to postavko so se z 2,2 milijarde EUR v letu 2006 v PPP zmanjšala na skupno 1,1 milijarde EUR, kar lahko pojasnimo s tem, da sta se Bolgarija in Romunija predhodno delno financirali iz te postavke. Če to upoštevamo, ostanejo sredstva za ta postavko v veliki meri na enaki ravni kot so bila leta 2006.

81.    Izdatki povezani s pogajanji s Turčijo in Hrvaško se bodo v prihodnjih proračunih povečali. Čeprav iz proračunskih vrstic PPP ni več mogoče videti, kolikšna pomoč je dejansko predvidena za te namene, Komisija v svojem delovnem dokumentu navaja, da povečanje sredstev za Turčijo v letu 2006 še ne upošteva okrepljenih ukrepov. PPP za leto 2007 jih verjetno upošteva, poročevalec pa bi vseeno pozdravil dodatne pojasnitve. Komisija navaja, da bodo finančna sredstva za Hrvaško ostala enaka.

82.    Tudi kar zadeva zahodni Balkan je težko videti, koliko sredstev je predvidenih za posamezno državo. Opozoriti je treba, da bo z letom 2007 financiranje Evropske agencije za obnovo postopno ukinjeno, saj morajo delegacije ES zdaj prevzeti pomoč iz instrumenta IPA. Potrebne so dodatne informacije o financiranju te agencije.

Humanitarna pomoč

83.      To področje politike je v vidika proračunskih sredstev za ECHO v zadnjih treh letih ostalo bolj ali manj konstantno, s sredstvi za humanitarno pomoč in pripravljenost na elementarne nesreče v skupni višini 500 milijonov EUR. V PPP se to ni spremenilo. Novo je, da je bila pomoč v hrani v znesku 218 milijonov EUR prenesena v ECHO (prej v okviru GD za razvoj). Rezerva za nujno pomoč, ki je bila v prejšnjih letih v okviru starega razdelka 6, je vsebovana tudi zdaj, v PPP pa so ji namenjena sredstva v višini 234 milijone EUR.

Razdelek 5 - Uprava

84.      Ta razdelek se nanaša na vidike v zvezi s človeškimi viri in drugimi upravnimi odhodki. V razdelku 5 obstaja določena povezanost med novim večletnim finančnim okvirom in prejšnjo finančno perspektivo. PPP za leto 2007 predstavlja proračun v višini 7002 milijonov EUR, s čimer bo od upoštevanju prispevkov zaposlenih v pokojninski sklad v višini 76 milijonov EUR ostala rezerva v višini 112,7 milijona EUR.

85.      Administrativni proračun Komisije za leto 2007 je ocenjen na 4360 milijonov EUR, skupaj s pokojninami in stroški evropskih šol. V primerjavi s proračunom za leto 2006 gre za povečanje za 5,2 %. Približno 4 % celotnega administrativnega proračuna je povezano z zaposlovanjem na nova delovna mesta.

86.      Povečanje proračunskih sredstev je povezano v glavnem s povečanjem števila novo zaposlenih zaradi povečane količine dela, ki je posledica širitve. 840 novih delovnih mest je neposredno povezanih s širitvijo (610 za EU-10 in 230 za načrtovani pristop Bolgarije in Romunije (EU-2) 1. januarja 2007). K temu je treba v skladu z dokumentom I PPP (stran 41) dodati 50 zunanjih sodelavcev (30 za EU-10 in 20 za EU-2). Zahteva je v skladu z večletnim načrtom za potrebe širitve za obdobje 2003–2008, ki ga je v svojem sporočilu "Dejavnosti in človeški viri Komisije v razširjeni Evropski uniji"[18] (+700 delovnih mest v letu 2006, +700 v letu 2005 in +780 v letu 2004) predstavila Komisija. Poleg tega se zaradi spremembe statusa irskega jezika zahteva še 13 novih delovnih mest za zaposlitev strokovnjakov v pravnih in jezikovnih oddelkih.

87.       Kar zadeva druge potrebe v zvezi z osebjem si je Komisija tako kot lansko leto prizadevala za omejitev finančnih posledic s prerazporejanjem delovnih mest med GD (245 delovnih mest) in znotraj GD (340 delovnih mest).

88.      Krepitev varnosti v stavbah Komisije v Bruslju in v delegacijah predstavlja levji delež preostalega zahtevanega povečanja sredstev v razdelku 5 (+10,6 % v skladu z dokumentom I PPP, stran 44). Namestitev varnostnih vrat v vseh stavbah na sedežih je predvidena za prvo leto štiriletnega programa in bi naj povzročila znaten prihranek pri stroških zavarovanja in varovanja zaposlenih. V delegacijah je krepitev varnosti potrebna glede na tveganje, povezano z državo, v kateri se delegacija nahaja. Tveganje je veliko zlasti na Balkanu in potencialno v Iraku, kjer Komisija konec leta 2006 namerava ustanoviti delegacijo. Stroški, ki jih samo za to delegacijo predvideva PPP, znašajo okrog 7 milijonov EUR, vključno z najemom pisarn in telesnimi stražarji za zaposlene.

89.      Da bi zaposlene na Komisiji spodbudili k uporabi javnih prevoznih sredstev, se je Komisija odločila povrniti polovico stroškov za javni prevoz zaposlenim, ki se dnevno vozijo na delo in so se pripravljeni odpovedati uporabi parkirišč. To glede na minimalno porabo v zvezi s tem v prejšnjih proračunih predstavlja povečanje za 622,2 %.

Razdelek 6 - Nadomestila

90.      PPP predvideva, da se dodeli skoraj celotni razpoložljivi znesek, to je 444,6 milijonov EUR od skupnih 445 milijonov EUR. Za leto 2007 razdelek 6 zajema vir denarnega toka in schengenski vir (za financiranje kontrolnih ukrepov na novih zunanjih mejah Unije), dogovorjenih na pristopnih pogajanjih z Bolgarijo in Romunijo.

Horizontalna vprašanja

agencije;

91.      PPP za leto 2007 vključuje proračunska sredstva za 23 decentraliziranih agencij[19] v skupnem znesku 417,6 milijona EUR, kar pomeni povečanje za skoraj 18 % v primerjavi s proračunom agencij v letu 2006 v višini 342,7 milijona EUR. Velik del odhodkov za agencije spada v razdelek 1, kjer je koncentriranih približno 50 % celotnega proračuna agencij za leto 2007. 37 % celotnega zneska je namenjenih za agencije v razdelku 3, ker razdelku 2 z 8 % in razdelku 4 s 5 % pripadajo le manjši deleži.

92.      Stopnja povečanja za 18 % v proračunu agencij v primerjavi z letom 2006 je delno posledica oblikovanja novih agencij, kot sta Evropska agencija za kemikalije ali Inštitut za enakost med spoloma. Stopnje povišanja v proračunih posameznih agencij pa so vse prej kot homogene. . Poročevalec bo po letnem srečanju z agencijami, ki bo 12. julija, v celoti ocenil stanje.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

93.      Komisija skupaj PPP praviloma predloži prvi delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih. Za leto 2007 pa bo ta dokument pripravljen pozneje, kot je bilo načrtovano, in zato poročevalcu v času priprave tega dokumenta z njim ni razpolagal. Pripombe in predlogi Komisije bodo pregledani pravočasno.

94.      Ponovno je treba opozoriti na glavne določbe novega večletnega finančnega okvira:

"...Poleg tega se institucije strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za pilotne projekte na 40 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu. Prav tako se strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za nove pripravljalne ukrepe na 50 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu in skupnega zneska proračunskih sredstev, za katerega se dejansko prevzamejo obveznosti, na 100 milijonov EUR. (Priloga 2, D).

95.      Pojavljata se dve vprašanji. Najprej je v skladu z določbami sedanje finančne perspektive število let, za katera se lahko odobritve za prevzem obveznosti določijo za pilotni projekt v proračunu, omejeno na dve. Ta določba, vsaj ne izrecno, ni vsebovana v večletnem finančnem okviru. Lahko bi rekli, da od 1. januarja 2007 taka časovna omejitev ne bo več obstajala. Podobno tudi prejšnje pravilo o največ treh letih za pripravljalne ukrepe ni več omenjeno. Poročevalec si bo prizadeval za pojasnitev tega vidika.

96.      Nadalje je treba seveda poudariti, da bi bilo treba povečati manevrski prostor Parlamenta. Za pilotne projekte bo letna meja 40 milijonov EUR namesto sedanjih 36 milijonov EUR. Letna meja za nove pripravljalne ukrepe bo 50 milijonov EUR namesto sedanjih 30 milijonov EUR. Za pripravljalne ukrepe bo skupni znesek mogoče povečati za največ 25 milijonov EUR (z mejo 100 milijonov EUR namesto sedanjih 75 milijonov). Poročevalec vseeno poudarja, da bo zaradi omejitev v novem večletnem finančnem okviru Evropski parlament moral podrobno pregledati lasten pristop k pilotnim projektom/pripravljalnim ukrepom.

97.    V splošni predstaviti PPP Komisije je navedeno, da znašajo sredstva za pilotne projekte 1 milijon EUR za odobritve za prevzem obveznosti in 22,7 milijona EUR za odobritve plačil ter za pripravljalne ukrepe 3,3 milijona za odobritve za prevzem obveznosti in 47 milijonov EUR za odobritve plačil. Poročevalec poudarja, da mora delovni dokument Komisije vsebovati jasno analizo o tem, kako so predhodni projekti bili vključeni v novo zakonodajo, ki bo začela veljati leta 2007, ali če je bil kateri od njih v celoti ukinjen. V vsakem primeru minimalne obveznosti, predvidene v PPP, dajejo Parlamentu velik manevrski prostor, da lahko posreduje.

o raziskavah, inovacijah in energiji

„Vi vidite stvari in se sprašujete: zakaj? Jaz pa sanjam o stvareh, ki jih še nikoli ni bilo,

in se sprašujem: zakaj ne?“ George Bernard Shaw

Uvod

1.  Ta delovni dokument obravnava finančna sredstva, ki jih Evropska unija namenja raziskavam in inovacijam. Posvečen je tudi energiji, saj ta tema ni povezana le s pomembnimi politikami, kot so zunanji odnosi, temveč je prav tako zelo odvisna od tehnološkega razvoja.

2.  V dokumentu so predstavljeni izzivi, s katerimi se Evropska unija sooča na področju omenjenih politik. V zvezi s tem obravnava posledice za proračunski postopek za leto 2007, saj bo to leto prvo v novem večletnem finančnem okviru 2007–2013, kar pomeni, da se bodo začeli številni novi programi. Poročevalec poudarja, da so sredstva, namenjena raziskavam, manjša, kot bi lahko bila. Komisija je za sedmi okvirni program za raziskave za obdobje 2007–2013 prvotno predlagala skupni znesek 72.726 milijonov EUR, kar je Evropski parlament odločno podprl. V novem večletnem finančnem okviru so ta sredstva občutno manjša: okvirni znesek v ta namen ne sme preseči 50.524 milijonov EUR.

Raziskave in inovacije

Izzivi

3.  Kot je Komisija zapisala na svojem spletnem mestu, so raziskave naložba v naše prihodnje koristi, sadovi današnjega dela pa morda ne bodo opazni še leta, toda če ne bomo vlagali zdaj, bodo naslednje generacije to drago plačale. Evropska unija si želi postati najbolj dinamično na znanju temelječe gospodarstvo do leta 2010, do takrat pa naj bi naložbe v razvoj in raziskave narasle do 3 % BDP. Trenutno namreč Združene države in Japonska za raziskave in razvoj sorazmerno namenijo več kot države članice Evropske unije.

_4. V resoluciji o strategiji politik za leto 2007 z dne 18. maja 2006 Evropski parlament „poziva države članice in Komisijo, naj posebno pozornost namenijo področjem, ki so temelj sodobnega gospodarstva, na primer znanju, veščinam, raziskavam in razvoju, [in] poziva, naj bodo vse politike v državah članicah in na ravni EU tesno povezane s podporo raziskovanja in inovacij, kadar koli je to mogoče“.[20]

5.  Inovacijska politika EU je tradicionalno povezana z raziskavami. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 je predviden nov program za konkurenčnost in inovacije (CIP), s katerim naj bi izboljšali konkurenčnost in gospodarsko okolje EU. EU želi podpreti nacionalne raziskave in ustvariti evropski raziskovalni prostor, kjer ne bo meja in kjer bo omogočeno sodelovanje znanstvenikov iz celotne EU, katerega namen je doseči odličnost na tem področju.

Ključna vprašanja v zvezi s proračunom

6.  Komisija je za sedmi okvirni program za raziskave za obdobje 2007–2013 prvotno predlagala finančno udeležbo Skupnosti v znesku 72.726 milijonov EUR. Ta predlog je Evropski parlament v resoluciji o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007–2013 (Bögejevo poročilo) odločno podprl.[21] Toda v novem večletnem finančnem okviru so ta sredstva občutno manjša: skupni okvirni znesek za izvajanje sedmega okvirnega programa za raziskave (brez Euratoma) v sedemletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2007, namreč lahko znaša največ 50.524 milijonov EUR.

7.  Za leto 2007 je Komisija za okvirni program predlagala odobritve za prevzem obveznosti v skupnem znesku 5.486 milijonov EUR.

Sedmi okvirni program: porazdelitev po posameznih politikah

(v tisoč EUR, po trenutnih cenah)

Politika	Proračun 2006	Predhodni predlog proračuna 2007
Podjetja (*)	118.064	191.017
Energetika in promet	224.028	248.424
Raziskovanje	3.475.735	3.549.874
Informacijska družba in mediji	1.162.898	1.174.213
Ribištvo	14.900	1.200
Neposredne raziskave	310.600	321.472
Skupaj (*)	5.306.225	5.486.200

(*) Proračunskim zneskom za leto 2006 je treba dodati 15 milijonov EUR za pripravljalni ukrep za povečevanje evropskega raziskovanja varnosti, ki je del sedmega okvirnega programa za raziskave.

Vir: Evropska komisija

8.  Glavni elementi sedmega okvirnega programa so vključeni v štiri od sedmih posebnih programov:[22]

§ Sodelovanje (3.468,6 milijona EUR v PPP 2007): to je najpomembnejši posebni program, kar zadeva proračun. Namenjen je spodbujanju raziskav na najvišji ravni. Podpora bo dodeljena nadnacionalnemu sodelovanju na devetih tematskih področjih: zdravje; hrana, kmetijstvo in biotehnologija; informacijske in komunikacijske tehnologije; nanoznanosti, nanotehnologije, surovine in nove proizvodne tehnologije; energija; okolje (vključno s podnebnimi spremembami); promet; družbeno-ekonomske znanosti in vede; varnost in vesolje.

§ Zamisli (260,8 milijona EUR v PPP 2007): cilj tega posebnega programa je povečati odličnost, dinamičnost in ustvarjalnost evropskih raziskav, povrhu pa z vzpostavitvijo mehanizma za vseevropsko konkurenčno financiranje „pionirskih raziskav“, ki jih izvajajo posamezne skupine, v Evropo pritegniti najboljše raziskovalce iz evropskih in drugih držav ter spodbuditi naložbe v industrijske raziskave.

§ Človeški viri (430,2 milijona EUR v PPP 2007): ta program je namenjen povečanju človeškega potenciala v evropskih raziskavah in tehnologiji z usposabljanjem in poklicnim razvojem raziskovalcev (tako imenovani ukrepi Marie Curie), pri čemer se je treba osredotočiti na ključne vidike veščin in poklicnega razvoja ter okrepiti povezave z nacionalnimi sistemi.

§ Zmogljivosti (407,8 milijona EUR v PPP 2007): ta posebni program je namenjen izboljšanju raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti po celotni Evropi:

- z boljšo uporabo in razvojem raziskovalnih infrastruktur;

- s povečanjem inovativnih zmogljivosti malih in srednje velikih podjetij ter z več priložnostmi, da izkoristijo raziskave;

- s spodbujanjem razvoja regionalnih raziskovalno usmerjenih skupin;

- s spodbujanjem mednarodnega sodelovanja.

9.  Novost v sedmem okvirnem programu je ustanovitev evropskega raziskovalnega sveta, ki bo podpiral osnovne raziskave na evropski ravni, pri čemer bo prek vseevropske konkurence in pospeševanja znanstvene odličnosti zagotavljal dodano vrednost. Podpiral bo raziskovalne projekte, ki bodo izbrani zaradi znanstvene vrednosti, raziskovalna področja pa bodo določili raziskovalci sami s pristopom „od spodaj navzgor“. Poročevalec želi v zvezi s tem opomniti na točko resolucije Evropskega parlamenta o letni strategiji politik, ki se nanaša na evropski inštitut za tehnologijo: „opozarja, da bi utegnila ustanovitev evropskega tehnološkega inštituta spodkopati obstoječe strukture ali se prekrivati z njimi, zato sredstva v ta namen verjetno ne bi bila najučinkoviteje porabljena“.

Pravila za sodelovanje v raziskovalnih programih – možnost izboljšav

10.  O tem, da je treba za raziskave nameniti več sredstev, se je veliko razpravljalo, bilo pa je tudi nekaj predlogov, kako izboljšati razmerje med stroški in koristmi. Računsko sodišče je pregledalo izvajanje trenutnih raziskovalnih programov in svetovalo, kako sredstva porabiti bolj gospodarno. Glavne težave so naslednje:

§ postopki financiranja v trenutnem, šestem okvirnem programu so dolgotrajni;

§ od prejetja dokumentov Komisije do podpisa pogodbe preteče do 263 dni;

§ udeleženci morajo poskrbeti za dolgotrajno vnaprejšnje financiranje (to je za mala in srednje velika podjetja zelo težavno);

§ nujno je treba poenostaviti celotni postopek (na primer z vzpostavitvijo združene podatkovne zbirke);

§ treba je zmanjšati administrativne stroške.

11.  S temi težavami se trenutno ukvarja Evropski parlament: prvo obravnavo uredbe o določitvi pravil za udeležbo pri ukrepih sedmega okvirnega programa bo končal še pred poletnimi počitnicami. Odbor za proračun bo vložil predloge sprememb, da bi obstoječi sistem izboljšali.[23]

12.  Upoštevati je treba, da tudi države članice financirajo raziskovalne dejavnosti in da sredstva EU (pomembno) prispevajo k spodbujanju raziskav. Proračunski vidik je le eden od elementov raziskovalne politike. Pomembno vlogo imajo tudi kulturno ozadje, gospodarsko okolje (tržne sile), zaščita pravic intelektualne lastnine (pogoji za prijavo patentov) in podobno. Vse našteto vpliva na to, ali bodo raziskovalci in zasebna podjetja v raziskave pripravljeni vložiti čas in denar, torej so lahko evropski raziskovalni programi le delna rešitev.

Energija

Izzivi

13.  Energija je ena od tem posebnih raziskovalnih programov. Cilj je zastavljen zelo velikopotezno: „Preoblikovanje sedanjega, na fosilnih gorivih temelječega energetskega sistema v bolj trajnosten sistem, ki temelji na raznoliki paleti energetskih virov in nosilcev, v povezavi z boljšo energetsko učinkovitostjo, da bi se soočili s perečimi izzivi varnosti oskrbe in podnebnih sprememb in istočasno povečali konkurenčnost evropske energetske industrije.“[24] Poročevalec opozarja, da bi utegnila fuzijska tehnologija pomembno prispevati k zagotavljanju varnosti energetske dobave.

14.  Energetska politika EU se resnično sooča s številnimi izzivi. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da so že tako veliko odvisnost od uvoza iz tretjih držav nedavni dogodki še poglobili (EU trenutno 50 % potreb po energiji zadovolji z uvozom, ta delež pa naj bi do leta 2030 narasel na 70 %, če se bodo sedanji trendi nadaljevali). Zaloge so omejene na nekaj držav. Približno polovica zemeljskega plina, ki se porabi v EU, prihaja le iz treh držav (Rusije, Norveške ni Alžirije). Trenutni trendi kažejo, da se bo uvoz plina v naslednjih 25 letih povečal na 80 % celotne porabe, zato je zagotavljanje nepretrgane oskrbe z energijo postalo ena najpomembnejših nalog energetske politike EU.

15.  Ker je energetski sektor ključnega pomena za konkurenčnost in gospodarsko rast EU, vse dejavnosti na tem področju, na primer vzpostavitev notranjega trga za zemeljski plin in elektriko ali pospeševanje ekoloških inovacij in evropskih spodbud za okolju prijazne tehnologije, neposredno prispevajo k doseganju ciljev lizbonske strategije.

16.  Tudi naložbe so nujno potrebne. Da bi v Evropi zadostili pričakovanemu povpraševanju po energiji in zamenjali zastarelo infrastrukturo, bo v naslednjih dvajsetih letih potrebnih za približno bilijon evrov naložb.

Ključna vprašanja v zvezi s proračunom

17.  Komisija v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 za raziskave na področju energije predlaga odobritve za prevzem obveznosti v znesku 120,42 milijona EUR.

18.  Sedmi okvirni program bo zajemal kar nekaj raziskovalnih področij, povezanih z energijo:

§ Vodik in gorivne celice: cilj je strateški in celovit program za uporabo v prometu ter stacionarno in prenosno uporabo, ki naj bi v EU ustvaril konkurenčno industrijo gorivnih celic, dobave vodika in opreme.

§ Elektrika iz obnovljivih virov (svetlobna energija, veter, biomasa, geotermalna energija, energija oceanov in manjših voda): z raziskavami naj bi predvsem povečali skupno učinkovitost konverzije, občutno znižali cene energije, izboljšali zanesljivost sistemov in še zmanjšali vplive na okolje.

§ Proizvodnja goriv iz obnovljivih virov (biogoriva): izboljšali naj bi tehnologije za trajnostno proizvodnjo in dobavne verige za trdna, tekoča in plinasta goriva iz biomase, zlasti biogoriva za promet. Trenutno poteka živahna razprava o še neizkoriščenih možnostih, ki jih ponuja biomasa (npr. odpadki in ostanki v kmetijstvu, vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora, gozdarstvu in sorodnih panogah, pa tudi industrijski in komunalni odpadki). Iz biomase je mogoče proizvajati električno energijo ali bioplin (npr. iz odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi lesa).

§ Obnovljivi viri energije za ogrevanje in hlajenje (delež energije, porabljene za ogrevanje in hlajenje, v EU vse bolj narašča).

§ Tehnologije za zajetje in skladiščenje CO₂ za pridobivanje električne energije z ničnimi emisijami: v tem velikopoteznem sklopu namerava Komisija financirati projekte, ki naj bi zmanjšali okoljske učinke fosilnih goriv, saj bodo imela ta goriva nedvomno še desetletja precejšen delež v mešanici energetskih virov.

§ Tehnologije čistega premoga: termoelektrarne, ki kot gorivo uporabljajo premog, so še vedno gonilna sila v svetovni proizvodnji električne energije, a kljub temu lahko občutno povečajo učinkovitost in zmanjšajo emisije, zlasti emisije CO₂.

§ Inteligentna energetska omrežja: z raziskavami in razvojem bo mogoče povečati učinkovitost, prilagodljivost, varnost in zanesljivost evropskih elektroenergetskih in plinskih sistemov ter omrežij (gl. nedavne prekinitve dobave v več državah članicah EU). Ta razvoj bo spodbudilo ustrezno izvajanje zakonodaje EU o notranjem energetskem trgu v državah članicah in dokončanje energetskih projektov TEN.

§ Energetska učinkovitost in varčevanje z energijo: to področje, ki je poleg diverzifikacije energetskih virov verjetno ena najbolj obetavnih strategij, ponuja številne možnosti.

§ Znanje za oblikovanje energetske politike: to področje vključuje vzpostavitev podatkovnih zbirk in scenarijev za razširjeno EU ter oceno učinkov energetske politike na nepretrgano dobavo, okolje, družbo in konkurenčnost.

§ Fuzijska tehnologija: EU se bo skupaj z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarstvi lotila projekta jedrske fuzije ITER. Če bo na voljo dovolj sredstev za raziskave, bo najverjetneje mogoče s fuzijsko tehnologijo proizvajati energijo za vsakdanjo rabo, pri čemer bo nastajalo tudi manj odpadkov. Vprašanje financiranja je še toliko pomembnejše, saj se po svetu za raziskave in razvoj tehnologije za pridobivanje energije nameni le približno 0,3 % letnih prihodkov od svetovne prodaje energije, ki znašajo štiri bilijone EUR.

19.  Poleg sedmega okvirnega programa sicer obstaja še energetski program „Inteligentna energija – Evropa“, vendar ni namenjen raziskavam, temveč pospeševanju uporabe energije iz obnovljivih virov, energetske učinkovitosti ter uporabe mestnih prevoznih sredstev, ki ne onesnažujejo okolja, in alternativnih goriv. Ta program je zdaj del programa za konkurenčnost in inovacije (CIP): 20 % proračuna za program CIP[25] je namenjenega energiji. V predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 je Komisija za program inteligentne energije predvidela odobritve za prevzem obveznosti v znesku 58,9 milijona EUR, približno toliko, kolikor je bilo za ta program dodeljenih sredstev v proračunu za leto 2006.

20.  Na področju jedrske energije so prednostne naloge za leto 2007 širitev (skladi za razgradnjo, ki jih delno upravlja EBRD), varnost jedrskih elektrarn, varno in učinkovito upravljanje jedrskih odpadkov ter zaščita javnosti (jedrska varnost in zaščita pred sevanjem). Druga področja delovanja vključujejo sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA).

21.  V predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 je predvideno precejšnje povečanje odobritev za prevzem obveznosti za jedrsko varnost, vključno z razgradnjo, namreč 244 milijonov EUR (to je 70 % več kot v letu 2006). Razlog za to povečanje je predvsem to, da bo EU namenila znatno finančno pomoč za razgradnjo jedrskih elektrarn Ignalina v Litvi, Bohunice VI na Slovaškem in Kozloduj v Bolgariji.

Evropo čaka še veliko dela

22.  Evropa še vedno nima povsem konkurenčnega notranjega trga energije. Šele ko bo tak trg vzpostavljen, bodo lahko državljani in podjetja v EU uživali vse prednosti nepretrgane dobave in nižjih cen. Da bi dosegli ta cilj, je treba vzpostaviti medsebojne povezave, sprejeti in v celoti izvajati učinkovite zakone in predpise ter odločno uveljaviti pravila Skupnosti o konkurenci. Poleg tega mora biti konsolidacija energetskega sektorja tržno usmerjena, sicer se Evropa ne bo mogla uspešno odzivati na številne izzive in primerno vlagati za prihodnost.

23.  Tudi tega ne kaže pozabiti, da energetska učinkovitost ponuja številne možnosti, ki še zdaleč niso izkoriščene. Zato bi bilo treba pripraviti akcije obveščanja in ozaveščanja porabnikov o boljšem izkoristku energije. Nekateri strokovnjaki za energijo trdijo, da takšni ukrepi še vedno niso deležni dovolj pozornosti (in sredstev). Obstaja tudi direktiva o energetskih storitvah, ki naj bi vzpostavila trg storitev, s katerimi bi porabniki zmanjšali stroške za energijo.

24.  Učinkovita energetska politika EU ne sestoji le iz proračunskih ukrepov. Tudi zunanji odnosi imajo pri tem ključno vlogo – Komisija namerava zato razširiti tako imenovani energetski dialog z državami proizvajalkami, kot je Rusija, in drugimi pomembnimi porabnicami energije, kot sta Kitajska in Indija, ki sta postali glavni tekmici pri potegovanju za energetske vire. Svetovno povpraševanje po energiji narašča in naj bi se do leta 2030 povečalo za približno 60 % – seveda ob tem naraščajo tudi emisije CO₂. Evropska unija, drugi največji svetovni energetski trg z več kot 450 milijoni porabnikov, mora na svetovnem odru delovati enotno, da si bo lahko priborila čim boljše trgovinske pogoje in naložbe na področju energije.

25.  Uporabo novih in alternativnih goriv ter obnovljivih virov energije bi bilo mogoče spodbuditi z davčno politiko, ki je zaenkrat še vedno večinoma v pristojnosti držav članic.

26.  Navsezadnje pa ne smemo pozabiti, da je EU že sprejela številne evropske zakone na področju energije (na primer o spodbujanju biogoriv, obnovljivih virih energije, vzpostavitvi notranjega trga zemeljskega plina in električne energije, energetski učinkovitosti in podobno). V tem smislu je politika energetske učinkovitosti odvisna tudi od ustreznega izvajanja zakonodaje EU v državah članicah, kot je Evropski parlament poudaril v resoluciji o strategiji politik za leto 2007.

Vprašanja za obravnavo

1. V kolikšni meri načrtovana poraba sredstev EU za raziskave in razvoj v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 ustreza visokim ciljem lizbonske strategije?

2. Ali ima gospodarstvo EU dovolj močno znanstveno bazo, ki bi omogočila še večji proračun za raziskave?

3. Ali je sedmi okvirni program za raziskave dovolj prilagodljiv za nove izzive, s katerimi se bo soočila EU?

4.  Natančneje, v kolikšni meri se sedmi okvirni program odziva na vse pomembnejše izzive, s katerimi se EU sooča na področju energetske politike, kjer je tehnološki napredek ključen za prihodnost EU in njenega gospodarstva? Katere ukrepe bi lahko sprejeli v proračunskem postopku za leto 2007, da bi upoštevali te nove prednostne naloge?

5.  Kako bi bilo še mogoče izboljšati pravila za sodelovanje v raziskovalnih programih EU?

6.  Kako bi lahko omejena sredstva za sedmi okvirni program porabili učinkoviteje, upoštevaje izkušnje z izvajanjem šestega okvirnega programa? Kako bi si lahko pri tem pomagali z analizo stroškov in koristi?

o svobodi, varnosti in pravici

„O tem, ali je država resnično svobodna, najbolje priča svoboda, ki jo uživajo njene manjšine.“ – lord Acton

Uvod

1.  Ta delovni dokument obravnava finančna sredstva, ki naj bi jih Evropska unija v letu 2007 zagotovila v naslovu 18 (Svoboda, varnost in pravica) splošnega proračuna.[26] To področje je uvedla amsterdamska pogodba in je povezano predvsem s politikami, ki bi jih na ravni držav članic lahko označili kot „notranje“. Primerjava s porabo v prejšnjih proračunskih letih je izjemno zapletena, ker se je nomenklatura v zadnjem obdobju pogosto spreminjala. Še več, šest proračunskih postavk oziroma dejavnosti pod naslovom 18 je bilo preimenovanih,[27] tako da se v proračunu za leto 2006 in predhodnem predlogu proračuna 2007 razlikujejo.

2.  Razdelek 3 v večletnem finančnem okviru za obdobje 2007–2013 se zdaj imenuje „Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica“, toda notranje zadeve so prvič vključene v novi podrazdelek 3a z naslovom „Svoboda, varnost in pravica“. Državljanstvu je namenjen poseben podrazdelek 3b.[28] Za sredstva za področje pravosodja, svobode in varnosti je odgovoren komisar in podpredsednik Komisije Frattini. Tako se po novem imenuje tudi ustrezni generalni direktorat Komisije, ki se je do avgusta 2004 imenoval direktorat za pravosodje in notranje zadeve.[29]

3.  Ta delovni dokument bo zato osredotočen na naslov 18 in se ne bo ukvarjal z zneski za področja, kot so varnostne raziskave v sedmem okvirnem programu za raziskave[30] (omenjene v podrazdelku 1a). Prav tako se ne bo posvečal odhodkom v podrazdelku 3b („Državljanstvo“), ki bodo namenjeni seznanjanju državljanov EU s politikami EU.

Izzivi

Skupna sredstva v podrazdelku 3a

4.  Kot je Evropski parlament zapisal v resoluciji o poročilu Komisije o letni strategiji politik,[31] „evropski državljani v vsakdanjem življenju potrebujejo varnost“, „v boju s sodobnim, globaliziranim kriminalom [pa je] usklajena akcija EU nujna sestavina politik, sicer ne bo mogoče zagotoviti varne družbe, temelječe na pravni državi“.[32] Komisija v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 predlaga povišanje skupnih sredstev za politiko na tem področju, in sicer za 5,24 % v primerjavi z letom 2006, ko je za ta namen predvidela 588,2 milijona EUR, tako da zdaj znašajo 619 milijonov EUR.[33] V ustrezni tabeli proračuna za leto 2006[34] je proračunski organ naslovu 18 dodelil 590,4 milijona EUR, kar pomeni le 4,84-odstotno povečanje. Jasno je, da predvideni znesek 619 milijonov EUR v predhodnem predlogu proračuna vsebuje tako upravne odhodke kot odhodke iz poslovanja. Odhodki iz poslovanja v naslovu 18 v predhodnem predlogu proračuna Komisije znašajo 571,3 milijona EUR, ta znesek pa vsebuje tudi 47,7 milijona EUR upravnih odhodkov. Žal ta številka ne ustreza vrstici 18 01 z naslovom „upravni odhodki na področju politik svobode, varnosti in pravice“, kjer je predlagan znesek 51,47 milijona EUR.

5.  Komisija v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 predlaga ločitev različnih ukrepov (splošni programi, drugi ukrepi in programi, decentralizirane agencije):

Tabela 1

	PPP 2007
Okvirni program/drugi programi/agencije	EUR	%
Temeljne pravice in pravosodje	71.510.000	12,5 %
Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov	291.300.000	51,0 %
Varnost in varstvo svoboščin	57.490.000	10,1 %
Drugi ukrepi in programi	78.400.000	13,7 %
Decentralizirane agencije	72.639.000	12,7 %
Skupaj	571.339.000	100,0 %

Vir: Evropska komisija

Ni jasno, ali bo mogoče ti dve številki sploh primerjati, saj se bodo s proračunskimi sredstvi za leto 2007 začeli izvajati trije novi okvirni programi: „Temeljne pravice in pravosodje“, „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ter „Varnost in varstvo svoboščin“.[35]

Vključevanje migrantov in upravljanje meja

6.  Upravljanje migracijskih tokov je svetovno politično vprašanje. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v publikacijah, kot je poročilo o svetovnih migracijah,[36] ki izhaja vsaki dve leti, daje velik poudarek spremljanju večjih sprememb v migracijskih trendih. Najnovejše poročilo za leto 2005 opozarja, da je po ocenah migrantov kakih 175 milijonov, kar je približno 2,9 odstotka svetovnega prebivalstva. V Evropi je vprašanje migrantov še posebej pomembno v Španiji, kjer se ukvarjajo predvsem s priseljevanjem iz Afrike.

7.  Evropski parlament je v odstavku 22 resolucije o letni strategiji politik poudaril, „da se je treba v prihodnjih letih posvetiti vključevanju migrantov in upravljanju meja“ in da „namerava v proračunu za leto 2007 zagotoviti ustrezna sredstva v ta namen, tako da bo upravljanje zunanjih meja Unije ob razširitvi schengenskega območja potekalo v znamenju načela solidarnosti Skupnosti“.

8.  Za program „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ki predstavlja večji del odhodkov, je v proračunski vrstici 18 03 03 predhodnega predloga proračuna predvidenih 60 milijonov EUR,[37] čeprav se bo novi posebni program „Evropski sklad za begunce“, ki bo sprejet s soodločanjem in sploh še ni doživel prve obravnave v Parlamentu, začel izvajati šele v proračunu za leto 2008. „Stara“ pravna podlaga, sklep 2004/904/ES, bo razveljavljena s 1. januarjem 2008, s tem dnem pa bo začel veljati novi program.

9.  Ker je Parlament v resoluciji o letni strategiji politik poudaril velik pomen vključevanja migrantov in učinkovitega upravljanja meja in ker vprašanja v zvezi z migracijo pogosto pritegnejo veliko politične pozornosti, bi bilo morda smiselno podrobneje preučiti, ali je za solidarnost ter upravljanje migracijskih tokov in sklada za begunce zagotovljenih dovolj proračunskih sredstev.

Druga področja porabe v podrazdelku 3a in povezana vprašanja

10.  Malce nejasno je, zakaj Komisija v okviru splošnega programa „Temeljne pravice in pravosodje“ predlaga posebni program „Temeljne pravice in državljanstvo“,[38] saj se ta program tako ne financira iz podrazdelka 3b („Državljanstvo“), temveč iz podrazdelka 3a.

11.  Če si podrobneje ogledamo razporeditev sredstev za druge ukrepe in programe, se izkaže, da je 68 milijonov EUR od skupnih 78,4 milijona EUR razporejenih v vrstici 18 02 04 in 18 02 05, namenjeni financiranju schengenskega informacijskega sistema (SIS II)[39] in vizumskega informacijskega sistema (VIS).[40] Schengenski informacijski sistem SIS II sestoji v glavnem iz zmogljivega računalnika v Strasbourgu, ki naj bi državam članicam po odpravi kontrole na notranjih mejah olajšal odkrivanje iskanih oseb. Sistem VIS je prav tako podatkovna zbirka, namenjena pa je preprosti izmenjavi podatkov v zvezi s skupno vizumsko politiko in konzularnemu sodelovanju med državami članicami pri obravnavanju vlog. Tako naj bi preprečili grožnje notranji varnosti držav članic, onemogočili, da se prosilci izognejo zahtevam za pridobitev vizuma, pospešili boj proti goljufijam ter olajšali identifikacijo in vračanje nezakonitih priseljencev. Čeprav sta cilja teh dveh ukrepov povsem upravičena, ostaja nerešenih nekaj pomembnih proračunskih vprašanj. V finančnem izkazu predloga je na primer za SIS II predvidenih 14,4, za VIS pa 24 milijonov EUR, v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 pa je v proračunskih vrsticah 18 02 04 in 18 02 05 v ta namen predvidenih 20 oziroma 48 milijonov EUR. Zelo dobro bi bilo, če bi se te razlike pojasnilo.

12.  Komisija za pilotne programe v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 v okviru pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov[41] predvideva 1 milijon EUR obveznosti in 22,7 milijona EUR plačil, za pripravljalne ukrepe pa 3,3 milijona EUR obveznosti in 47 milijonov EUR plačil (dokument I, str. 8). Razlog za to utegne biti vključitev nekaterih prejšnjih pilotnih programov in pripravljalnih ukrepov v nove programe (na primer boj proti terorizmu). Komisija ocenjuje, da takšna rešitev prinaša dovolj možnosti za nove ukrepe.

a.  Edini pilotni projekt v podrazdelku 3a je boj proti terorizmu. Znesek v ta namen je:

Tabela 2

Vrstica

Odgovorni GD

2005

2006

2007

Ime

Proračun 2005

Proračun 2006

Proračun 2007

OO

OP

OO

OP

OO

OP

Podrazdelek 3a

18 05 06

JLS

PP1

PP2

Boj proti terorizmu

7,0

4,0

9,0

7,0

p.m.

6,0

Delna vsota podrazdelka 3a:

7,0

9,0

Vir: Evropska komisija

13.  Glavni cilj tega projekta je učinkovitejše preprečevanje terorističnih akcij v EU, kar bo mogoče doseči s tesnejšim sodelovanjem in usklajevanjem protiterorističnih dejavnosti med obveščevalnimi in varnostnimi organi in organi kazenskega pregona v posameznih državah članicah ter Europolom in delovno skupino evropskih vodij policije, zlasti kar zadeva izvajanje nekaterih delov akcijskega načrta EU za boj proti terorizmu ter haaškega večletnega programa za utrditev območja svobode, varnosti in pravice v Evropski uniji. Nadaljevanje tega pripravljalnega ukrepa očitno v letu 2007 ni predvideno, saj naj bi bil vključen v splošni program „Varnost in varstvo svoboščin“, ki naj bi ga Parlament obravnaval v postopku soodločanja.[42]

14.  Na področju svobode, varnosti in pravice je predvidenih sedem pripravljalnih ukrepov:

Tabela 3

Vrstica	Odgovorni GD	2005	2006	2007	Ime	Proračun 2005		Proračun 2006		Proračun 2007
						OO	OP	OO	OP	OO	OP
Podrazdelek 3a
18 03 05	JLS	PU3	-	-	Evropski center za spremljanje migracije	3,0	3,8	p.m.	1,8	p.m.	2,0
18 03 06	JLS	PU2	PU3		Integracija državljanov držav nečlanic	5,0	6,0	5,0	5,75	p.m.	6,45
18 03 08	JLS	PU1	PU2		Finančni instrument za upravljanje vrnitev na področju migracij	15,0	8,0	15,0	10,0	p.m.	12,5
18 04 03	JLS	PU2	PU3		Raziskovalni in ocenjevalni program o spoštovanju temeljnih pravic	1,0	1,4	0,5	1,0	p.m.	0,8
18 04 04	JLS	PU2	PU3		Podpora civilni družbi v novih državah članicah EU	2,0	2,0	1,0	1,0	p.m.	2,8
18 05 01 03	JLS	PP2	PU1		Izmenjevalni program za sodne organe	(3,0)	2,5	3,0	2,8	p.m.	1,0
18 05 04	JLS	PP2	PU1		Pripravljalnih ukrepi za žrtve terorizma	(2,0)	1,0	2,0	1,2	p.m.	1,2
Delna vsota podrazdelka 3a:						26,00		26,5		-

Vir: Evropska komisija

Nejasno je, v kolikšni meri se bodo ti pripravljalni ukrepi nadaljevali oziroma bodo vključeni v širše programe, zato bi bilo dobro dobiti podrobnejše informacije o tem.

Vprašanja za obravnavo

1.  Podrazdelek 3a je razmeroma novo področje porabe na ravni EU. Ali je na osnovi dolgoletnih izkušenj na tem področju politike mogoče reči, da je denar v splošnem porabljen dobro? Kakšna je dodana vrednost v ta namen porabljenih sredstev na ravni EU?

2.  Evropski parlament je v resoluciji o letni strategiji politik Komisije učinkovitemu vključevanju migrantov in upravljanju meja pripisal poseben pomen. Kateri ukrepi v zvezi s tem bi bili lahko na evropski ravni najučinkovitejši? V kolikšni meri bo mogoče s sredstvi, namenjenimi solidarnosti in upravljanju migracijskih tokov, poiskati ustrezne rešitve?

3. Kateri so naslednji koraki za izvajanje pripravljalnih ukrepov, predvidenih na področju svobode, varnosti in pravice?

4.  Finančni izkazi predlogov o sistemih SIS II in VIS se občutno razlikujejo od zneskov, predvidenih v predhodnem predlogu proračuna. Kolikšni bodo resnični stroški teh dveh sistemov?

5. Ali so predlagani ukrepi v zvezi z varnostnimi raziskavami v sedmem okvirnem programu jasno povezani s pravosodjem, svobodo in varnostjo (poleg konkurenčnosti in rasti) in ali namerava GD JSL spremljati rezultate teh raziskav?

o predlogu proračuna za leto 2007 in o rezultatih usklajevanja z dne 14. julija 2006

"(Vonj je minil, vzemite;) žlahtni duši je drag dar, podarjen brez srca, uboga stvar", William Shakespeare

Uvod

27.  Ta delovni dokument je sestavljen iz treh delov. Prvič, daje pregled glavnih elementov predloga proračuna (PP) Sveta za leto 2007. Drugič, razlaga glavne spremembe PP glede na predhodni predlog proračuna (PPP) za leto 2007, ki ga je pripravila Evropska komisija. Tretjič, poroča o usklajevalnem sestanku med Svetom in Evropskim parlamentom v Bruslju, dne 14. julija 2006.

I - Glavni elementi predloga proračuna s strani Sveta

28.  Skupni zneski predloga proračuna s strani Sveta so navedeni v Tabeli 1 v skladu s strukturo postavk večletnega finančnega okvira (VFO).

Tabela 1: Povzetek predloga proračuna za leto 2007

Postavka	Prva obravnava Sveta		Razlika PPP za leto 2007		Razlika PPP glede na leto 2006 v %		Razlika pod obstoječim finančnim okvirom
	Obveznosti	Plačila	Obveznosti	Plačila	Obveznosti	Plačila
1. Trajnostna rast
1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje	8 782 328 511	6 767 676 511	-13 775 000	-175 848 000	+11.31	-8.91	135 671 489
1b. Kohezija za rast in zaposlovanje	45 486 558 504	37 365 265 808	0	-425 000 000	+14.81	+17.75	441 496
Skupaj	54 268 887 015	44 132 942 319	-13 775 000	-600 848 000	+14.23	+12.69	136 112 985
2. Ohranjanje in upravljanje naravnih virov	56 471 146 036	54 895 811 736	-746 430 000	-787 570 000	-0.14	-0.98	1 879 853 964
od tega: izdatki, povezani s trgom in neposredno pomočjo1	42 954 007 000	42 677 987 756	-730 000 000	-730 000 000	-0.84	-1.48	1 798 993 000
3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravosodje
3a. Svoboda, varnost in pravica	561 695 000	400 145 000	-9 644 000	-26 844 000	+2.24	-24.98	75 305 000
3b. Državljanstvo	586 645 000	648 042 652	-16 410 000	-31 590 000	-4.06	+3.79	49 355 000
Skupaj	1 148 340 000	1 048 187 652	-26 054 000	-58 434 000	-1.08	-9.46	124 660 000
4. EU kot svetovni partner	6 358 339 000	7261 521 578	-109 661 000	-185 948 000	-22.19	-13.66	219 661 0002
Rezerva za nujno pomoč	234 527 000	0	0	0	-2.41	-100.00
Skupaj	6 592 866 000	7 261 521 578	-109 661 000	-185 948 000	-21.52	-15.95
5. Uprava	6 829 809 929	6 829 709 929	-124 436 044	-124 436 044	+3.43	+3.43	285 190 071
6. Kompenzacije	444 646 152	444 646 152	0	0	-58.58	-58.58	353 848
SKUPNI ZNESEK	125 755 695 132	114 612 819 366	-1 020 356 044	-1 757 236 044	+3.68	+2.26	2 645 831 8682
Odobritve plačil kot % BND*		0.98
1      Po prerazporeditvi v Sklad za razvoj podeželja v skladu z modulacijo in iz bombaža v prestrukturiranje bombažnih regij. 2      Razlika ne upošteva odobritev v zvezi z rezervo za nujno pomoč (234,5 milijonov EUR).

Vir: Predlog obrazložitvenega memoranduma s strani Sveta

29.  Poročevalec poudarja, da stolpec "Razlika PPP glede na leto 2006 v %" v Tabeli 1 ne temelji na dosledni primerjavi, ker je to predlog proračuna za leto 2007 za EU-27 (vključno z Romunijo in Bolgarijo), proračun za leto 2006 pa je za obstoječo EU-25. To zmanjšuje preglednost predlaganih izdatkov proračuna za leto 2007. Poročevalec zahteva, da Komisija ločeno predloži podatke o proračunskih stroških in potrebah Bolgarije in Romunije ter tako omogoči pošteno in natančno primerjavo s prejšnjimi proračuni.

30. Svet je v predlogu proračuna znižal odobritve za prevzem obveznosti na 125.756 milijonov EUR[43]. To je zmanjšanje za 1.020 milijonov EUR od 126.776 milijonov EUR v posodobljenem predhodnem predlogu proračuna za leto 2007. Svet se je kot običajno v prvi obravnavi osredotočil na zmanjšanje proračuna plačil v primerjavi s predhodnim predlogom proračuna. V popravljenem predhodnem predlogu proračuna znašajo skupna plačila 116.370 milijonov EUR, v predlogu proračuna pa 114.613 milijonov EUR. Skupna plačila so se tako zmanjšala za 1,5 % na 0,98 % BND EU. Ker Priloga I o medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 določa zgornjo mejo 1,06 % BND EU, obstaja glede na zneske predloga proračuna pomembna razlika. Poročevalec meni, da višina plačil v predlogu proračuna ne bo zadostna za spoprijemanje s političnimi izzivi, s katerimi se sooča EU.

31. Tabela 2 primerja razlike, ki ostajajo v zgornjih mejah večletnega finančnega okvira ob upoštevanju predloga proračuna o razlikah, ki so bile v popravljenem predlogu proračuna. Zgornje meje so vzete iz Tabele 2 priloge Sporočila Komisije (2006) 327 z dne 22.6.2006, ki posodablja zneske večletnega finančnega okvira v skladu s točko 16 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.

Tabela 2: Razlike za obveznosti (v milijonih EUR) v zgornjih mejah v novem večletnem finančnem okviru (VFO)

Razdelek	Zgornja meja v VFO	PPP 2007	Razlika PPP	PP 2007	Razlika PP
Razdelek 1a	8 918	8 796	122	8 782	136
Razdelek 1b	45 487	45 487	441	45 487	441
Razdelek 2	58 351	57 218	1 133	56 471	1 880
Razdelek 3a	637	571	66	562	75
Razdelek 3b	636	603	33	587	49
Razdelek 4*	6 578	6 468	110	6 358	220
Razdelek 5**	7 115	6 954	161	6 830	285
Razdelek 6	445	445	0	445	0
Skupaj	128 167	126 776	1 625	125 756	2 646

* Zneski za razdelek 4 ne vključujejo rezerve za nujno pomoč (234,5 milijonov EUR)

** Zgornja meja za razdelek 5 je prilagojena, tako da vključuje izdatke za pokojnine. Številka v razdelku 5 predhodnega predloga proračuna se je spremenila zaradi popravljenih ocen za "druge institucije".

32. Poročevalec opozarja, da Delovni dokument 8 daje obsežno analizo predhodnega predloga proračuna za leto 2007 in poudarja, da morajo izdatki EU v novem večletnem finančnem okviru temeljiti na prednostnih nalogah politike ob omejenih virih. Poročevalec za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti proračuna EU poudarja prispevek, ki ga lahko ima analiza stroškov in koristi z osredotočanjem virov na prednostna področja. Določanje prednostnih nalog politike in izboljšanje stroškovne učinkovitosti z analizo stroškov in koristi tudi lahko prispeva k pripravi pregleda večletnega finančnega okvira v letu 2008–2009. Ta splošni pristop je bil določen z resolucijo Parlamenta o letni strategiji politik Komisije in nadalje potrjen s pooblastilom, ki ga je izglasoval Odbor za proračun 11. julija za usklajevanje dne 14. julija.

33. Poročevalec se še naprej posvetuje z drugimi odbori v postopku priprave prve obravnave Evropskega parlamenta o proračunu za leto 2007. Na splošno pa opozarja na prednostne naloge, določene v odstavku 6 resolucije o letni strategiji politik in ponovljene v odstavku 5 poročila o pooblastilu, ki se bodo zrcalile v pristopu Parlamenta do proračunskega postopka za leto 2007. Poročevalec ob upoštevanju meja, ki so določene v Tabeli 2, zlasti meni, da je dodelitev sredstev razdelkoma 1a in 4 nezadostna za spoprijemanje s političnimi izzivi, s katerimi se EU sooča na teh področjih. V tem oziru tudi opozarja na pomembno razliko v proračunu plačil.

II - Glavne spremembe predloga proračuna: posebni vidiki in razdelki večletnega finančnega okvira

34.  Poročevalec želi pred navedbo glavnih sprememb predloga proračuna po razdelkih večletnega finančnega okvira poudariti posebne vidike predloga proračuna, in sicer: (i) horizontalno zmanjšanje, povezano s kakovostjo poročil o dejavnostih; (ii) pilotni projekti in pripravljalni ukrepi ter (iii) upravni viri. O teh vprašanjih se je razpravljalo pri usklajevanju (glej III. del).

Horizontalna zmanjšanja, povezana s poročili o dejavnostih

35.  Komisija pripravlja poročila o dejavnostih, ki so povezana s predhodnim predlogom proračuna, z utemeljitvijo izdatkov in ključnimi cilji posamezne politike. Poročila o dejavnostih pripravlja generalni direktorat Komisije, ki je pristojen za posamezno politiko. Svet je na podlagi podrobnih analiz poročil o dejavnostih s strani držav članic odštel od 2 do 3% odobrenih sredstev za posamezno področje politike v predlogu proračuna. Ta pristop ima skupne elemente z analizo stroškov in koristi, ki jo zagovarja poročevalec. Obstaja pa velika razlika med poročili o dejavnostih (ki jih pripravlja generalni direktorat Komisije in zunanjim ocenjevanjem, ki ga opravlja Evropski parlament ali zunanji svetovalci v njegovem imenu), ki preučujejo celotno kakovostno stroškovno učinkovitost posameznih politik. Poročevalec želi, da se poveča stroškovna učinkovitost proračuna EU, vendar ne odobrava, da politike, ki ne sodijo med prednostne naloge politike in/ali programi, ki niso dovolj uspešni, prejemajo dodatna sredstva le zato, ker so ustrezna poročila o dejavnostih dobro pripravljena. Ob prizadevanjih za večjo stroškovno učinkovitost proračuna EU želi bolj poglobljeno razpravo s Komisijo in Svetom o tem, kako je bila analiza poročil o dejavnostih opravljena in kako ustreza določanju prednostnih nalog politike v proračunu EU. Poročevalec si prizadeva za usklajen pristop institucij EU k tem vprašanjem.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

36.  Predlog proračuna vključuje za pilotne projekte dve proračunski vrstici:

· Krepitev izobraževanja, raziskav in inovacij, "trikotnik znanja"

(Proračunska vrstica 02 02 09, obveznosti znašajo 5 milijonov EUR, plačila pa 2 milijona EUR)

· Varnost oskrbe z energijo - spodbujanje samozadostnosti EU pri obnovljivih virih energije

(Proračunska vrstica 06 04 07, obveznosti znašajo 5 milijonov EUR, plačila pa 2 milijona EUR)

37.  Poročevalec ugotavlja, da pilotna projekta zajemata prednostna področja Evropskega parlamenta, vendar opozarja na dve pomembni zadevi. Predvsem ga skrbi, da pilotna projekta ne predstavljata novih področij politike EU, ampak zajemata vprašanja že obstoječih programov. Glede postopka pa si (ne glede na dejstvo, da novi medinstitucionalni sporazum predvideva zgodnjo oceno novih pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov) pridržuje svoje stališče o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih. Svoje stališče namerava podati v sredini septembra, ob upoštevanju predlogov drugih odborov EP. Glede odstavka 23 poročila o pooblastilu pa meni, da bi morali biti cilj proračuna za leto 2007 racionalizacija in osredotočenost predlogov.

Upravni viri

38.  Svet je hkrati s predlogom proračuna sprejel enostransko izjavo o upravnih virih. Osredotoča se na delovna mesta v Komisiji in zahteva, da se polovica delovnih mest, ki bodo v letu 2007 prosta zaradi upokojitev - okoli 200 delovnih mest - črta iz proračuna med 2008 in 2010. Izjava tudi zahteva, da se do leta 2010 črta še 500 delovnih mest z združevanjem programov v novem večletnem finančnem okviru. Poročevalec tega stališča v tej fazi ne more podpreti. Namerava predložiti svoje predloge za prvo obravnavo EP na podlagi poročila o dejanskih srednjeročnih potrebah po osebju, ki se zahteva od Komisije, da ga pripravi v poročilu o pooblastilu za prvo usklajevanje do 1. septembra. Poročevalec poudarja potrebo po prerazporeditvi osebja Komisije na prednostna področja in meni, da je s tem v zvezi pomembno vprašanje kadrovska zasedba v agencijah.

Spremembe v predlogu proračuna po razdelkih večletnega finančnega okvira

39. Preostali del tega oddelka delovnega dokumenta predstavlja glavne spremembe predhodnega predloga proračuna po razdelkih večletnega finančnega okvira. Tabeli 1 in Tabela 2 prikazujeta skupne seštevke po razdelkih, vključno s spremembami skupnih zneskov in razlik.

Razdelek 1a – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

40.  Predlog proračuna zmanjšuje plačila v proračunski vrstici 09 04 03 02 za 48 milijonov EUR (za izvajanje 6. okvirnega programa za raziskave na področju informacijske družbe in medijev). Plačila za raziskave na področju varnosti in vesolja (proračunska vrstica 02 04 01) se zmanjšajo za 50 milijonov EUR. Odobritve plačil za projekte vseevropskega prometnega omrežja (TEN) skupnega pomena se zmanjšajo za 30 milijonov EUR (to zmanjšanje zadeva dokončanje obstoječega vseevropskega prometnega omrežja, ne pa vseevropskega energetskega omrežja TEN-E). Svet je dal v rezervo 15 milijonov EUR do sprejetja pravne podlage za Mednarodni sklad za Irsko.

41.  Kot je omenjeno, predlog proračuna vključuje dva pilotna projekta o "trikotniku znanja" (proračunska vrstica 02 02 09) in o "varnosti oskrbe z energijo - spodbujanje samozadostnosti EU pri obnovljivih virih energije, zlasti biogoriv" (proračunska vrstica 06 04 07). Hkrati pa predlog proračuna zmanjšuje plačila za Program pametna energija za Evropo (2003 do 2005) za 10 milijonov EUR, kar je nekoliko presenetljivo, ker se ta program ukvarja z varnostjo oskrbe z energijo s spodbujanjem uporabe obnovljivih virov energije, vključno z biogorivi (glej proračunsko vrstico 06 04 01). To kaže, da pilotna projekta morda ne vključujeta novih dejavnosti, za katere proračunska vrstica sedaj ne obstaja.

Razdelek 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje

42.  Predlog proračuna ne spreminja odobritev za prevzem obveznosti v predhodnem predlogu proračuna. Odobritve za plačila so se zmanjšale za 425 milijonov EUR: zlasti proračunske vrstice, povezane z izvajanjem programov v letih 2000-2006 (- 355 milijonov EUR, od katerih se za 220 milijonov EUR zmanjšajo plačila za izvajanje cilja 3 Evropskega socialnega sklada - proračunska vrstica 04 02 06). Plačila za programe pred letom 2000 so se zmanjšala za 70 milijonov EUR. Svet je to obrazložil kot "sedanji trend izvajanja teh programov". Na to je treba gledati previdno. Za Kohezijski sklad ni zmanjšanja.

Razdelek 2 – Ohranjanje in upravljanje naravnih virov

43. Najbolj se zmanjša nadomestilo za mleko in mlečne izdelke (dodatne dajatve - 05 02 12 01), za 150 milijonov EUR za obveznosti in plačila ter za potrjevanje obračuna 205 milijonov EUR za obveznosti in plačila. Obveznosti in plačila do vrednosti 10 milijonov EUR, ki so povezana z mednarodnimi sporazumi o ribolovu, so se prenesla v rezervo ob upoštevanju negotovosti glede sklenitve novih obveznosti. Poročevalec opozarja, je bilo zahtevano poročilo o upravičencih iz teh sporazumov ter da je do podpisa ustreznih sporazumov vsak tak izdatek neobvezen. Poleg tega so ti zneski začasni do pisnega predloga spremembe Komisije v oktobru.

Razdelek 3a – Svoboda, varnost in pravica

44. V predlogu proračuna so se na podlagi političnega pomena povečale obveznosti za Sklad za zunanje meje (18 02 06) za 7,7 milijonov EUR, glede na absorpcijske omejitve pa so se zmanjšale obveznosti za vizumski informacijski sistem (18 02 05) za 7 milijonov EUR. V predlogu proračuna se za decentralizirane agencije v tem razdelku v celoti zmanjšajo obveznosti za 9,18 milijonov EUR, ki so povezane s preučevanjem poročil o dejavnosti in "posebnega položaja agencije Frontex" (18 02 03 01 in 18 02 03 02).

Razdelek 3b - Državljanstvo

45. Odobrena proračunska sredstva za to se v celoti zmanjšajo za 9,43 milijonov EUR za decentralizirane agencije v tem razdelku po preučevanju poročil o dejavnosti in "posebnega položaja agencije za varnost hrane" (17 04 08 01, 17 04 08 02).

Razdelek 4 – EU kot globalni partner

46. V predlogu proračuna se povečajo odobritve za prevzem obveznosti za čezmejno sodelovanje (19 08 02 01) za 3 milijone EUR ter za 17 milijonov EUR za sodelovanje z državami v razvoju vzhodno od Jordanije (19 10 03). Zadnji znesek je veliko povečanje odobrenih sredstev za Irak. Zmanjša pa se makrofinančna pomoč (01 03 02) za 22,39 milijonov EUR za obveznosti in 23,12 milijonov EUR za plačila ob upoštevanju prejšnje stopnje izvajanja. Obveznosti za prehod in vzpostavljanje institucij se za sedanje članice in možne države kandidatke (22 02 02) glede na absorpcijske sposobnosti v celoti zmanjšajo za 30 milijonov EUR.

47. Splošneje pa se za doseganje "zadostne rezerve za nepredvidene dogodke" zmanjšajo odobrena sredstva za 2% za nekatere geografske programe in za protokol o sladkorju. Poleg tega je prišlo do skromnih zmanjšanj po preučitvi poročil o dejavnosti.

48. Poročevalec ugotavlja, da je Svet uvedel spremembe nomenklature ter da ni spremenil načrtovanih izdatkov predhodnega predloga proračuna za skupno zunanjo in varnostno politiko (SZVP); opozarja pa, da mora Parlament o izdatkih na tem področju opraviti raziskavo stroškov in koristi.

Razdelek 5 - Upravni izdatki

49.  Poleg omenjenih pripomb na upravne izdatke, se v predlogu proračuna za Komisijo standardno pavšalno zmanjšajo plače za 3,6 % ter za Svet stopnja produktivnosti in vpliv medinstitucionalnega sodelovanja za 1,7 %.

III - Usklajevanje 14. julija

50.  Usklajevanje obsega: predložitev predloga proračuna s strani Sveta in izmenjavo mnenj o upravnih izdatkih; običajna "ad hoc" vprašanja kmetijstva, ribištva in SZVP; pilotne projekte in pripravljalne ukrepe ter pod razno, finančno uredbo. Glede zneskov ni bilo pomembnega napredka in tudi ni bila sprejeta skupna izjava. Svet je po usklajevanju sprejel predlog proračuna, kot ga je pripravil Coreper. Poročevalec je dal izjavo za tisk o stroškovni učinkovitosti v letnem proračunskem postopku v skladu s poročilom o pooblastilu, ki je bilo izglasovano v Odboru za proračun.

Predložitev predloga proračuna s strani Sveta in upravni izdatki

51.  Finski minister Wideroos (predsedujoči Ekonomsko-finančnemu svetu za proračun) je predstavil predlog proračuna in si prizadeval, da bi EP podprl štiri osnutke izjav Sveta, zlasti izjave o povečanju produktivnosti v letih 2007 - 2013. Kot je omenjeno v odstavku 12, ta izjava zagovarja zmanjšanje delovnih mest v Evropski komisiji, 200 v letu 2008 ter nadaljnjih 500 v letih od 2008 do 2010. Delegacija EP izjav Sveta ni podprla.

52.  Poročevalec si je v imenu Odbora za proračun prizadeval za podporo Sveta osnutku skupne izjave o večji stroškovni učinkovitosti v letnem proračunskem postopku EU. Besedilo osnutka izjave je v Prilogi 1. Minister Wideroos je dejal, da Svet izjave v tej fazi proračunskega postopka ne more podpreti. Komisarka Grybauskaite je nakazala, da lahko podpre osnutek izjave EP.

53.  Komisarka Grybauskaite je dejala, da je Komisija ohranila svoje predloge, kot so predstavljeni v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007. Svoje splošne pripombe je osredotočila na vprašanje upravnih virov. Ločeno od izjave Sveta o povečanju produktivnosti je dejala, da bi pristop Sveta pomenil v naslednjem letu 56 milijonov EUR manj za plače. Tako ne bi zaposlili 801 človeka. Nadaljnja zmanjšanja, ki jih v predlogu proračuna predlaga Svet, bi pomenila prenehanje 419 delovnih mest (zaradi upokojitve v letu 2007), ki jih sedaj zasedajo uradniki iz EU-15 (EU-25 brez desetih držav članic, ki so se pridružile maja 2004). Predlagano zmanjšanje števila osebja bi imelo velik negativni vpliv na zmožnost Komisije za izvajanje prihodnje generacije programov porabe EU.

Ad hoc postopek: kmetijstvo, ribištvo, skupna zunanja in varnostna politika (SZVP)

54.  Minister Wideroos je predstavil zneske predloga proračuna. Poročevalec in kolegi iz Odbora za proračun so na podlagi poročila o pooblastilu zavzeli svoje stališče. Za kmetijstvo je bila izražena skrb glede prostovoljne modulacije. Za ribištvo je bilo zahtevano poročilo o upravičencih iz te politike, ki naj bo priloženo jesenskemu pisnemu predlogu spremembe Komisije, za SZVP pa se zneski predloga proračuna glede na predhodni predlog proračuna niso spremenili. Poročevalec ugotavlja, da se bo na tem področju opravila notranja raziskava stroškov in koristi.

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

55.  Minister Wideroos si je prizadeval za podporo EP izjavi o prednostnih področjih za ukrepe v tem oziru. Poročevalec si, kot je navedeno v oddelku II, pridržuje svoje stališče o EP in sprašuje, če se ti projekti ne bi mogli opraviti z obstoječimi programi. Na tem področju ni bila sprejeta nobena izjava.

Finančna uredba

56.  Ga. Graessle (poročevalka o finančni uredbi) je za EP poudarila pomen hitrega sprejetja finančne uredbe s potrebnimi spremembami, ki jih je julija izglasoval Evropski parlament. To je pomembno predvsem zato, da se zagotovi, da bodo lahko novi programi usposobljeni za delovanje v letu 2007. Minister Wideroos je dejal, da se je Svet zavezal, da bo čim prej sprejel novo finančno uredbo, zagotovo pa do 1. januarja 2007, kot je dogovorjeno v medinstitucionalnem sporazumu (IIA) z dne 17. maja 2006, vendar ne vidi nobene potrebe po dogovoru o skupni izjavi, ki bi opredeljevala to obveznost in okvirni časovni razpored, kot je predlagal EP. Ga. Grybauskaite je podprla stališče Parlamenta in omenila, da bo moralo osebje po sprejetju novega besedila biti usposobljeno za uporabo novih pravil. Zato bi sprejetje besedila 1. januarja 2007 povzročilo zastoj pri izvajanju programov. O skupni izjavi ni bilo dogovora.

Priloga I

Osnutek skupne izjave Evropskega parlamenta,

Sveta in Komisije

o stroškovni učinkovitosti

letnega proračunskega postopka

Navedene institucije soglašajo, da je potrebno stroškovno učinkovitost povečati. S tem v zvezi mora ocenjevanje programov EU postati osrednji del letnega proračunskega postopka.

Cilj ocenjevanja je presoja količinskih in kakovostnih vidikov posameznega programa. Pri tem je treba upoštevati naslednje:

· količinski vidik ocenjevanja temelji na opozorilu proračunskih napovedi, ki jih predloži Komisija proračunskemu organu dvakrat letno.

· kakovostni vidik se ocenjuje na podlagi poročil o dejavnostih, ki jih pripravi Komisija, kot tudi z analizami stroškov in koristi posebnih, med institucijami usklajenih programov EU.

Navedene institucije soglašajo, da bodo v tem oziru do konca novembra 2006 sprejele posebne sklepe o nadaljnjih ukrepih.

o predstavitvah, opravljenih v proračunskem postopku za leto 2007

„Ko se dejstva spremenijo, spremenim mnenje, kaj pa vi?“

John Maynard Keynes

Uvod

57.  Ena od novosti proračunskega postopka za leto 2007 je bila izvedba dveh predstavitev o posebnih področjih politike EU v začetni fazi postopka. Predstavitev zunanjih vidikov proračunskega postopka za leto 2007 je potekala 29. maja, glavne teme pa so bile trgovina in širitev, zunanji odnosi ter skupna zunanja in varnostna politika. 20. junija ji je sledila predstavitev notranjih vidikov, ki jo je začela komisarka Grybauskaitejeva, sestavljena pa je bila iz treh delov z naslednjimi temami: raziskave, inovacije in energija; svoboda, varnost in pravica; politika komuniciranja.

58.  V tem delovnem dokumentu je pojasnjeno ozadje predstavitev, povzete pa so tudi najpomembnejše zamisli, ki so bile predstavljene. V prvem delu so navedeni razlogi za sklic obravnav v Odboru za proračun in teme za razpravo, prikazano pa je tudi, kako lahko obravnavi prispevata k učinkovitejši porabi proračunskih sredstev EU in k pripravi na pregled večletnega finančnega okvira 2007–2013 v letih 2008–2009. V drugem in tretjem delu so predstavljena glavna stališča povabljenih govornikov.

I – Razlogi za predstavitev politike v Odboru za proračun

Predstavitev politike kot orodje za opredelitev prednostnih proračunskih nalog

59. Uvodna izjava E resolucije Parlamenta o letni strategiji politik Komisije navaja, da bo oblikovanje proračuna za leto 2007 „nedvomno strateško vplivalo tudi na politike v prihodnjih letih“. V tem smislu naj bi predstavitvi članom ponudili priložnost, da premislijo o tem – če povzamemo Keynesa – ali so se dejstva v zvezi s političnimi izzivi EU spremenila in ali bi bilo treba v takšnem primeru spremeniti tudi prednostne naloge. Takšen pristop je v skladu z dejstvom, da je treba prednostne naloge opredeliti tudi zato, da bo mogoče zagotoviti čim učinkovitejšo porabo proračunskih sredstev EU, ki so v večletnem finančnem okviru 2007–2013 omejena: to stališče je Parlament predstavil v resoluciji o letni strategiji politik in ga ponovil v poročilu o pooblastilu za spravno razpravo 14. julija.

Obsežna razprava o vprašanjih, ki jih Evropski parlament ocenjuje kot prednostna

60. Najprej je potekala predstavitev vidikov zunanje politike, kar je v skladu s četrtim odstavkom resolucije Evropskega parlamenta o letni strategiji politik Komisije, ki jo je na plenarnem zasedanju podprla večina poslancev in v kateri je izražena kritika na račun Komisije, češ da „ni posvetila dovolj pozornosti obsežnim in zelo hitrim spremembam svetovnega gospodarstva“. Druga predstavitev je bila osredotočena na ključne notranjepolitične izzive, ki so bili opredeljeni v resoluciji o letni strategiji politik (šesti odstavek). Na predstavitvah so sodelovali povabljeni govorniki in pomembni predstavniki institucij EU, vključno s predsedniki parlamentarnih odborov, kar naj bi prispevalo k verodostojnosti razprave o oblikovanju politike EU. Teme, govorniki in stališča, ki so jih zastopali, so podrobneje predstavljeni v razdelkih II in III.

Za učinkovitejšo porabo sredstev in pregled večletnega finančnega okvira v letu 2008–2009

61. Predstavitvi sta oblikovalcem politike EU in javnega mnenja ponudili priložnost za razpravo o pomembnih političnih vprašanjih v kontekstu potrebe po opredelitvi prednostnih političnih nalog in čim učinkovitejši porabi proračunskih sredstev EU. Poročevalec pripominja, da sta bili predstavitvi tudi priložnost za opozorilo drugim institucijam EU, da Parlament letos izvaja analize stroškov in koristi na številnih proračunskih področjih, ki bodo prispevale k nadaljnjemu opredeljevanju prednostnih nalog.

62.  Zaradi pomanjkanja časa za priprave je bil pristop k politikam EU bolj splošen, vseeno pa bodo predstavitve zelo učinkovite, če bodo postale del strateškega pregledovanja proračunske porabe EU, ki bo omogočilo učinkovitejšo uporabo sredstev in opredelitev prednostnih političnih nalog. Poročevalec si želi, da bi takšne predstavitve politike organizirali vsako leto v začetni fazi proračunskega postopka, na njih pa pregledali določena proračunska področja in spodbudili razmišljanje o prednostnih nalogah pri sprejemanju proračuna. V tem procesu bi morali dejavno sodelovati posebni odbori EP. Predstavitve bi poslancem omogočile bolj strateški pristop do proračuna EU, EP pa bi tako lažje zagotovil, da se njegove prednostne naloge v celoti upoštevajo pri naslednjem pregledu večletnega finančnega okvira. Po besedah komisarke Grybauskaitejeve na predstavitvi notranje politike in ministra Wideroosa iz predsedstva Sveta v Odboru za proračun 30. maja se Komisija, Svet in Parlament strinjajo, da se je treba v proračunskem postopku bolj osredotočiti na vprašanje, kako zagotoviti učinkovitejšo porabo sredstev.

II – Povzetek zamisli iz razprave o vidikih zunanje politike 29. maja

63.  V tem razdelku so povzete glavne točke in zamisli gostujočih govornikov na predstavitvi, in sicer tako uvodne pripombe kot odgovori na vprašanja poslancev.[44]

Trgovina in razvoj

64.  David O'Sullivan, generalni direktor, generalni direktorat za trgovino, Evropska komisija:

· Politika proste trgovine lahko ogromno prispeva h gospodarski rasti in razvoju. Protekcionizem ni pravi odgovor na gospodarske izzive globalizacije. Z večjimi proračunskimi sredstvi za raziskave in razvoj je mogoče spodbuditi gospodarsko rast.

· Trgovinske olajšave lahko pospešijo doseganje razvojnih ciljev, saj zmanjšujejo stroške zapletenih carinskih postopkov. Komisija se je na vrhu G8 leta 2005 zavezala, da bo za trgovinsko pomoč do leta 2010 namenila milijardo evrov letno.

· Sporočilo Komisije o zunanjih vidikih konkurenčnosti, ki je trenutno še v pripravi, bo treba pozorno prilagoditi glede na trenutne zaplete v pogajanjih o razvojnem programu iz Dohe.

65.  Athanissios Theodorakis, generalni direktor, generalni direktorat za razvoj, Evropska komisija:

· Evropsko soglasje o razvoju, ki so ga Svet, Parlament in Komisija dosegli decembra 2005, vsebuje srednjeročni cilj za uradno razvojno pomoč EU, ki naj bi do leta 2010 dosegla 0,56 % BND, saj se je EU zavezala, da bo do leta 2015 dosegla cilj ZN za razvojno pomoč, ki znaša 0,7 % BND.

· Skupni, soglasni cilji so ključnega pomena, sicer dobavitelji pomoči ne bodo mogli učinkovito sodelovati. To zajema tudi boljše usklajevanje s programi razvojne pomoči v državah članicah EU.

· Komisija je razvojne elemente v predhodnem predlogu proračuna predlagala v skladu s poenostavljeno strukturo, ki vsebuje manjše število geografskih in tematskih instrumentov.

10.  Ašraf Ghani, rektor Univerze v Kabulu (glavne točke govora v prilogi I):

· Vzpostavitev državnih institucij in trga je eden glavnih izzivov pri vključevanju držav v razvoju v svetovni sistem. Razvojno pomoč je treba usmeriti prek državnih organov države prejemnice, da bo čim bolj učinkovita.

· Vzpostavitev institucionalnega ogrodja, ki onemogoča korupcijo in pospešuje razvoj srednjega razreda, je ključna za uspešen razvoj in nastanek državnega aparata.

· Razmah nevladnih organizacij, prek katerih pogosto doteka pomoč, lahko pripelje do izgub zaradi podvajanja, in ne dopolnjevanja projektov ter zmanjša vodilno vlogo države na tem področju.

· Mednarodno usklajevanje je treba izboljšati in se dogovoriti o skupnem načrtu, kako zagotoviti učinkovitost državnega aparata v državah v razvoju.

11.  Mirian Van Reisen, direktorica, Europe External Policy Advisors, v odgovor na vprašanja v delovnih dokumentih, spremljevalnem gradivu za predstavitev:

· Komisija v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 za razdelek 4 (Evropa kot globalni akter) ni predvidela dovolj sredstev. Zmanjšanje razvojne pomoči za Azijo je slabost predhodnega predloga proračuna.

· Razviti je treba mehanizme, s katerimi bo mogoče zagotoviti ustrezno in pregledno porabo razvojne pomoči Skupnosti, ki se izplačuje neposredno iz proračuna.

· Evropski parlament mora ohraniti pristojnost soodločanja o razvojnem sodelovanju in mora vztrajati pri tem, da se določene proračunske vrstice ohranijo, namesto da se združijo v obširne programe, na katere EP nima političnega vpliva.

Zunanji odnosi ter skupna zunanja in varnostna politika

12.  Benita Ferrero-Waldner, evropska komisarka za zunanje odnose:

· Skupni znesek odobritev za prevzem obveznosti za razdelek 4 „jo je razočaral“, vendar so bili pri pripravi predhodnega predloga proračuna omejeni z novim večletnim finančnim okvirom.

· Dodatna proračunska sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko, ki jih predvideva nedavno sprejeti medinstitucionalni sporazum, pa bodo EU omogočila izvedbo številnih novih projektov, ki bodo povečali prepoznavnost zunanjih ukrepov EU.

· Bolj se je treba posvetiti vprašanjem, kot so odnosi s Kitajsko in Indijo ter zanesljiva oskrba z energijo. Komisija za Evropski svet pripravlja dokument o zanesljivi oskrbi z energijo in strateški dokument o odnosih s Kitajsko.

13.  Elmar Brok, predsednik Odbora za zunanje zadeve:

· Vsakoletno 20-odstotno zmanjšanje zneskov v razdelku 4 v predhodnem predlogu proračuna Komisije je pravo razočaranje. EP bi se moral začeti že zdaj pripravljati na oceno porabe na področju zunanjih odnosov med pregledom večletnega finančnega okvira v letih 2008–2009.

· Racionalizacija instrumentov zunanjih odnosov je načeloma dobra zamisel: tako naj bi povečali preglednost proračuna.

· Proračun za skupno zunanjo in varnostno politiko ima kar precejšen delež v večletnem finančnem okviru, toda trenutno stanje, ko EP informacije prejme šele, ko so bile odločitve že sprejete, se mora končati: skupni informacijski sestanki o skupni zunanji in varnostni politiki so dobra, vendar žal le začasna rešitev.

· Odgovorni za skupno zunanjo in varnostno politiko v Svetu oziroma predsedstvu bi morali zadeve predstaviti in o njih razpravljati v odgovornih odborih EP. Operacije skupne zunanje in varnostne politike ter evropske varnostne in obrambne politike bi morale biti bolj usklajene.

14. Robert Cooper, generalni direktor, zunanji odnosi, sekretariat Sveta ministrov (ni govoril kot uradni predstavnik Sveta):

· Proračunska sredstva za skupno zunanjo in varnostno politiko so učinkovito porabljena iz treh razlogov. Prvič, so orodje za sprostitev sredstev držav članic. Drugič, so orodje za usklajevanje teh sredstev. Tretjič, prinašajo prepoznavnost zunanjim ukrepom EU.

· Odnosi med Svetom ministrov in Evropskim parlamentom, kar zadeva vprašanja zunanje politike in proračunsko porabo, bi morali temeljiti na večjem zaupanju.

· Posebni predstavniki EU imajo zelo pomembno vlogo. Tveganja, da po nepotrebnem opravljajo naloge, ki bi jih lahko izvedle delegacije Komisije, in ustvarjajo zmedo pri zastopanju EU v tretjih državah, ne kaže ocenjevati kot pretiranega.

III – Povzetek zamisli iz razprave o vidikih notranje politike 20. junija

15. V tem razdelku so povzete glavne točke in zamisli gostujočih govornikov na predstavitvi, in sicer tako uvodne pripombe kot odgovori na vprašanja poslancev.[45]

Predstavitev predhodnega predloga proračuna za 2007 – vidiki notranje politike

16.  Dalia Grybauskaite, evropska komisarka za finančno načrtovanje in proračun:

· Proračun EU je po novem usmerjen v konkurenčnost za rast in zaposlovanje: delež proračunskih sredstev EU za ta namen naj bi se povečal s 6,5 % v letu 2006 na predvidenih 10,2 % v letu 2013.

· Proračunska poraba na področju svobode, varnosti in pravice naj bi se v obdobju novega večletnega finančnega okvira podvojila.

· Načrti letnih strategij EU in proračunski cikli bi morali biti medsebojno usklajeni in povezani.

· Komisarka je pozdravila zamisel o izboljšanju analize stroškov in koristi ter dodala, da bo Komisija uvedla sistem zgodnjega opozarjanja, ki bo analiziral učinkovitost porabe številnih programov.

Raziskave, inovacije in energija

17.  Iain Begg, London School of Economics:

· Proračunska sredstva EU za raziskave znašajo približno šestdesetino skupnega zneska, ki bi bil potreben, da bi dosegli cilj lizbonske strategije, po katerem naj bi za raziskave in razvoj namenili 3 % BDP EU.

· Odličnost naj bi bila merilo za dodeljevanje sredstev EU za raziskave: prerazporejanje je primerno za druge elemente proračuna.

· Obseg inovacij v gospodarstvu EU bi lahko povečali tako, da bi ustvarili okolje, ki nagrajuje inovativnost in ustvarjalnost: to bi bilo na primer mogoče doseči z novimi nagradami za inovacije in raziskave ter reklamnim gradivom.

· Obstoječa pravila o tem, kako zaprositi za sredstva EU za raziskave, so preveč zapletena in jih je treba poenostaviti, kjer je le mogoče.

· Energetske raziskave so področje, kjer bi EU lahko izkoristila obstoječe raziskovalne zmogljivosti, med drugim na področju vetrnih elektrarn in tehnologije obnovljivih virov energije.

18.  Giles Chichester, predsednik Odbora za industrijo, raziskave in energetiko:

· Žal je bil znesek za financiranje raziskav, ki ga je Komisija predlagala prvotno, v končnem predlogu večletnega finančnega okvira za 2007–2013 občutno zmanjšan.

· Evropski svet za raziskave bi moral pomembno prispevati k boljšemu usklajevanju sredstev EU za raziskave.

· Odličnost naj bi bila merilo za dodeljevanje sredstev EU za raziskave.

· Raziskave na področju energije bi morale zajemati tudi učinkovitost energetske porabe in upravljanje porabe.

· Preprostejša pravila za to, kako zaprositi za sredstva EU za raziskave, ter preprostejši zakoni in predpisi za srednje velika in mala podjetja bi lahko spodbudili inovacije.

19.  Jose-Manuel Silva Rodriguez, generalni direktor za raziskave, Evropska komisija:

· Zasebni sektor prispeva približno dve tretjini sredstev, ki se v EU letno porabijo za raziskave.

· Večkrat se omenja, da je treba poenostaviti postopke za pridobitev sredstev EU za raziskave.

· Potekajoča revizija finančne uredbe bo odigrala pomembno vlogo pri poenostavitvi birokratskih postopkov za pridobivanje sredstev EU.

· Raziskovalni programi EU so dovolj prilagodljivi, da omogočajo prerazporejanje sredstev v skladu s spremembami prednostnih nalog na področju raziskav.

Svoboda, varnost in pravica

20.  Fernando Reinares, Real Instituto Elcano:

· EU bi morala narediti več za usklajevanje protiterorističnih prizadevanj.

· Kratkoročno bi se morala posvetiti obstoječim grožnjam in preprečevanju novih.

· Pripravljenost EU na ukrepe po morebitnem terorističnem incidentu bi bilo mogoče izboljšati in uskladiti.

· Prednostna naloga dolgoročne politike bi morala biti raziskovanje dejavnikov, ki pripeljejo do terorističnih napadov.

21.  Luciano Scagliotti, European Network Against Racism:

· Treba je oblikovati skupno migracijsko politiko EU, saj brez nje usklajeno delovanje EU ni mogoče.

· Bolj bi se morali usmeriti v to, kako izkoristiti veščine in znanje migrantov v EU in na trgu dela EU.

· Žalostno je, da EU skorajda nič sredstev ne namenja za pomoč državljanom tretjih držav pri integraciji v EU.

Politika komuniciranja

22.  Claus Sorensen, generalni direktor za komuniciranje, Evropska komisija:

· Osredotočil se je na izboljšanje strategije Komisije za odnose z mediji in poudaril potrebo po boljšem usklajevanju med političnimi področji.

· Po mnenju številnih vodij delegacij Komisije v državah članicah EU bi bilo treba novice o EU v domačih glasilih prilagoditi lokalnemu načinu izražanja, da bi jih bralci lažje sprejeli.

· Sodelovanje z Evropskim parlamentom glede sistema EbS („Europe by satellite“) je dobro.

Priloga I: glavne točke govora Ašrafa Ghanija

Predstavitev v Odboru za proračun Evropskega parlamenta

I. Ozadje

· Ozadje se je spremenilo: spremenile so se priložnosti, pa tudi grožnje. Izziv bogatejše polovice sveta je, da razmišlja o revnejši polovici.

· Globalizacija razkriva tako zmožnosti prostega trga za kopičenje bogastva kot njegovo slepoto pri razporejanju tega bogastva. Če sta svetovna blaginja in varnost odvisni od tega, ali bo proces globalizacije pripeljal do enakih priložnosti za vse, mora biti glavni cilj mednarodne skupnosti ustvariti mehanizme, ki bodo vsem ljudem omogočili uživati to blaginjo.

· Pred desetimi leti doseženo soglasje o demokraciji in svobodnem trgu je zdaj postavljeno pod vprašaj – Latinska Amerika, maoisti v Indiji in Nepalu, val nasilja.

· Zato je treba razmisliti o drugačnih oblikah posredovanja in drugačnih časovnih obdobjih, treba se je izviti iz negotovosti in obvladati krize. Vzpostaviti je treba ravnovesje med uresničevanjem skupne vizije in prilagodljivostjo odziva v primeru krize. Potrebno je prilagajanje, usklajevanje in sodelovanje na mednarodni ravni, umestitev pomoči v širši kontekst trgovine ter politični dialog.

· Izkušnje na enem najtežjih področij, pri vzajemnem upravljanju in svetovanju, kažejo, da se je treba osredotočiti na vzpostavitev državnega aparata in trga na nacionalni ravni ter analiziranje na mednarodni ravni.

II. Pogled z območij, ki prejemajo pomoč – vzpostavljanje državnega aparata in trga

· Mednarodni politični sistem temelji na sistemu držav, zato globalizacija postane mogoča, kadar obstaja delujoča država in minimalno število tržnih institucij.

· Dejansko v 40 do 60 državah obstajata primanjkljaj suverenosti – te države so zasebna „last“ elite, ki ne zagotavlja osnovnih storitev za državljane – in nedelujoč trg (nezakonitost, kriminaliteta in siva ekonomija).

· Če bodo te države prepuščene samim sebi, bo prišlo do krize, ki bo imela drage posledice; druga možnost pa je strategija gradnje državnega aparata in trga.

· Če bo izbrana prva možnost, se bodo občutno povečala evropska sredstva za krizno upravljanje, upoštevati pa je treba tudi človeške izgube in zamero ob posredovanju; če bo izbrana druga možnost, bo potrebno usklajevanje pri gradnji državnega aparata in trga.

· Druga možnost zahteva premislek o vrednotah, ciljih, mehanizmih, časovnih okvirih, oblikah sodelovanja in veščinah.

III. Od vrednot k mehanizmom

Vrednote

· Pravna država, parlamentarni sistem vladanja, sistem državljanskih pravic in dolžnosti ter izpolnjevanje pravic in dolžnosti suverene države. Treba je na novo opredeliti pravne obveznosti, ki izhajajo iz državne suverenosti. Mednarodne pogodbe, mirovni sporazumi, določbe, za katere niso predvideni mehanizmi za izvedbo oziroma uresničevanje.

· Delno zato, ker sta posredovanje in politični dialog ločena od humanitarnih vidikov in razvoja, varnostni instrumenti pa prevladajo nad njima.

Cilji

· Za doseganje koherence so potrebni vseobsegajoči cilji – gradnja delujočih držav s tržnim gospodarstvom.

· Treba se je osredotočiti na državo kot pravno in politično strukturo, ki jo zavezuje zakonodaja – s pravili je treba ustvariti socialno, politično in gospodarsko mobilnost navzgor.

· Evropska izkušnja – širitev – je velik uspeh.

Mehanizem

· Treba se je osredotočiti na dolgoročni načrt vizije in izvedbe, temelječ na dvojnem dogovoru: dogovoru z mednarodno skupnostjo na eni strani in socialnem dogovoru z državljani na drugi. Primerjalna analiza procesov državne uprave, da se dosežejo trajne spremembe.

· V praksi se je treba osredotočiti na deset funkcij in njihovo izvajanje.

Roki

· Deset do petnajst let.

Oblike sodelovanja

· Pomoč si je prilastila elita v državi in niz zasebnih podjetij v Evropi – namesto hvaležnosti zato nastajajo zamere.

· Omejeni instrumenti – projekti v primerjavi s celovito nacionalno strategijo in programi.

· Instrumente je treba preoblikovati.

· Namesto posredovanja v manjšem obsegu je treba razmisliti o vsestranski stabilnosti sistema.

· Namesto gole pomoči je treba razmisliti o širših instrumentih, ki jih imajo na voljo Unija in njene članice – trgovina, jamstva, pooblastila za sklicevanje srečanj, Evropa ima velik vpliv v multilateralnih institucijah.

· Z vplivom in pooblastili za sklicevanje srečanj je treba sprožiti spremembe v multilateralnih instrumentih za posredovanje, ki so zastareli in neprilagodljivi.

· Z denarjem je treba zajamčiti dvojni dogovor, usmerjen k iskanju strategij za izhod iz nastale situacije.

· Posredovanje Evrope mora biti usklajeno in celovito.

· Sklepanje partnerstev, v katerih lahko elite in ljudstva držav komunicirajo med seboj in razumejo načine upravljanja.

· Glede na posebne odnose je potrebno usklajevanje med ZDA in EU.

IV. Naslednji koraki

· Različne oblike ravnanja: postopno ali temeljito.

· Za izvedbo harmonizacije v praksi je treba vzpostaviti lokalne sisteme – javna naročila, računovodstvo, revizija. Trenutno so pravila ES v navzkrižju z nacionalnimi sistemi.

· Proračun mora biti instrument politike in odgovornosti v teh državah, tako kot v ES.

· Uporaba multilateralnih skladov kot mehanizma za odgovornost in predvidljivost.

· Gradnja na izkušnjah širitve, sistematični poskusi za vzpostavitev zmogljivosti za opravljanje funkcij s primerjalnimi analizami skozi čas.

· Te države iščejo zglede drugih, ki jim je uspelo na račun pomoči – pilotni projekti so pomembni, ker omogočajo osredotočenje in zgodbe o uspehu.

· Izbira držav za preskušanje tega modela, zbiranje sredstev, oblikovanje instrumentov za spremljanje in primerjavo z bolj razdrobljenimi oblikami, v partnerstvu z ZDA in multilateralnimi mehanizmi, kjer je mogoče upoštevati ključna vprašanja selektivnosti in usklajevanja.

· Poročanje – namesto na tisoče poročil enotni indeks državne učinkovitosti kot sredstvo revizije sistema, skupne revizije, oblikovanja skupne strategije in primerjalne analize izvedbe.

V. Sklep

Potreben je premik od izvedbe projektov do repertoarja vlog – pobudnik, partner, katalizator, sooblikovalec in spremljevalec razvojnih procesov s ciljem vzpostavitve državnega aparata.

Treba je oblikovati vizijo za celoten svet – pred šestdesetimi leti je bilo varnostno in razvojno vizijo mogoče oblikovati le za polovico sveta. Zdaj je treba zagotoviti varnost po vsem svetu.

Prednost Evrope je v tem, da je na novo določila vlogo suverenosti, ki je bila ključna ovira za sodelovanje, in začrtala pot za sistematično, pa vendar postopno iskanje skupnih rešitev. S temi izkušnjami in idejami je treba oplemenititi tako njeno čezatlantsko partnerstvo kot partnerstvo s preostalim svetom.

o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih

"Majhne priložnosti so velikokrat začetek velikih podvigov." Demosten

Delovni dokument o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih

Uvod

1. Ta delovni dokument opredeljuje stanje v zvezi s pilotnimi projekti (PP) in pripravljalnimi ukrepi (PU) za proračunski postopek 2007, kot tudi povezovanje PP in PU, ki so bili sprejeti za leto 2006. Opredeljuje ga v okviru novega medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in na podlagi predloga proračuna Sveta za leto 2007.

2. Oblika delovnega dokumenta je naslednja: V I. delu je opredeljen pravni okvir. V II. delu so obravnavani PP in PU v proračunskem postopku 2007. III. del se osredotoča na PP in PU iz proračunskega postopka 2006 in predhodnih postopkov. Priloga omogoča pregled zneskov za tekoče in predlagane PP in PU ob upoštevanju predloga proračuna Sveta za leto 2007. Pripravo I. in II. dela je nadzoroval James Elles, splošni poročevalec za proračun 2007. Pripravo III. dela pa je nadzoroval Gianni Pittella, splošni poročevalec za proračun 2006.

I - Pravni okvir za pilotne projekte in pripravljalne ukrepe

3. PP in PU so pomembno orodje Parlamenta pri določanju svojih političnih prednostnih nalog in uvajanju novih pobud izven obstoječih zakonodajnih programov. Ustrezna proračunska odločitev o PP in PU se navadno sprejme prej in lahko kasneje privede do povezane zakonodajne odločitve, kar spremeni običajni vrstni red. Člen 49 finančne uredbe z dne 25. junija 2002 določa izjeme pri splošne proračunske zahteve, da mora biti temeljni akt sprejet preden se lahko uporabijo v proračunu prikazana proračunska sredstva za kakršen koli ukrep Skupnosti. Odstavka člena 49, ki zadevata PP in PU sta točka 2(a) in 2(b).

4. Finančna uredba opredeljuje pilotni projekt kot projekt, ki je "eksperimentalne narave, namenjen preskušanju izvedljivosti ukrepa in njegove uporabnosti". Finančna uredba nadalje navaja, da se "odobritve za prevzem obveznosti lahko vključijo v proračun samo dve zaporedni proračunski leti";

5. Pripravljalni ukrepi so po finančni uredbi opredeljeni kot ukrepi, ki so "namenjeni za pripravo predlogov za sprejetje prihodnjih ukrepov Skupnosti... Sredstva za prevzem obveznosti se lahko vključijo v proračun največ tri zaporedna leta. Zakonodajni postopek se mora končati pred koncem tretjega proračunskega leta".

6. Člen 49 finančne uredbe temelji in je popolnoma v skladu s členom 37 medistitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999, ki nadalje določa najvišji znesek za PP, ki znaša 32 milijonov EUR in 75 milijonov EUR za PU. Vendar se proračun 2007 pripravlja v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006. Slednji sporazum formalno stopi v veljavo 1. januarja 2007, je pa ta delovni dokument pripravljen na podlagi medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in določa ustrezne zgornje meje za PP in PU za proračunski postopek 2007. V Prilogi II, oddelek D MIS 2006 "se institucije strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za poskusne projekte na 40 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu. Prav tako se strinjajo z omejitvijo skupnega zneska proračunskih sredstev za nove pripravljalne ukrepe na 50 milijonov EUR v katerem koli proračunskem letu in skupnega zneska proračunskih sredstev, za katerega se dejansko prevzamejo obveznosti, na 100 milijonov EUR".

7. Oddelek D priloge II MIS v zvezi s sporazumom o novih PP in PU v letnem proračunskem postopku vključuje novo sestavino. Ta navaja, da "bi lahko Komisija pravočasno ocenila izvedljivost sprememb, ki jih proračunski organ predvidi z uvedbo novih ali podaljšanjem obstoječih pripravljalnih ukrepov/pilotnih projektov, obe veji proračunskega organa Komisijo do sredine junija obvestita o svojih namerah na tem področju, tako da na prvi obravnavi v Svetu že lahko steče prva razprava".

8. Glede na kratek časovni rok med sporazumom o MIS 2006 in prej omenjenim rokom sredi junija, Parlament ni mogel predlagati novih projektov znotraj tega časovnega okvira za proračunski postopek 2007. Kot je določeno v delovnem dokumentu št. 11 poročevalca o predlogu proračuna za 2007 in izidih spravnega postopka z dne 14. julija 2007, vključuje predlog proračuna Sveta predloge za 2 pilotna projekta, ki nista bila dogovorjena v spravnem postopku.

9. Preden se lahko PP in PU, o katerih se je dogovorilo v letnem proračunskem postopku izvaja, je treba opraviti določene postopke, ki jih predvideva finančna uredba. Za PP in PU veljajo javna naročila in določbe o nadomestilih. Člen 49 finančne uredbe od Komisije zahteva tudi, da skupaj s PPP "proračunskemu organu predloži poročilo ... ki vsebuje tudi oceno rezultatov in predvidene poznejše ukrepe". Ta zahteva je izpolnjena v "Delovnem dokumentu Del III - Drugi delovni dokumenti", ki ga je pripravila Komisija maja 2006. Naslednji deli iz uvoda tega dokumenta zagotavljajo najjasnejši razpoložljivi vodnik po ciklusu izdatkov za PP in PU.

"...Komisija mora najprej preučiti posebne cilje in načine izvajanja predlaganih ukrepov in jih na tej podlagi prisoditi pristojnemu generalnemu direktoratu. Včasih lahko preteče več tednov pred sprejetjem končne odločitve, predvsem, ko se ukrep nahaja na meji med različnimi političnimi področji. Odredbodajalec in odgovorni upravljavec morata nato izdelati dovolj natančen okvir, kot ga predvideva finančna uredba za katero je končno sprejet sklep o financiranju. Šele, ko se vse predhodne faze zaključene, se lahko prične finančno izvajanje.

... Okvirni roki so naslednji.

V primeru javnih naročil lahko priprava in priprava predhodnega informativnega besedila traja od najmanj 32 dni do največ 63 dni. Faza razpisov lahko traja od najmanj 85 dni do največ 195 dni. Faza prevzemanja obveznosti/sklepanja pogodb lahko traja od najmanj 55 dni do največ 203 dni.

V primeru nadomestil ni treba upoštevati nikakršnih obveznih rokov, razen za letni načrt dela, ki ga je treba sprejeti do 31. januarja zadevnega leta. Takoj, ko je letni načrt dela sprejet, trajajo priprave razpisov za predloge v povprečju 30 dni, medtem ko se odgovore ponavadi lahko pričakuje po obdobju dveh mesecev od objave razpisov za predloge. Vrednotenje predlogov je odvisno od števila prejetih odgovorov in lahko v primeru številnih odzivov traja do nekaj več kot 60 dni.

Ko so sporazumi o dodelitvi sredstev podpisani, kar traja največ 30 dni, se plačilo nakaže takoj, ko Komisija od izvajalca prejme vse potrebne informacije. Komisija želi Parlamentu poudariti tudi, da je pri ocenjevanju uspeha pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov bolj pomembna trajnost dobljenih rezultatov, kot pa hitrost obveznosti in plačil. Po pazljivi in uspešni začetni analizi zahteva postopek neprestano spremljanje ves čas trajanja PP/PA in upoštevanje postopkov."

10.  Nazadnje Komisija ugotavlja, da se pripravljalnih ali pilotnih študij, ki niso več predvidene v MIS ali v finančni uredbi, ne sme več izvajati.

II - Proračunski postopek 2007

11. Ta del navaja zneske, ki so na voljo za nove PP in PU, v okviru zgornjih meja iz MIS 2006 in glede na razvoj PP in PU iz predhodnih proračunskih postopkov, ki so podrobneje razčlenjeni v III. delu. Tabele v prilogi navajajo podrobne zneske. Nazadnje so na kratko navedeni nekateri predlogi za PP in PU za prvo branje proračuna 2007 Parlamenta.

Razpoložljiva sredstva - pilotni projekti

12. Kot po odstavku 6, MIS 2006 določa mejo 40 milijonov EUR za odobritve za prevzem obveznosti za pilotne projekte v vsakem proračunskem letu. Tabela v prilogi kaže, da je PPP vključeval 1 milijon EUR obveznosti za drugo leto pilotnega projekta "Evropska destinacija odličnosti" (02 02 08). To bi pomenilo, da je v proračunu 2007 na voljo 39 milijonov EUR odobritev za prevzem obveznosti.

13. Vendar je Svet predlagal 10 milijonov EUR obveznosti za dva nova pilotna projekta v PP 2007. Predlagana pilotna projekta o "novih zamislih za krepitev zmogljivosti trikotnika znanja" (02 02 09) in "varnosti preskrbe z energijo - biogoriva" (06 04 07) predstavljata vsak po 5 milijonov EUR obveznosti. Upoštevajoč ta dva projekta, bo 29 milijonov EUR ostalo na razpolago za pilotne projekte v proračunu 2007.

14. Evropski parlament se na usklajevanju 14. julija ni strinjal z nobenim od teh predlogov Sveta. Poročevalci se sprašujejo ali obstoječa pravna podlaga že ne pokriva oba pilotna projekta. Nadalje močno kritizirajo Svet za predloge, ki bi porabili tako pomemben delež razpoložljivih odobritev za prevzem obveznosti kar zadeva vidik proračunskega postopka, ki je navadno dovoljeval Evropskemu parlamentu, da predloži svoje predloge.

Razpoložljiva sredstva - pripravljalni ukrepi

15. MIS opredeljuje omejitev za PU na 50 milijonov EUR za nove PU v vsakem proračunskem letu ter skupno mejo 100 milijonov EUR za skupne letne obveznosti. Kar zadeva PU, predlog proračuna Sveta ni spremenil PPP 2007. Odobritve za prevzem obveznosti za PU znašajo 3,3 milijone EUR. To v proračunu 2007 omogoči nadaljnjih 46,7 milijonov EUR za nove PU ter razliko 96,7 milijonov EUR do skupne zgornje meje obveznosti.

Predlogi za proračunski postopek 2007

16. Kar zadeva pristop h PP in PU za proračun 2007, odstavek 23 poročila o pooblastilu, ki ga je odbor za proračun sprejel za spravno razpravo 14. julija, "meni, da bi moral biti cilj proračuna za leto 2007 racionalizacija in osredotočenost", da se Komisiji zagotovi boljšo stopnjo izvajanja predlogov EP. Nadalje se po prednostnih nalogah iz odstavka 6 resolucije o letnem strateškem načrtu (A6-0154/2006) zdi logično, da se pri izbiri določenih PP in PU sledi tematskemu pristopu.

III - PP in PU iz predhodnih proračunskih postopkov

17. Kot je že omenjeno v uvodu, je pripravo tega dela delovnega dokumenta nadzoroval Gianni Pittella, splošni poročevalec za proračun 2006. Proračun za leto 2006 vključuje okoli 35 projektov in pripravljalnih ukrepov, nekateri se nadaljujejo iz leta 2005, drugi pa so nastali v letu 2006. Seveda pa ni možno dati pripomb na vse projekte v poročilu. Poročevalec želi opozoriti na pregledne tabele v prilogi, ki sta jih pripravila Komisija in sekretariat Parlamenta ter se osredotoča na nekaj izbranih projektov, o katerih se je veliko razpravljalo v postopku za leto 2006.

18. Poslanci si lahko v prilogi 1 ogledajo tabelo o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih, ki jih je pripravila Komisija. Opozoriti je treba, da bodo prvo leto po razpisu za oddajo predlogov priprave za večino pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ki vodijo v nepovratna pavšalna plačila, trajale najmanj 6 mesecev. V primeru javnih naročil (javnih razpisov) bodo postopki še daljši in bodo redko vodili v kakršnokoli plačilo ali obveznost. Poročevalec glede pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov opozarja na začetno sodelovanje s Komisijo v postopku za leto 2006 ter pričakuje, da se bo to ob koncu leta zrcalilo v rezultatih in podatkih o izvajanju.

19. Namen tega dokumenta ni razpravljati o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih za leto 2007, ampak je po mnenju poročevalca zaradi skladnosti treba opozoriti na predlog Komisije, da se od leta 2007 naprej ne nadaljuje z nobenim ukrepom v smislu obveznosti. V predhodnem predlogu proračuna za leto 2007 se ohranijo le plačila, ki poravnavajo prejšnje obveznosti. Vsi projekti s plačili bodo tako "preživeli", vendar le dokler se bodo izvajali na podlagi prejšnjih obveznosti. Ostalo pa bo treba - če bo še smotrno - opraviti ali urediti na podlagi nove generacije pravnih podlag.

Pilotni projekt o mobilnosti dijakov (15 02 02 06)

20. 2,5 milijonov EUR, odobrenih za pilotni projekt se bo porabilo za financiranje odprtja javnega razpisa za pripravo načrta individualne mobilnosti dijakov v novi generaciji vseživljenjskega učenja (podprogram Comenius). Poročevalca je o časovnem razporedu in končni usmeritvi projekta obvestila Komisija in sodelovanje z njene strani je bilo dobro. Po javnem razpisu in oceni ter sklepu o financiranju je podpis predviden septembra ali oktobra 2006. Prvo plačilo mora biti opravljeno proti koncu leta 2006 in se nadaljevati v letu 2007. Končno plačilo bo opravljeno leta 2008. V letu 2007 se načrtujejo tri vmesna poročila ter končna ocena v prvi polovici leta 2008.

21. Delovanje se osredotoča predvsem na obravnavo številnih težav, s katerimi se soočajo izmenjave študentov, kot so analiza pravnih vprašanj v zvezi z mobilnostjo mladoletnikov, priznavanjem obdobja študija v tujini in vzpostavitev minimalnih zahtev za izobraževanje in podporo učiteljem, družinam gostiteljicam in mentorjem. Cilj projekta je tudi vzpostavitev dejanske izmenjave med šolami za študijsko leto 2007-2008 v poskusnem obdobju za polno vključenost teh načrtov v novi program Comenius za obdobje od 2008 - 2009.

22. Komisija pričakuje, da se bodo obveznosti v letu 2006 v celoti izvrševale in v tej fazi ne predvideva nobene potrebe po dodatnih prevzemih obveznosti v letu 2007, zato predlaga le zaznamek p.m. Poročevalec bo to vprašanje podrobneje preučil pred prvo obravnavo.

Pilotni projekt o varnosti v vseevropskem cestnem omrežju (06 07 02)

23. Zunanji svetovalci so spomladi dokončno oblikovali začetno poročilo o stroških in koristih s priporočili, njegovi rezultati pa so se uporabili za opredelitev formalnih pogojev za javna naročila. Razpis je bil objavljen junija 2006 z rokom za prijavo do sredine avgusta. Komisija sedaj ocenjuje predloge, od katerih pričakuje, da bodo vodili v sklenitev okoli treh končnih pogodb.

24. Sprejet je bil sklep o celotnem financiranju za celoten razpoložljivi znesek (5,5 milijonov EUR) in po opravljeni oceni bodo potekali razgovori o odobrenih predlogih, podpisi pogodb pa se pričakujejo ob koncu leta. Projekt (ali projekti) pa se bo zato izvajal v letu 2007. Komisija ne želi dodatnih prevzemov obveznosti za leto 2007, vendar bi lahko (odvisno od rezultatov) to prišlo v poštev za leto 2008.

Pilotni projekt o programu Erasmus za vajence (15 02 23)

25. Po študiji izvedljivosti, ki je bila financirana s proračunom za leto 2005, je bil julija 2006 objavljen razpis za zbiranje predlogov. Rok je 28. september in pogodbe naj bi bile podpisane decembra. Komisija je pričakovala, da bo lahko podpisala okoli 10 do 12 pogodb po 150.000 EUR. Upravičenci so lahko trgovinske zbornice in chambres de métiers ter podobne.

26. Poleg tega je bil - zaradi uporabe zunanjega organa, da opravi oceno in usklajevanje nadaljnjih dejavnosti - ločeno objavljen javni razpis za javno naročilo (najvišji znesek 400.000 EUR). Zunanje podjetje bo Komisiji dalo priporočilo za projekte, ki ustrezajo merilom in ki naj se odobrijo.

27. Komisija pričakuje, da se bo v celoti uporabilo vseh 2 milijona EUR, izglasovanih za obveznosti.

28. Težišče teh projektov je oblikovanje modelov ali omrežij za prihodnje izmenjave vajencev ob upoštevanju vprašanj, kot so priznavanje med državami, skupna merila, pravne zadeve itd.

29. Mogoče je, da lahko potekajo nekatere "resnične" izmenjave, vendar v zelo omejenem številu in poskusnega značaja. Rezultati pa se morajo po mnenju Komisije uporabiti kot usmeritev za izboljšanje praktičnega izvajanja novega programa vseživljenjskega učenja, ki bo dal možnost za mobilnost vajencev. Sektorskemu pristopu bodo sledili projekti, tj. vsak odobreni projekt bo obsegal posebno delovno področje. Projekti bodo potekali od prve polovice leta 2007 do 2008 (največ 21 mesecev).

Pilotni projekt o čezmejnem sodelovanju v boju proti naravnim nesrečam (07 04 02)

30. Razpis je bil objavljen julija 2006 z rokom za prijavo 25. septembra. Po fazi vrednotenja se pričakuje podpis pogodb do decembra 2006 ali januarja 2007. Prevzem celotne proračunske obveznosti za celotni znesek 6,5 milijonov EUR bo do konca leta.

31. Komisija upa, da bo podpisala od 4 do 5 velikih pogodb, ki bodo dodeljene javnim in zasebnim organom. Ukrepi bodo dejansko zapolnili vrzel med sedanjim okvirom sodelovanja na področju civilne zaščite in revizijo "Mehanizma civilne zaščite Skupnosti". Korist bo v "napovedi" novega pravnega okvira in omogočanju državam članicam in Komisiji, da pridobijo praktične izkušnje z izvedbene strani pri uporabi večnacionalnih skupin pri odzivu na naravne nesreče. Ukrep, sodeč po informativnem dnevu, ki ga je organizirala Komisija, predstavlja velik interes in lahko se pričakuje veliko število predlogov.

Pripravljalni ukrep Natura 2000 (07 03 10)

32. Komisija predvideva celotno porabo 2 milijonov EUR, izglasovanih za to proračunsko vrstico. Pripravljalni ukrep bo še zlasti pospeševal vključevanje mreže Natura 2000 v glavne politike Skupnosti. Pripravljalni ukrep obsega tri področja:

a)  "Povezovanje upravljanja in financiranja Nature 2000". Objava javnega razpisa v maju (0,5 milijona). Žal je bil prejet le en predlog, ki ga sedaj službe ocenjujejo. Cilj razpisa je organizacija delavnice z državami članicami, revizija vodiča Natura 2000 in priprava novih orodij informacijske tehnologije.

b)  Za "pripravljalne dejavnosti" Natura 2000 je predviden 1 milijon EUR. Po objavi razpisa je bilo prejetih veliko predlogov. Ukrepi bodo verjetno vključevali oblikovanje spletnih strani Natura 2000, pilotni projekt "službe za pomoč uporabnikom" Natura 2000 (ki bo v obliki oblikovanja spletne strani), kampanje za dvig ozaveščenosti in novih publikacij.

c)  "Spletni program" Natura 2000 (0,5 milijona)

Pilotni projekt Evropske destinacije odličnosti (02 02 08)

33. Projekt s proračunskimi sredstvi v višini 1 milijon EUR v (prvem) letu 2006 bodo izvajali nacionalni organi, pristojni za področje turizma. Cilj je podelitev do 25 "destinacij odličnosti', ki temeljijo na pospeševanju turizma v Evropi. Predvideno je, da bodo prve podelitve na Evropskem turističnem forumu leta 2007 in naj bi v prihodnjih letih postale redne podelitve. Sedanji denar za projekt se bo uporabil za sofinanciranje nacionalnega postopka izbire kandidatov, kot tudi za financiranje kampanje obveščanja in sej pripravljalnega odbora. Razpis je bil objavljen 10. avgusta (namenjen nacionalnim turističnim organom) z rokom za prijavo 6. oktobra. Komisija bo preučila predloge novembra in se pričakuje, da boda sredstva v celoti dodeljena ter podpis pogodb do konca leta. Poraba sredstev pa je odvisna od odgovora posamezne države članice. Če tega ni, posamezna država članica ne more biti obvezana. V predhodnem predlogu proračuna je bil zahtevan tudi znesek 1 milijon EUR za nadaljevanje ukrepa kot pilotnega projekta najmanj še drugo leto. Za daljši rok pa poročevalec zahteva, naj Komisija pojasni, v kakšni obliki bo ta ukrep potekal?

Podpora za MSP v novem finančnem okolju (postavka 02 02 03 02)

34. Razpis je bil objavljen junija 2006 v pričakovanju sklepa in dodelitvijo sredstev do konca leta. Komisija ne predlaga vključitve nobene nove obveznosti v proračun za leto 2007 in tudi ne spremljanja v smislu nove pravne podlage. Ugotavlja, da "se morata dokazati uspešnost in učinkovitost mentorstva". Poročevalec poudarja, da je to ravno tisto, kar namerava storiti pilotni projekt in zahteva, naj Komisija v fazi izvajanja v letu 2007 Parlament v celoti obvešča. Pozornost namenja tudi opombi, ki jo je sprejel EP za proračun za leto 2006 in zahteva, naj Komisija preveri, kako se ta upošteva pri načrtovanem izvajanju:

...Pilotni projekt naj bi zagotovil tudi izmenjavo izkušenj na evropski ravni med mladimi poslovneži (lastniki ali upravitelji MSP, mikro podjetji ter obrtnih podjetji), s pomočjo organiziranja prakse in izobraževalnih tečajev znotraj MSP na ključnih ali dopolnilnih področjih. Pristojni predstavniški organi (gospodarske zbornice, industrijska in obrtniška združenja) bodo odgovorni za podpiranje in spodbujanje tega programa. Koristniki bodo mladi podjetniki (lastniki ali upravitelji MSP, mikro podjetji ter obrtnih podjetji), ki sodelujejo pri procesu ustanavljanja poslov ali nameravajo svoje dejavnosti v kratkem ali srednjem roku prenesti...

Priloga

Tabela 1: Zbirna tabela pilotnih projektov

ABB nomenklatura	Odgovorni GD	2005	2006	2007	Postavka	Proračun 2005		Proračun 2006		PPP 2007
						OPO	PSP	OPO	PSP	OPO	PSP
PODRAZDELEK 1a
02 02 03 01[46]	ENTR	PP1	PP2		Konsolidacija notranjega trga — Pilotni projekt za sodelovanje in povezovanje malih in srednje velikih podjetij v 'grozde'.	6.00	5.00	3.00	4.50	p.m.	2.00
02 02 03 03	ENTR	PP1	PP2		Prenos strokovnih znanj z mentorstvom v MSP	2.00	2.00	3.00	3.00	p.m.	2.00
02 02 08[47]	ENTR		PP1	PP2	Pilotni projekt "Evropske destinacije odličnosti"	-	-	1.00	0.50	1.00	0.85
04 04 05[48]	EMPL	PP2			Usmerjanje dejavnosti na področju invalidnosti	3.00	3.00	p.m.	1.50	p.m.	2.00
06 07 02	TREN		PP1		Pilotni projekt o varnosti v vseevropskem cestnem omrežju			5.50	5.50	p.m.	3.60
15 02 02 06	EAC		PP1		Pilotni projekt za vzpostavitev individualne mobilnosti dijakov			2.50	2.00	p.m.	0.50
15 02 23[49]	EAC	PP1	PP2		Program Erasmus za vajence	2.00	2.00	2.00	1.70	p.m.	1.80
Delna vsota podrazdelka 1a						13.00		17.00		1.00
RAZDELEK 2
05 01 04 06	AGRI	PP2			Pilotni projekt za spodbujanje kakovosti	0.50	0.50	p.m.	p.m.	p.m.	p.m.
05 01 04 07	AGRI		PP1		Pilotni projekt o varnostnem skladu v sektorju sadja in zelenjave	-	-	0.50	0.50	p.m.	p.m.
Delna vsota podrazdelka 2						0.50	-	0.50		-
PODRAZDELEK 3a
18 05 06	JLS	PP1	PP2		Boj proti terorizmu	7.00	4.00	9.00	7.00	p.m.	6.00
Delna vsota podrazdelka 3a						7.00		9.00		-
RAZDELEK 3b
07 04 02[50]	ENV		PP1		Pilotni projekt o čezmejnem sodelovanju v boju proti naravnim nesrečam			6.50	6.50	p.m.	3.90
15 06 01[51]	EAC		PP1		Pilotni projekt v korist državljanstva			0.50	0.50	p.m.	p.m.
Delna vsota podrazdelka 3b								7.00		-
SKUPAJ pilotni projekti						28.50[52]		33.50		1.00
Letna zgornja meja za pilotne projekte						32.00		32.00		40.00[53]
Preostala razlika						3.50		-1.50		39.00

Tabela 2: Zbirna tabela pripravljalnih ukrepov

ABB nomenklatura	Odgovorni GD	2005	2006	2007	Postavka	Proračun 2005		Proračun 2006		PPP 2007
						OPO	PSP	OPO	PSP	OPO	PSP
PODRAZDELEK 1a
02 02 03 02	ENTR	PU2	PU3		Podpora za MSP v novem finančnem okolju	8.00	8.00	7.00	7.00	p.m.	7.00
02 04 02	ENTR	PU2	PU3		Pripravljalni ukrep za raziskave na področju varnosti	15.00	8.00	15.00	19.00	p.m.	6.00
04 03 06[54]	EMPL		PU1		Pripravljalni ukrep ENEA za aktivno staranje in mobilnost starejših	(p.m.)	(3.00)	1.50	0.75	-	-
06 04 03 01	TREN	PU2	PU3		Varnost oskrbe s konvencionalno energijo	p.m.	p.m.	0.50	0.90.	p.m.	0.70
09 03 03[55]	INFSO		PU1	PU2	Pripravljalni ukrep za vzpostavitev internetnega sistema za boljše zakonodajne postopke in sodelovanje javnosti.			2.00	2.00	2.30	1.80
Delna vsota podrazdelka 1a						23.00		26.00		2.30
RAZDELEK 1b
05 04 03 01	AGRI	PU2			Pripravljalni ukrep za razvoj evropske gozdne informacijske in komunikacijske platforme (EFICP)	0.50	0.50	p.m.	0.34	p.m.	0.38
05 08 03	AGRI	PU3			Prestrukturiranje sistemov za kmetijske raziskave	0.90	0.90	p.m.	0.50	-.	-
Delna vsota podrazdelka 1b						1.40		-		-
PODRAZDELEK 3a
18 03 05[56]	JLS	PU3			Evropski center za spremljanje migracije	3.00	3.80	p.m.[57]	1.80	p.m.	2.00
18 03 06	JLS	PU2	PU3		Integracija državljanov držav nečlanic	5.00	6.000	5.00	5.75	p.m.	6.45
18 03 08	JLS	PU1	PU2		Finančni instrument za upravljanje vrnitev na področju migracij	15.00	8.00	15.00	10.00	p.m.	12.50
18 04 03	JLS	PU2	PU3		Raziskovalni in ocenjevalni program o spoštovanju temeljnih pravic	1.00	1.40	0.50	1.00	p.m.	0.80
18 04 04	JLS	PU2	PU3		Podpora civilni družbi v novih državah članicah EU	2.00	2.00	1.00	1.00	p.m.	2.80
18 05 01 03	JLS	PP2	PU1		Program izmenjave za sodne organe	(3.00)	2.50	3.00	2.80	p.m.	1.00
18 05 04	JLS	PP2	PU1		Pripravljalni ukrep za žrtve terorizma	(2.00)	1.00	2.00	1.20	p.m.	1.20
Delna vsota podrazdelka 3a						26.00		26.50		-
RAZDELEK 3b
07 03 10[58]	ENV		PU1	PU2	Pripravljalni ukrep Natura 2000			2.00	2.00	1.00	1.60
17 03 04	SANCO		PU1		Pripravljalni ukrep — Javno zdravje			2.00	1.04	p.m.	0.96
19 04 04[59]	AIDCO	PP2	PU1		Pripravljalni ukrep vzpostavljanja mreže za preprečevanje sporov	p.m.	0.90	1.50	1.13	p.m.	1.25
19 06 02 02[60]	AIDCO	PP2	PU1		Pripravljalni ukrepi za zmanjšanje količin jedrskega, biološkega in kemičnega orožja ter orožja malega kalibra	(3.00)	3.00	3.00	2.50	p.m.	2.00
22 02 05 05[61]	ELARG	PU3			Vpliv širitve na obmejne regije EU	4.00	16.98	p.m.	0.40	p.m.	3.00
22 02 05 06[62]	ELARG	PP2	PU1		Zaključek pripravljalnega ukrepa za dejavnosti odstranjevanja min na Cipru	p.m.	p.m.	1.00	1.00	p.m.	0.40

Tabela 2: Zbirna tabela pripravljalnih ukrepov (nadaljevanje)

	Delna vsota podrazdelka 3b		14.00				19.50				1.00
SKUPAJ pripravljalni ukrepi		64.40[63]				72.00				3.30
Letna zgornja meja za pripravljalne ukrepe		75.00				75.00				100.00[64]
Preostala razlika		10.60				3.00				96.70

Vir: Evropska komisija

Vloga NVO pri izvajanju razvojne politike EU

"Čeprav je svet razdrobljen in kljub hudim nacionalnim rivalstvom je nesporno dejstvo, da smo vedno bolj odvisni eden od drugega."

Jacques Yves Cousteau

Uvod

1.  Delovni dokument je sestavljen iz treh delov. Prvi oddelek daje podatke o vključitvi nevladnih organizacij (NVO) v izvajanje razvojne strategije EU, kot nadaljevanje preteklega dela, ki ga je v tem oziru opravljal Evropski parlament. Drugi oddelek kratko navaja povezavo med tem vprašanjem in proračunskim postopkom za leto 2007, še posebej pristop smotrne porabe sredstev in predstavitev zunanjih politik, ki je potekala 30. maja v Odboru za proračun in je vključevala tudi predstavitev Ashrafa Ghanija, rektorja Univerze v Kabulu in nekdanjega afganistanskega ministra za finance. Tretji oddelek navaja možnosti nadaljnjega dela Evropskega parlamenta in Odbora za proračun ter analize na tem področju.

Oddelek I - NVO in razvojna politika EU

2.  Evropska unija je skupaj z dvostransko razvojno pomočjo držav članic EU in denarjem, nakazanim s pomočjo Evropskega razvojnega sklada (ERS) največji izvajalec razvojne pomoči na svetu. NVO so vključene v uveljavljanje vseh teh kanalov razvojne pomoči EU. Delovni dokument se osredotoča na razvojno pomoč, ki se zagotavlja s pomočjo kanalov Evropske skupnosti, pri katerih ima Evropski parlament pooblastilo soodločanja ter je organ, ki podeljuje razrešnico in mora zato nadzirati izvajanje. NVO so obširno vključene v uveljavljanje zunanjih odnosov EU in razvojnih programov. Od skupnega obsega približno 5,1 milijard EUR v razdelku 4 proračuna EU za leto 2005, se lahko oceni, da je od 800 do 900 milijonov EUR dodeljenih samo NVO, tj. 15-18 %[65].

3.  Omeniti pa je treba, da je nekdanja Komisija enkrat določila okrog 1,6 milijard EUR. Po več zahtevah Odbora za proračun za pojasnilo so se ti zneski zaokrožili navzdol, ker so vključevali razne "nedržavne udeležence", kot so univerze, cerkve, fundacije, sindikate itd. V postopku iz leta 2004 je splošni poročevalec (Mulder, ALDE) zaključil z oceno zneska 1 milijarde EUR, namenjenega NVO.

4.  Znesek vključno z vsemi nedržavnimi udeleženci, tudi z upoštevanjem 'mednarodnih organizacij', kot so agencije ZN in Rdeči križ, bi moral presegati 2 milijardi EUR, lahko bi znašal celo do 2,5 milijarde EUR, tj. polovico celotne pomoči, izplačane iz razdelka 4 proračuna.

5.  Delež financiranja NVO v proračunu, ki je namenjen zunanjim ukrepom, je bil relativno stabilen in visok ter za finančno perspektivo za obdobje 2000-2006 večji.

6.  Glavna področja izdatkov NVO v razdelku 4 (preoblikovana nomenklatura predhodnega predloga proračuna za leto 2007) so:

· nedržavni udeleženci v razvoju (21 03), ki so bili prvotno razdeljeni v dve vrstici, namenjeni sofinanciranju NVO in decentraliziranemu sodelovanju (sprememba nomenklature v predhodnem predlogu proračuna za leto 2007);

· pomoč v okviru tematskih programov/proračunske vrstice (kot so človekove pravice in demokracija);

· pomoč v okviru geografskih programov;

· pomoč v okviru ECHO (humanitarna pomoč)

Večina pomoči zadeva tematske ukrepe in sofinanciranje NVO, medtem ko je udeležba NVO v geografskih programih bolj omejena.

7.  Odbor za proračun je preučil razne proračunske vidike in vidike odgovornosti NVO v tem obdobju, in sicer:

· celotni delež financiranja NVO v razdelku 4;

· elemente financiranja, ki sledijo običajnim pravilom javnih razpisov;

· elemente financiranja, ki v finančni uredbi uporabljajo izjemo "neposredne dodelitve";

· navedbe glede upravnih stroškov projektov NVO, ki jih financira Komisija;

· ukrepe Komisije za nadzor odgovornosti upravičencev iz NVO;

· celotno finančno strukturo NVO (delež financiranja iz vladnih ter iz nevladnih virov).

8.  Zlasti v proračunih za leti 2004 in 2005 je to privedlo do ustvarjanja rezerv, ki so dobile široko podporo v Odboru za proračun. Od Komisije se je zahtevalo, da odboru zagotovi obsežna dokazila. Omeniti je treba, da je Komisija zahteve upoštevala ter pripravila obsežna poročila. Navsezadnje so se rezerve povečale, v drugi obravnavi ali pa s prenosi v proračunskem letu.

9.  V proračunskem letu 2006 je bil oblikovan podoben postopek rezervam, tokrat s ciljem večje preglednosti sredstev, namenjenih mednarodnim organizacijam, predvsem sistemu ZN, Svetovni banki in Rdečemu križu. Komisija je ponovno pripravila natančne odgovore v novem poročilu, ki ga je novembra poslala EP, kar omogoča, da se rezerve povečajo v drugi obravnavi.

10.  Odbor za proračun je tako dokaj temeljito preučil organizacijo in "sposobnost" financiranja NVO, ki ju je Komisija lahko predstavila. Ob začetku tega procesa ni bilo na voljo ustreznih sistemov in postopkov za pripravo zbirnih zneskov. V zadnjih letih se je to znatno izboljšalo, najmanj z vidika informiranja o proračunu in Komisija je bila sodelujoča.

Oddelek II - od boljšega informiranja o proračunu do smotrne porabe sredstev

11.  V resoluciji Evropskega parlamenta o letni strategiji politik Komisije so k proračunskemu postopku za leto 2007 določene tri ključne teme pristopa Evropskega parlamenta: določanje prednostnih nalog politik; smotrna poraba sredstev; priprava na srednjeročni pregled večletnega finančnega okvira (VFO) 2007–2013. Odbor za proračun je med svojim pregledom proračuna za leto 2007 uporabil vrsto inovativnih pristopov z namenom zagotavljanja smotrnejše porabe sredstev. Pristopi so vključevali predstavitev politike; opravljanje raziskav stroškov in koristi področij politike EU, vključno z razvojno politiko; večjo povezavo med letnim proračunom in postopki podelitve razrešnice s pomočjo številnih predlaganih sprememb proračuna, ki so povezane s preučevanjem dokumentov, ki preučujejo izvajanje politik EU, kot so posebna poročila računskega sodišča.

12.  Odbor je imel maja 2006 prestavitev politike o vprašanjih zunanje politike. Eden zaključkov predstavitve politike o zunanjih ukrepih v proračunu za leto 2007 je bil, da mora biti vloga NVO v skladu s ciljem "lastništva" programov zunanje pomoči držav prejemnic. Paziti je treba, da NVO (in sistem mednarodne pomoči nasploh) ne prevzamejo neposredno nalog, ki jih morajo izvajati države same. Države morajo prevzeti odgovornost za svoj lastni razvoj, mednarodna pomoč pa mora okrepiti domače zmogljivosti za doseganje razvoja, kot pa da bi ga nadomestila. Pomembno je, da pomoč NVO ne zanemarja prizadevanj (ali je z njimi v nasprotju) nastajajočih demokratičnih držav. Ta vidik je še posebej poudaril Ashraf Ghani, ki je trdno zagovarjal, da mora biti država predvsem kanal, skozi katerega priteka razvojna pomoč, da spodbuja močne domače institucije. Dejal je, da so močne institucije potreben pogoj, da se razvojna pomoč prenese v trajnostni razvoj v ekonomskem, socialnem in demokratičnem smislu.

13.  Naslednji nujen korak Parlamenta bi bila gradnja na preteklem delu Odbora za proračun na področju financiranja NVO in začetnih izidih predstavitev zunanjih politik z analizo, ki bi se osredotočila na smotrno uporabo sredstev EU na področju razvojne pomoči. Poročilo o analizi stroškov in koristi Economisti Associati o "oceni proračunskih sredstev in sredstev na področju razvoja in sodelovanja", ki je bilo opravljeno na zahtevo Odbora za proračun v okviru proračunskega postopka za leto 2007, je lahko prvi korak v tem procesu.

14.  Ugotovitve raziskave podpirajo potrebo po takem pristopu in po nadaljnjem delu na tem področju. Povzetek ključnih elementov je naslednji:

· velika raznolikost med NVO (z dobrimi in slabimi rezultati) ter na številnih področjih nezadostno ocene za ustrezno presojo njihovo stroškovne učinkovitosti;

· velike razlike v stroških pomoči med NVO, nekatere uspejo usmeriti h končnim koristnikom več kot 80 % sredstev, medtem ko druge le 30 %;

· ni smotrnih dokazov, da so NVO stroškovno učinkovitejše od vladnih institucij.

Oddelek III - Možnosti nadaljnjega dela Odbora za proračun

15.  Poročevalec na podlagi omenjene analize preteklega dela na tem področju in analize, ki je bila opravljena v okviru proračunskega postopka za leto 2007, glede prihodnjega dela na tem področju predlaga tri zamisli.

16.  Prvič, poročevalec meni, da bi moral z vidika uspeha predstavitev politik v maju in juniju 2006 (povzete so v poročevalčevem delovnem dokumentu 12) Odbor za proračun v letu 2007 predvideti podobne predstavitve. V zvezi z vlogo NVO pri izvajanju razvojne pomoči je lahko to predmet predstavitve, ki se osredotoča na zunanje politike v začetku leta 2007 in s ciljem informiranja o pristopu Parlamenta k prednostnim nalogam zunanje politike v proračunu za leto 2008. Po mnenju poročevalca mora vsaka taka predstavitev potekati v tesnem sodelovanju z ustreznimi specializiranimi odbori.

17.  Drugič, poročevalec meni, da se lahko opravi nadaljnja analiza, ki bo podrobneje preučila vlogo NVO pri zagotavljanju smotrne porabe zunanje razvojne pomoči EU. To bi lahko opravili z uporabo proračuna za raziskave, h kateremu se zateka Odbor za proračun. Z analizo se lahko opravi kakovostna primerjava učinkovitosti pomoči, ki se izvaja po posameznih kanalih. Za utemeljene zaključke pa bi morala analiza temeljiti na podrobni raziskavi primera iz majhnega vzorca programov. Geografsko in sektorsko širino programov za analizo je treba skrbno izbrati in nadzirati zato, da se zagotovi ustrezno primerljivost rezultatov.

18.  Tretjič, poročevalec predlaga, da Odbor za proračun premisli o razpoložljivih orodjih za to v letnem proračunskem postopku in postopku razrešnice, ki lahko omogoči smotrnejšo porabo sredstev z ozirom na udeležbo NVO v razvojni pomoči. Po potrebi in če raziskave stroškov in koristi, poročila računskega sodišča in drugi viri dajo na voljo zanesljive informacije, se lahko ti uporabijo kot podlaga predlogov sprememb proračuna, katerega namen je, da se denar porabi najbolj učinkovito in uspešno v težkih razmerah, ki pogosto vladajo v revnih državah.

on delivering value for money

Introduction

1. This working document provides further information on the rapporteur's strategy as regards delivering value for money in the 2007 budget procedure. The first section provides an overview of the value for money amendments proposed by the rapporteur. The second section makes suggestions on process as to how Parliament might effectively scrutinise information provided by the Commission in advance of the second reading on the 2007 budget and regarding the release of amounts placed in reserve. The annex provides detailed information about the problems identified on each budget line for which a value for money amendment is proposed and the conditions for release.

I - Overview of the value for money amendments and proposals for follow-up

2. Delivering value for money has been one of the three key pillars of the Parliament's strategy as regards the 2007 budget procedure.  The rapporteur has prepared four blocks of horizontal amendments on the value for money approach.  These are based on information provided in: the Court of Auditors Special reports; the synthesis reports of the Commission's management of financial resources; the cost-benefit studies produced at the request of the committee on budgets; the Budget Forecast Alert produced by the Commission.

· Special reports of the Court of Auditors

3. In its Special Reports, the Court of Auditors examines whether financial operations related to particular programmes and activities have been properly recorded, legally and regularly executed and managed so as to ensure economy, efficiency and effectiveness. The horizontal amendments were based on the problems and weaknesses identified in the special reports examined during the 2004 discharge exercise and those released since. The Commission's replies to the observations of the Court are included in each report. The Commission's 2004 follow-up report, responding to the remarks made by the European Parliament in the 2004 discharge report, arrived after the submission of these amendments.

· Synthesis reports of the Commission's management of financial resources

4. The annual synthesis report contains a summary and overview of the state of management in the Commission based on the Annual Activities Reports (AAR) prepared by the various D-Gs. Each AAR contains a declaration of assurance signed by the director-general concerning the sound financial management and control of the resources for which they are responsible, and the legality and regularity of the underlying transactions. Particular problems, for which it is not proved possible to give such assurances, are subject to reservations. The AAR sets out the action planned by the Commission to address such weaknesses.

· Cost-benefit studies

5. Cost-benefit studies were carried out on behalf of the committee on budgets in the context of the 2007 budget procedure, further to paragraph 36 of Parliament's resolution on the Commission's APS resolution, which "proposes to ask for cost-benefit studies to be carried out on specific areas of the budget using part of the resources allocated to the parliamentary committees ". Amendments were proposed based on an analysis of the studies on: LIFE; Lifelong learning; Citizenship; Information Policy; Development co-operation.

· Budget Forecast Alert

6. The Budget Forecast Alert is a new tool prepared by the Commission to assess the quality of implementation and therefore qualitative value for money for particular areas of EU spending. The rapporteur has made use of this information to propose amendments on 7 budget lines on which implementation rates appear unsatisfactory.

7. For each of these sets of amendments, the rapporteur proposes to place 30% of the relevant commitment and payment appropriations in reserve for the related budget lines, pending information and improvements regarding the problems identified.

II - Suggested process for scrutinising Commission responses and releasing funds

8. In line with the approach set out above, the rapporteur has placed amounts in reserve on a number of lines in order to clarify whether spending in these areas is delivering effective qualitative and quantitative value for money. The rapporteur proposes that the amounts in reserve should be released in the following way:

(i) The Commission should provide a response, including a calendar for redressing problems wherever necessary, for each of the problems identified;

(ii) A COBU hearing, possibly held jointly with COCOBU, would allow the Commission to present publicly the information relating to the release of the reserve. In light of the timetable for the second reading, this meeting should take place at the latest on the afternoon of 16 November.

(iii) On the basis of its assessment of the information provided by the Commission, Parliament would then be in a position to lift the relevant reserves before the second reading on the 2007 budget;

9. In order to improve the level of detail available to members regarding this approach, the annex sets out details on the specific problems identified for each budget line on which horizontal amendments are proposed, and a greater degree of detail regarding the conditions for releasing amounts placed in reserve in the horizontal amendments proposed by the rapporteur.

ANNEX

VALUE FOR MONEY - AMENDMENTS BASED ON COURT OF AUDITORS SPECIAL REPORTS

(30% in reserve for CAs and PAs for budget lines where weaknesses have been identified by the CoA)

Amendment 3814 : budget line 04 02 19 : European Social Fund (ESF) — Regional competitiveness and employment

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In line with paragraphs 5 and 7 of the APS resolution (P6_TA-PROV(2006)0221), adopted by the European Parliament on 18 May 2006, relating to value for money and cost-effectiveness, 30% of the resources for this budget line are placed in reserve until the Commission addresses the weaknesses in management and implementation highlighted in Special report no 1/2006 of the Court of Auditors, which include an inadequate analysis of problems in Member States before ESF funding decisions are taken, poorly justified overall funding levels and regional allocations, and insufficient information to allow an assessment of the impact of spending.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide information on:

- measures taken and/or envisaged by the Commission in co-operation with the Member States in order to better assess the needs and the situation prior to funds´ allocation and to ensure that clear and well-justified criteria for allocation of funds between regions and between different activities are applied,

- measures taken and/or envisaged by the Commission in order to address the need for a coherent and consistent strategy, including such elements as a common definition of ESL, more consistent criteria for identifying target groups, more specific quantitative goals along with reasonable annual targets, etc.,

- measures taken and/or envisaged as concerns better use of information in the monitoring and control of the financial management by the Member States.

Amendment 3813 : budget line 06 03 03 : Financial support for projects of common interest in the trans-European transport network

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 6/2005 of the Court of Auditors, 14 TEN-T priority projects are currently behind schedule. Problems with cross-border sections are particularly acute and financial aid is not sufficiently focussed on cross-border projects. Evaluations and selections of proposals were carried out by the Commission in an ad hoc manner, and in the absence of documented and publicly available guidelines. The coordination of Community funding of transport infrastructure within the European Union does not allow the Commission to identify all cases of over- or even double-funding. Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide:

- confirmation that specific evaluation guidelines have been established, especially for TEN-T;

- confirmation that external experts/firms are extensively used for evaluations since it is not credible that they are carried out by the same people who are implementing the programme;

- confirmation that the first major ex-post evaluation planned for TENs, i.e for the 2000-2006 programme, will be carried out by independent experts;

- a clear description of how the Commission, in collaboration with Member States, intends to work to detect and minimise the risk of over - or double-funding

Amendment 3815 :

budget line 05 02 08 01 : Export refunds for fruit and vegetables

budget line 05 02 08 02 : Compensation for withdrawals and buying-in

budget line 05 02 08 03 : Operational funds for producer organisations

budget line 05 02 08 04 : Production aid for processed tomato products

budget line 05 02 08 05 : Production aid for fruit-based products

budget line 05 02 08 06 : Intervention for dried grapes and figs

budget line 05 02 08 07 : Compensation to encourage processing of citrus fruits

budget line 05 02 08 08 : Free distribution of fruit and vegetables

budget line 05 02 08 09 : Aid to producer groups for preliminary recognition

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 8/2006 of the Court of Auditors, the Commission's target of 60 % of supply concentrated in producer organisations by 2013 will not be reached: producer organisations account for only about one-third of the EU's fruit and vegetable production and they have grown at a lower rate than the sector as a whole.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should report on:

- improvements in achieving the objectives set for the aid scheme and in the Commission's monitoring of the effectiveness of the aid:

- the reasons for the relative lack of progress by producer organisations, particularly in those Member States where the fruit and vegetables sector represents the highest proportion of agricultural output.

Amendment 3800 : budget line 05 04 05 01 : Rural development programmes

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 9/2004 of the Court of Auditors, the impact of measures for afforestation of agriculture land has been low: the degree of afforestation is not significant and the result could be obtained more cheaply. The projects financed lead to dispersed and uncoordinated implementation in rural areas. Overall forestry action is not sufficiently targeted. Paying agencies in some new Member States are still not accredited. According to Special Report 3/2005 of the Court of Auditors, the Commission has not sufficiently verified the correct functioning of agri-environment support control systems in the Member States, particularly concerning organic farming. According to Special Report 7/2006 of the Court of Auditors, support for rural areas has decreased markedly compared to the previous programming period (1994-1999) and funds have not been targeted on the most needy geographical areas and beneficiaries.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide information on:

- how it intends to improve the targeting and cost-efficiency of forestry measures within rural development policy and a timetable for the completion of the accreditation process for the paying agencies in the new Member States;

- how it intends to work with the Member States to improve the verification of agri-environment expenditure.

Amendment 3801 : budget line 19 08 01 01 : European Neighbourhood and Partnership (ENP) financial cooperation with Mediterranean countries

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 5/2006 of the Court of Auditors, Commission management of MEDA has improved since the early years and can now be considered satisfactory but many projects are still not completed and concrete results remain, after more than 10 years of MEDA, limited.

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should therefore be placed in reserve until the Commission:

 - explains the reasons for and indicate the measures taken as regards unfinished projects;

 - clarifies how the balance between budget support funding, which has been increasing, and traditional project funding is decided;

- explains the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarifies whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarifies whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3802 : budget line 19 08 01 02 : European Neighbourhood and Partnership (ENP) financial assistance to Palestine and to the peace process

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3803 : budget line 19 08 01 03 : European Neighbourhood and Partnership (ENP) financial cooperation with eastern Europe

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Special Report 2/2006 on TACIS, the Court of Auditors examines projects in Russia, which is the highest recipient of funds, and notes, inter alia, low effectiveness and objectives not achieved for a majority of projects examined, lack of dialogue with beneficiaries, lack of local ownership of programmes, no co-financing used, problems with terms of references and evaluations. Only 9 of 29 projects audited achieved their objectives, 8 achieved them partially and 12 failed to achieve them. The results of only 5 of the audited projects were found to be sustainable. The Court concluded that the effectiveness of the use of TACIS funds in the Russian Federation has been very low and it was therefore unable to give a positive assessment of performance.

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- clarify how the shortcomings noted have been addressed in the new Neighbourhood programme and any new country strategy proposed for Russia;

- clarify how the project cycle will be/has been improved to avoid the habitual delays associated with this programme;

- state the concrete measures taken to improve involvement of beneficiaries;

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3804 : budget line 19 09 01 : Cooperation with developing countries in Latin America

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to its Special Report 6/2006, the Court of Auditors considers that reporting, monitoring and evaluation systems covering the environmental aspects of the Commission's development cooperation need to be strengthened. Almost all of the environment projects examined were relevant to beneficiary country needs, and frequently also addressed global conservation needs but outputs and results frequently fell short of objectives.

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- provide a clear overview of the new provisions/measures foreseen for the new generation of external programmes 2007-2013 to improve the integration of environmental aspects into development programmes;

 - list concrete measures already decided/implemented following the establishment of the Commission steering-group to improve quality and coordination of environmental aspects in external programmes;

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3805 : budget line 19 10 01 : Cooperation with developing countries in Asia

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 4/2005 of the Court of Auditors, application procedures for funding are excessively complex, delegations should assist applicants more and there should be a greater focus on sustainability of projects. According to its Special Report 6/2006, the Court of Auditors considers that reporting, monitoring and evaluation systems covering the environmental aspects of the Commission's development cooperation need to be strengthened. Almost all of the environment projects examined were relevant to beneficiary country needs, and frequently also addressed global conservation needs but outputs and results frequently fell short of objectives.

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- provide a clear overview of the new provisions/measures foreseen for the new generation of external programmes 2007-2013 to improve the integration of environmental aspects into development programmes;

 - list concrete measures already decided/implemented following the establishment of the Commission steering-group to improve quality and coordination of environmental aspects in external programmes;

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3806 : budget line 19 10 02 : Cooperation with developing countries in Central Asia

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3807 : budget line 19 10 03 : Cooperation with developing countries east of Jordan

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3810 : budget line 21 06 02 : Relations with South Africa

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3808 : budget line 22 02 01 : Transition and institution-building assistance to candidate countries

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 4/2006 of the Court of Auditors, projects audited were in line with PHARE investment objectives. However, for over half of them the assets were not, or were only partially, being used for the intended purpose, and outputs and results lagged considerably behind schedule due to the continuing lack of administrative capacity and national resources.

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3809 : budget line 22 02 01 : Transition and institution-building assistance to potential candidate countries

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 10/2004 of the Court of Auditors on the devolution of external aid, better indicators of speed and quality of aid delivery are needed and delays in project implementation should be reduced. Given the completely new landscape of implementation of external aid following devolution over the course of the current financial perspective, there is a need to take stock of results before fully authorising the funds requested for external programmes from 2007 and onwards. This is also the case since the Court of Auditors has previously pointed out the need to monitor the costs of devolution to delegations against the results.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- explain the inter-relationship between devolution of aid programmes to the EC delegations and the trends in expenditure observed. This shall include an analysis of operational vs. administrative costs and the split between headquarters and delegations, including aspects of staff, temporary staff, and other types of support expenditure;

- clarify whether it now considers the working relationship between headquarters and delegations as satisfactory or which additional measures will still need to be put in place;

- clarify whether the need for simplification with regard to delegation procedures has now been completed. If not, what new measures have been proposed, i.e. within the framework of the new regulation?

Amendment 3811 : budget line 24 01 06 : European Anti-fraud Office (OLAF)

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 1/2005 of the Court of Auditors, investigations take too long, it is difficult to assess the results achieved and follow-up is rudimentary; OLAF's scarce resources should be targeted towards areas in which the risk of fraud detrimental to the Union's financial interests is greatest.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- report on improvements in the office's managerial supervision and on how the serious delays in the processing of files and the lodging of inconclusive reports can be reduced.

Amendment 3812 : budget line 31 01 06 01 : Interpreting and conference expenditure

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 5/2005 of the Court of Auditors, capacity for interpreting into and out of the languages of new Member States is insufficient and the cost of interpretation could be reduced with better management.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide a note explaining how it intends to reinforce cooperation with the new Member States with a view to training new interpreters in the new languages and an action plan for better management with a view to reducing costs, including the following elements:

- a reduction in the cost of 'standby' interpretation services that are paid for but not used, whilst ensuring that reserve interpreters can be found at short notice;

- a reduction in the cost of auxiliary conference interpreters through better coordination of travel and accommodation costs which are a large part of the cost of such interpreters.

Amendment 3816 : budget line 31 01 07 01 : Support services for the «Translation» Directorate-General

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to Special Report 9/2006 of the Court of Auditors, management of translation services should be improved in the face of steadily growing demand, internal capacity for translation of the languages of the new Member States is insufficient, better interinstitutional cooperation in terms of sharing spare capacity is needed, and the efficiency of the translation process should be improved. Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- provide a note describing how it intends to streamline procedures for the management of translation services, scope for further interinstitutional cooperation and possibilities for improving the efficiency of the translation process;

- carry out a review of EPSO's inability to recruit sufficient translators for the languages of the new Member States in time, and prepare an action plan of the steps needed to rectify this problem and ensure that the same problem is not repeated for the candidate countries.

VALUE FOR MONEY: AMENDMENTS BASED ON THE 2005 SYNTHESIS OF COMMISSION MANAGEMENT

(30% in reserve for CAs and PAs for budget lines where weaknesses have been identified by the synthesis report)

Amendment 3831 : budget line 02 03 04 : Standardisation and approximation of legislation

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

DG ENTR is responsible for the management of the Internal Market for goods. This activity comprises the management of legislation (including infringements) in a range of technically complex areas, many of which have an impact on public health and consumer safety. The DG’s activities in this area are complemented by the work of the three recognised European Standardisation Organisations (ESOs) for which the Commission provides financial support.

In 2004, the ex-post control team confirmed some overpayments related to one of the

ESOs[66]. First corrective measures were taken already in 2004 and continued in 2005 aiming to reduce the risk of errors in the cost claims of the ESOs. These measures included discussion with ESOs, inter alia, of draft guidelines on the implementation of the framework partnership agreement.

­Appropriations should be placed in reserve until the Commission provides evidence that these weaknesses have been addressed.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- confirm that the beneficiaries have put in place the necessary systems and procedures to be able to produce the required documentation and justifications to the European Commission, in order to obtain assurance that the Commission and the ESOs share the same understanding of the agreed financial rules;

- provide evidence that the full application of the guidelines on the implementation of the Framework Partnership Agreement 2004-2007, issued in February 2006, is ensured and that transparency of the financial management of the grants for the ESOs has improved

- report on the envisaged revision of existing contracts with regards to the determination of eligible costs and on the control of real costs by means of on-site checks and desk checks when assessing cost claims and on the organisation of audits of the ESOs accounting systems.

Amendment 3832 : budget line 06 05 02 : Nuclear Safety

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG TREN expresses a reservation concerning nuclear safety due to a lack of sufficient means in terms of legal instruments and staffing in order to evaluate the level of nuclear safety of the nuclear power stations in the enlarged European Union - the Commission risks not being in a position to ensure the application of high safety standards in the field of nuclear energy. The adoption of the relevant legislative instruments ("Nuclear Package") is a priority action needed in order to give the Commission the necessary legal instruments for ensuring a sufficient level of control.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should confirm that it has been granted sufficient specialised staff in order to be in a position to evaluate the level of nuclear safety of the nuclear power stations in the enlarged European Union.

Amendment 3839 : budget line 08 02 01 : Cooperation - Health

Amendment 3840 : budget line 08 03 01 : Cooperation - Food, agriculture and biotechnology

Amendment 3841 : budget line 08 04 01 : Cooperation - Nanosciences, nanotechnologies, materials and new production technologies

Amendment 3842 : budget line 08 05 01 : Cooperation - Energy

Amendment 3843 : budget line 08 06 01 : Cooperation - Environment (including climate change)

Amendment 3844 : budget line 08 07 01 : Cooperation - Transport (including aeronautics)

Amendment 3845 : budget line 08 08 01 : Cooperation - Socio-economic sciences and the humanities

Amendment 3846 : budget line 08 10 01 : Ideas

Amendment 3847 : budget line 08 11 01 : People

Amendment 3848 : budget line 08 12 01 : Capacities - Research infrastructures

Amendment 3849 : budget line 08 13 01 : Capacities - Research for the benefit of SMEs

Amendment 3850 : budget line 08 14 01 : Capacities - Regions of knowledge

Amendment 3851 : budget line 08 15 01 : Capacities - Research potential

Amendment 3852 : budget line 08 16 01 : Capacities - Science in society

Amendment 3853 : budget line 08 17 01 : Capacities - Activities of international cooperation

Amendment 3854 : budget line 08 19 01 : Euratom - Fusion energy

Amendment 3855 : budget line 08 19 02 : Euratom - Joint undertaking ITER

Amendment 3856 : budget line 08 20 01 : Euratom - Nuclear fission and radiation protection

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG Research expresses a reservation concerning the verification of the exactitude of the costs as declared by beneficiaries concerning contracts under the 5th Framework Programme for Research. The exactitude of these costs, and their conformity with the provisions of the research contracts, cannot be completely and accurately verified by the Commission as part of its normal checks carried out prior to authorisation of payments.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide information on the steps taken to address this problem under the current 7th Framework Programme for Research.

Amendment 3834 : budget line 18 03 03 : European Refugee Fund

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to DG JSL[67], deficiencies in key elements of the United Kingdom's management of expenditure have been noted, including in the control by the Member State of the eligibility of expenditure and in the necessity of carrying out a minimum 20% audit of expenditure declared at final beneficiary level. It does not, therefore, have reasonable assurance as regards the effective operation of key elements of the management and control systems put in place by the UK National Authority to ensure legality and regularity of transactions at final beneficiary level.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should:

- reported on a reinforced monitoring by the unit responsible for this programme (regular follow-up by desk officer and access provided to the UK responsible authority for key questions on management and implementation to the desk officer);

- produce detailed guidance on the implementation of ERF II for the Member States (seminars planned on key topics, such as the role of the audit authority and eligibility of expenditure) and report back to Parliament.

Amendment 3833 : budget line 22 02 04 01 : Cross-border cooperation (CBC) between IPA countries

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG Enlargement expresses a reservation related to the sharing of responsibilities between the Commission and the UN in the framework of the implementation of the EU contribution to UNMIK pillar IV in Kosovo. Clear irregularities have occurred in the use of the finances provided by the EU but the UN does not accept responsibility for the financial management of these funds and is not prepared to reimburse to the EU the amount affected by the irregularities.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide information on steps taken to clarify the allocation of responsibility for the financial management of the EU contribution to UNMIK pillar IV in Kosovo.

Amendment 3837 : budget line 16 01 01 01 : Expenditure related to staff in active employment of ‘Communication’ policy area: Headquarters

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG Communication expresses a reservation on financial management related to the absence of an ex-post financial control system.

Appropriations should therefore be placed in reserve until the Commission provides a report on progress in the introduction of a structured ex-post control system in DG Communication.

Amendment 3835 : budget line 19 01 01 01 : Expenditure related to staff in active employment of «External relations» Directorates-General

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG External Relation expresses a reserve due to insufficient implementation of internal control standards at headquarters, particularly concerning standards 12 (management information) and 17 (supervision).

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide evidence that the internal control standards are in place at headquarters, particularly standards 12 and 17.

Amendment 3836 : budget line 19 01 01 02 : Expenditure related to staff in active employment of «External relations» delegations

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In its Annual Activity Report 2005, referred to in the Synthesis Report of the Commission (COM(2006)277final), DG External Relation expresses a reserve due to insufficient implementation of internal control standards in the delegations, particularly concerning standard 16 concerning the segregation of duties (financial circuits).

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide evidence that the internal control standards are in place in the delegations, particularly standard 16.

VALUE FOR MONEY: AMENDMENTS BASED ON COST BENEFIT STUDIES

(30% in reserve for CAs and PAs for budget lines where weaknesses have been identified)

Amendment 3150 : budget line 07 01 04 01 : LIFE+ (Financial Instrument for the Environment — 2007 to 2013) — Projects on Community territory — Part I (nature protection) — Expenditure on administrative management

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In line with paragraphs 5 and 7 of the APS resolution  (P6_TA-PROV(2006)0221), adopted by the European Parliament on 18 May 2006, relating to value for money and cost-effectiveness, and the evaluation of a number of policies and programmes made in the studies commissioned by the Committee on Budgets, 30% of the resources for this budget line are placed in reserve until the Commission can provide clarification on the weaknesses identified in the European Parliament's internal study on LIFE programme (PE no 371.841), chapter 4.2, paragraph 4 - 5.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide a satisfactory explanation of the reasons for the nearly double increase in staff dealing with the Life+ programme as compared to the Life III programme.

Amendment 3090 : budget line 15 02 22 Lifelong learning programme

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In line with para 5 and 7 of the APS resolution  (P6_TA-PROV(2006)0221), adopted by the European Parliament on 18 May 2006, relating to value for money and cost-effectiveness, and the evaluation of a number of policies and programmes made in the studies commissioned by the Committee on Budgets, 30% of the resources for this budget line are placed in reserve until the Commission provide proposals for dealing with the problem of cumbersome and cost-intensive management process identified in chapter 3.1.2 of the CEPS study on education policy "Citizenship and Educations Policies - Value for Money?" of 12/09/2006.

Before Parliament's second reading, the Commission shall inform the Budgetary Authority of its efforts to further simplify procedures, reduce administrative costs and take due account of the legitimate interest of the beneficiaries of the programme while applying the provisions of the Financial Regulation.

Amendment 3091 : budget line 15 06 66 Citizens for Europe

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

In line with para 5 and 7 of the APS resolution  (P6_TA-PROV(2006)0221), adopted by the European Parliament on 18 May 2006, relating to value for money and cost-effectiveness, and the evaluation of a number of policies and programmes made in the studies commissioned by the Committee on Budgets, 30% of the resources for this budget line are placed in reserve.

Before Parliament's second reading, the Commission should provide information on measures taken to address the following weaknesses highlighted in the EP resolution on "Citizens for Europe" of 5 April 2006:

- cost effectiveness is not satisfactory as paperwork required is excessive. The Commission applies the rules of the financial regulation No 1605/2002/CE blindly, without taking into account the overriding principle of proportionality, especially when small amounts of funding are at stake or small beneficiaries are involved

- Commission staff implementing the programme change jobs too often, so that beneficiaries feel left alone in front of the paperwork required.

- no database of beneficiaries seems to be established at inter-DG level. In consequence, justifications and certificates are requested various times during the procedure, which involves considerable additional costs for beneficiaries.

and in the CEPs study on citizenship:

- objectives concerning Town twinning and support for Associations are not sufficiently structured in hierarchical terms

Amendment 3181 : budget line 16 03 02 : Local actions

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

The decentralised information has been established to be more adapted to the needs of national audiences. However there are a number of weaknesses in the way citizens are informed and on the contents of the information provided.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should present evidence of improvements in terms of projects, decentralisation, staff and flexibility in particular in the field of the administration

Amendment 3180 : budget line 16 03 04 : Specific actions on priority themes, of which PRINCE

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

The Prince program was the first to develop campaigns on the euro, enlargement and on the future of the EU to communicate with the public. However by multiplying the campaigns it missed its targets.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should present an action plan which defines realistic objectives, the number of actions and target groups, and gives more flexibility, in particular in the field of the administration.

Amendment 3183 : budget line 16 04 01 : Public opinion analysis

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

The cost-benefit study in the field of information shows that the Eurobarometer is extremely relevant in giving an overview of public opinion on key policy issues ad public opinion trends in the EU but it is essentially a passive information tool that does not seek to extend or increase public awareness and information.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should present a new strategy for the Eurobarometer more focused on accurate and policy-relevant questions and on how to raise the awareness of citizens.

Amendment 3182 : budget line 16 04 02 : Online information and communication tools

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

The EUROPA website is one of the most popular and most referenced public websites in the world . However it has as several weaknesses such as a non harmonised presentation, a lack of coherence amongst DGs and a non reliable search engine.

Appropriations should be placed in reserve until the Commission addresses these weaknesses.

Before Parliament's second reading, the Commission should present a new strategy more oriented to non-expert public and quickly implemented.

Amendment 3060 :

budget line 19 01 02 01 : External staff of «External relations» Directorates-General

budget line 19 01 02 02 : External staff of «External relations» delegations

budget line 19 01 02 11 : Other management expenditure of «External relations» Directorates-General

budget line 19 01 02 12 : Other management expenditure of «External relations» delegations

budget line 19 01 03 01 : Expenditure related to equipment and services of «External relations» Directorates-General

budget line 19 01 03 02 : Buildings and related expenditure of «External relations» delegations

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to the cost-benefit study on development cooperation, data published by the OECD and the Commission itself indicate that the administrative costs of development aid programmes have more than doubled over the current financial perspective. Having been a low-cost donor with less than 3% going towards administrative costs in 2000, it is claimed that the Commission is now a high-cost donor with administrative costs reaching 6 to 7% of operational expenditure. This is higher than practically any Member State. It is therefore proposed to put 30% of administrative costs of the DGs under heading 4 (external actions) in reserve pending further clarifications as to the amounts asked and the worrying trend observed.

In order to release the reserves, either fully or partially, before Parliament's second reading, the Commission shall:

- justify the administrative share compared to other EU donors

- explain the sharp rise in such costs over the current FP

- set out its reasons for requesting these appropriations in relation to the overall objective, i.e. to ensure high quality external programmes that contribute, inter alia, to the millennium development goals while ensuring that as high a proportion of funds as possible reach the final beneficiaries.

- set out any measures taken to halt this rise in administrative expenditure

Amendment 3061 :

budget line 20 01 02 01 : External staff of «Trade» Directorate-General

budget line 20 01 02 02 : External staff of «Trade» delegations

budget line 20 01 02 11 : Other management expenditure of «Trade» Directorate-General

budget line 20 01 02 12 : Other management expenditure of «Trade» delegations

budget line 20 01 03 01 : Expenditure related to equipment and services of «Trade» Directorate-General

budget line 20 01 03 02 : Buildings and related expenditure of «Trade» delegations

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to the cost-benefit study on development cooperation, data published by the OECD and the Commission itself indicate that the administrative costs of development aid programmes have more than doubled over the current financial perspective. Having been a low-cost donor with less than 3% going towards administrative costs in 2000, it is claimed that the Commission is now a high-cost donor with administrative costs reaching 6 to 7% of operational expenditure. This is higher than practically any Member State. It is therefore proposed to put 30% of administrative costs of the DGs under heading 4 (external actions) in reserve pending further clarifications as to the amounts asked and the worrying trend observed.

In order to release the reserves, either fully or partially, before Parliament's second reading, the Commission shall:

- justify the administrative share compared to other EU donors

- explain the sharp rise in such costs over the current FP

- set out its reasons for requesting these appropriations in relation to the overall objective, i.e. to ensure high quality external programmes that contribute, inter alia, to the millennium development goals while ensuring that as high a proportion of funds as possible reach the final beneficiaries.

- set out any measures taken to halt this rise in administrative expenditure

Amendment 3062:

budget line 21 01 02 01 : External staff of «Development» Directorates-General

budget line 21 01 02 02 : External staff of «Development» delegations

budget line 21 01 02 11 : Other management expenditure of «Development» Directorates-General

budget line 21 01 02 12 : Other management expenditure of «Development» delegations

budget line 21 01 03 01 : Expenditure related to equipment and services of «Development» Directorates-General

budget line 21 01 03 02 : Buildings and related expenditure of «Development» delegations

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to the cost-benefit study on development cooperation, data published by the OECD and the Commission itself indicate that the administrative costs of development aid programmes have more than doubled over the current financial perspective. Having been a low-cost donor with less than 3% going towards administrative costs in 2000, it is claimed that the Commission is now a high-cost donor with administrative costs reaching 6 to 7% of operational expenditure. This is higher than practically any Member State. It is therefore proposed to put 30% of administrative costs of the DGs under heading 4 (external actions) in reserve pending further clarifications as to the amounts asked and the worrying trend observed.

In order to release the reserves, either fully or partially, before Parliament's second reading, the Commission shall:

- justify the administrative share compared to other EU donors

- explain the sharp rise in such costs over the current FP

- set out its reasons for requesting these appropriations in relation to the overall objective, i.e. to ensure high quality external programmes that contribute, inter alia, to the millennium development goals while ensuring that as high a proportion of funds as possible reach the final beneficiaries.

- set out any measures taken to halt this rise in administrative expenditure

Amendment 3063 :

budget line 22 01 02 01 : External staff of «Enlargement» Directorate-General

budget line 22 01 02 02 : External staff of «Enlargement» delegations

budget line 22 01 02 11 : Other management expenditure of «Enlargement» Directorate-General

budget line 22 01 02 12 : Other management expenditure of «Enlargement» delegations

budget line 22 01 03 01 : Expenditure related to equipment and services of «Enlargement» Directorate-General

budget line 22 01 03 02 : Buildings and related expenditure of «Enlargement» delegations

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to the cost-benefit study on development cooperation, data published by the OECD and the Commission itself indicate that the administrative costs of development aid programmes have more than doubled over the current financial perspective. Having been a low-cost donor with less than 3% going towards administrative costs in 2000, it is claimed that the Commission is now a high-cost donor with administrative costs reaching 6 to 7% of operational expenditure. This is higher than practically any Member State. It is therefore proposed to put 30% of administrative costs of the DGs under heading 4 (external actions) in reserve pending further clarifications as to the amounts asked and the worrying trend observed.

In order to release the reserves, either fully or partially, before Parliament's second reading, the Commission shall:

- justify the administrative share compared to other EU donors

- explain the sharp rise in such costs over the current FP

- set out its reasons for requesting these appropriations in relation to the overall objective, i.e. to ensure high quality external programmes that contribute, inter alia, to the millennium development goals while ensuring that as high a proportion of funds as possible reach the final beneficiaries.

- set out any measures taken to halt this rise in administrative expenditure

Amendment 3066:

budget line 23 01 02 01 : External staff

budget line 23 01 02 11 : Other management expenditure

budget line 23 01 04 01 : Humanitarian aid — Expenditure on administrative management

Justification for placing 30% of appropriations in reserve and conditions for release:

According to the cost-benefit study on development cooperation, data published by the OECD and the Commission itself indicate that the administrative costs of development aid programmes have more than doubled over the current financial perspective. Having been a low-cost donor with less than 3% going towards administrative costs in 2000, it is claimed that the Commission is now a high-cost donor with administrative costs reaching 6 to 7% of operational expenditure. This is higher than practically any Member State. It is therefore proposed to put 30% of administrative costs of the DGs under heading 4 (external actions) in reserve pending further clarifications as to the amounts asked and the worrying trend observed.

In order to release the reserves, either fully or partially, before Parliament's second reading, the Commission shall:

- justify the administrative share compared to other EU donors

- explain the sharp rise in such costs over the current FP

- set out its reasons for requesting these appropriations in relation to the overall objective, i.e. to ensure high quality external programmes that contribute, inter alia, to the millennium development goals while ensuring that as high a proportion of funds as possible reach the final beneficiaries.

- set out any measures taken to halt this rise in administrative expenditure

• [1]  COM(2004) 101 konč. in COM (2004)498 konč.
• [2]  A6-0153/2005
• [3]  SI(2005)961, Osnutek skupne izjave "Smernice za zakonodajne predloge v zvezi z večletnim finančnim okvirom 2007-2013", ki ga je poslalo predsedstvo Združenega kraljestva za zasedanje Coreper dne 25/10/2005
• [4]  Če se sporazum sklene kasneje v letu, mora Komisija, ko je sporazum dosežen, predložiti pisni predlog spremembe za prilagoditev zgornjih meja.
• [5]  DT\589812
• [6]  UL L 176, 15. julij 2003, str. 29–37.
• [7]  Program za prosto gibanje in solidarnost na področju zunanjih meja, azil in priseljevanje KOM(2005)0123; Varnostni program KOM(2005)0124; Program za pravičnost in temeljne pravice KOM(2005)0122.
• [8]  Sprejeta besedila, 8.6.2005, P6_TA-PROV(2005)0224.
• [9]  Sprejeta besedila, 8.6.2005, P6_TA-PROV(2005)0224.
• [10]  DT\605113EN, EP
• [11]  DT\607623EN, EP
• [12]  6671 - FIN 68 odst. 6-8
• [13]  Sprejeta besedila, 8.6.2005, P6_TA-PROV(2005)0224.
• [14]  To ustreza v povprečju približno 250 milijonom letno. PPP predlaga za leto 2007 159 milijonov EUR. Odobrena proračunska sredstva so leta 2006 znašala 102 milijona.
• [15]  Ti dve uredbi sta dejansko enaki, vendar ena zajema države v razvoju (sprejeta v postopku soodločanja), druga pa tretje dežele (sprejeta po postopku posvetovanja).
• [16]  Druge postavke programa EIDHR so: 19 04 01: evropski meduniverzitetni center (Benetke), 19 04 02: podpora žrtvam kršitev človekovih pravic, 19 04 04: podpora Mednarodnemu kazenskemu sodišču,
  19 04 05: pripravljalni ukrepi za vzpostavitev mreže za preprečevanje sporov
• [17]            Poročila SEGELSTRÖM (COM(2005)0122), KUDRYCKA (COM(2005)0123), LA RUSSA (COM(2005)0124). Mnenje odbora za proračun so pripravili Neena Gill, Kathelijne Buitenweg, Louis Grech, Simon Busuttil, Gerard Deprez, Yannick Vaugrenard, Ville Itälä.
• [18]  COM(2002)311 konč. z dne 5. junij 2002
• [19]  Evropska agencija za obnovo in Prevajalski center za organe EU imata v PPP za leto 2007 le zaznamek (p.m.) in sta iz te primerjave izvzeti.
• [20]  Gl. točko 28 resolucije.
• [21]  Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0224.
• [22]  Preostali trije posebni programi zadevajo:
  * EURATOM
  * skupni raziskovalni center (ES)
  * skupni raziskovalni center (EURATOM)
• [23]  Gl. mnenja ge. Xenogiannakopoulou.
• [24]  Priloga 1 predloga Komisije o posebnem programu „Sodelovanje“ (KOM (2005)440)
• [25]  V večletnem finančnem okviru 2007–2013 je za program CIP predvideno največ 3.284 milijonov EUR (skupna raven odobritev za prevzem obveznosti).
• [26]  Na primer: Evropski parlament, 2006/179/ES, Euratom – Dokončno sprejetje splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2006, UL L 78 z dne 15. marca 2006, str. 935–1005, naslov „Območje svobode, varnosti in pravice“.
• [27]  Gl. prilogo VI dokumenta SEC(2006)231, dokument II, točka 4.6, str. 100.
• [28]  Razporeditev sredstev za svobodo, varnost in pravico v posebni podrazdelek finančnega okvira pomeni, da ima to področje večjo prednost kot v obdobju 2000–2006, ter zagotavlja boljšo prepoznavnost politik in trdno finančno osnovo zanje, saj Komisija proračunskih sredstev ne more brez težav prerazporediti med druga področja politike.
• [29]  Za ta direktorat se uporablja tudi kratica GD JLS.
• [30]  V delu „Sodelovanje“ predhodnega predloga proračuna za leto 2007 je za proračunsko vrstico 02 04 01 („Varnost in vesoljske raziskave“) predvidenih 171,7 milijona EUR odobritev za prevzem obveznosti.
• [31]  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2006 o proračunu za leto 2007: poročilo Komisije o letni strategiji politik, P6_TA-PROV(2006)0221
• [32]  Gl. točki 22 in 23 omenjene resolucije.
• [33]  SEC(2006)231, dokument II, točka 3.18, str. 54
• [34]  UL L 78, 15. marec 2006, str. 935.
• [35]  Poročila Segelströmove (KOM(2005)0122), Kudrycke (KOM(2005)0123) in La Russa (KOM(2005)0124). Mnenje odbora za proračun so pripravili Neena Gill, Kathelijne Buitenweg, Louis Grech, Simon Busuttil, Gerard Deprez, Yannick Vaugrenard, Ville Itälä.
• [36]  Na voljo na naslovu http://www.iom.int/en/news/prwmr2005%5Fpresskit%5Fen.shtml.
• [37]  Komisija napačno navaja SEC(2006)231, dokument I, točko 3.4, str. 26: „Na področju migracije bo od leta 2007 glavni finančni instrument Evropski sklad za begunce (61,3 milijona EUR)...“
• [38]  CNS 2005/0038
• [39]  KOM(2005)236, Coelhovo poročilo
• [40]  KOM(2004)835, poročilo Ludfordove
• [41]  Komisija je predstavila posebno poročilo o pilotnih projektih in pripravljalnih ukrepih (člen 49, točka 2b finančne uredbe), KOM(2006)300, str. 40.
• [42]  KOM(2005)0124 – 2005/0034(CNS)
• [43]  Ob upoštevanju končnega predloga proračuna institucij, razen Komisije, znaša popravljeni predlog proračuna 126.776 EUR za obveznosti in 116.370 milijonov EUR za plačila.
• [44]  Na podlagi zapiskov, ki jih je pripravil sekretariat Odbora za proračun.
• [45]  Na podlagi zapiskov, ki jih je pripravil sekretariat Odbora za proračun.
• [46]  Vrstica 02 02 01 02 v letu 2006.
• [47]  Vrstica 02 02 09 v letu 2006.
• [48]  Vrstica 04 04 10 v letu 2006.
• [49]  Vrstica 15 03 01 05 v letu 2006.
• [50]  Vrstica 07 03 06 03 v letu 2006.
• [51]  Vrstica 15 06 01 09 v letu 2006.
• [52]  Ta znesek vključuje pilotni projekt 17 01 04 04 (0,50 EUR), ki ni bil potrjen leta 2006, kot tudi pilotne projekte 18 05 01 03 (3,00 milijone EUR), 18 05 04 (2,00 milijona EUR) in 19 02 12 (3,00 milijone EUR ), ki so bili v letu 2006 spremenjeni v pripravljalne ukrepe.
• [53]  Zgornja meja novega medinstitucionalnega sporazuma.
• [54]  Vrstica 04 04 08 v letu 2006
• [55]  Vrstica 09 03 06  v letu 2006
• [56]  Zelena knjiga o prihodnosti evropske migracijske mreže (KOM(2005)606 končno) je bila objavljena novembra 2005, da poišče mnenja o morebitnem nadaljevanju tega pripravljalnega ukrepa.
• [57]  Zneska 3,00 milijone EUR v OPO in 1,00 milijon EUR v PSP sta bila uvrščena v rezervo v proračunu 2006.
• [58]  Vrstica 07 03 03 02 v letu 2006
• [59]  Vrstica 19 04 05 v letu 2006
• [60]  Vrstica 19 02 12 v letu 2006
• [61]  Vrstica 22 02 07 v letu 2006
• [62]  Vrstica 22 02 09 v letu 2006
• [63]  Ta znesek vključuje pripravljalni ukrep 04 04 02 03 (0,5 milijona EUR), ki se je zaključil leta 2005.
• [64]  Zgornja meja novega medinstitucionalnega sporazuma, vključno s 0,5 milijona EUR za nove pripravljalne ukrepe.
• [65]  Ocena temelji na podatkih NVO, ki jih je dala Komisija leta 2004 ter na raziskavi stroškov in koristi razvoja v okviru proračunskega postopka za leto 2007.
• [66]  CEN, CENELEC and ETSI http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/doc/entr_aar.pdf
• [67]  http://ec.europa.eu/atwork/synthesis/doc/jls_aar.pdf

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (15.9.2006)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007
(C6-0299/2006 -2006/2018(BUD))Oddelek III – Komisija

Pripravljavec mnenja: István Szent-Iványi

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  obžaluje, da struktura predhodnega predloga proračuna za leto 2007, ki temelji na združitvi v preteklosti ločenih proračunskih vrstic, ovira učinkovit parlamentarni nadzor in ustrezno opredeljevanje prednostnih nalog; s tem v zvezi pozdravlja soglasje glede instrumentov predpristopne, sosedske in stabilnostne politike, doseženo z izmenjavo pisem med institucijami, v katerih so med drugim začrtani mehanizmi za izvajanje demokratičnega nadzora in zagotavljanje skladnosti zunanjih ukrepov, ki so priloženi medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju, saj takšno soglasje omogoča večji vpogled v uresničevanje finančne podpore Skupnosti;

2.  poudarja, da je Komisija predlagala ločen instrument za človekove pravice, zato je treba proračunsko nomenklaturo prilagoditi novim razmeram;

3.  meni, da je glede na število obstoječih izzivov uporaba sredstev v višini zgornje meje 110 milijonov EUR pod postavko 4 neizogibna;

4.  meni, da bi morala EU svoja omejena finančna sredstva nameniti vprašanjem in regijam, kjer je s to pomočjo mogoče veliko doseči;

5.  ponovno poudarja, da je treba zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje solunske agende EU in spodbujanje postopnega vključevanja zahodnega Balkana v EU; vztraja, da se v proračun vključi okvirna porazdelitev dodeljenih sredstev za vsako državo, s čimer bi izboljšali preglednost in možnosti za primerjavo;

6.  pričakuje, da bosta Svet in Komisija stalno obveščala Parlament o pripravah na prihodnjo misijo EU na Kosovu; poziva ju k enotni in usklajeni uporabi mehanizmov SZVP/EVOP in sredstev Skupnosti zaradi doseganja njihovega največjega učinka;

7.  bo podprl občutno povečanje odhodkov za SZVP le v primeru celovitega spoštovanja določb medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju;

8.  poudarja, da je treba postopoma zagotoviti sorazmerno enako razdelitev sredstev za finančno sodelovanje s sredozemskimi in vzhodnoevropskimi državami v okviru Evropske sosedske in partnerske politike, da bi okrepili stabilnost, varnost in demokracijo povsod v Evropi in tudi drugod;

9.  ponovno poudarja, da pomoči vladam (z izjemo humanitarne pomoči) ne bi smeli odobriti, če so vlade odgovorne za nedvomno slabšanje razmer na področju demokratičnih vrednot, načel pravne države in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin;

10. meni, da financiranje dejavnosti za zaščito in spodbujanje človekovih pravic v svetovnem merilu, ki poteka z Evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice, ne sme iti v breme drugih ustreznih geografskih instrumentov za te politike.

11. meni, da je dobra notranja in zunanja komunikacija sestavni del politike EU na področju širitve in zunanjih odnosov, zato poziva k dodelitvi ustreznih sredstev v ta namen.

POSTOPEK

Naslov	Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 - Oddelek III – Komisija
Št. postopka	2006/2018(BUD)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	AFET 26.9.2006
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	István Szent-Iványi 25.1.2006
Obravnava v odboru	20.6.2006	11.7.2006		12.9.2006
Datum sprejetja	12.9.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		37 2 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Monika Beňová, Elmar Brok, Paul Marie Coûteaux, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Maciej Marian Giertych, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Toomas Hendrik Ilves, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Cecilia Malmström, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Alojz Peterle, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Bernd Posselt, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Gitte Seeberg, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Paavo Väyrynen, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Irena Belohorská, Alexandra Dobolyi, Lilli Gruber, Tunne Kelam, Csaba Sándor Tabajdi, Marcello Vernola
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

MNENJE Odbora za razvoj (4.10.2006)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007
(C6‑0299/2006 – 2006/2018(BUD))Oddelek III - Komisija

Pripravljavec mnenja: Jürgen Schröder

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja na osrednjo vlogo razvojnih ciljev tisočletja (RCT) v razvojni politiki EU, zlasti na zavezanost, da se do leta 2015 prepolovi število ljudi, ki živijo v revščini; zato obžaluje v primerjavi z letom 2006 predlagana zmanjšanja sredstev za Azijo, ki je domovina najrevnejših na svetu, ter za tematske ukrepe, povezane z osnovnimi socialnimi storitvami;

2.  opozarja na priporočilo Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005, da mora v skladu z veljavno opredelitvijo, ki jo je določil odbor OECD za razvojno pomoč, vsaj 90 % celotne zunanje pomoči v finančnem okviru 2007–2013 izpolnjevati pogoje za uvrstitev v uradno razvojno pomoč;

3.  vztraja, da poenostavitev členitve proračuna v razdelku 4 za obdobje 2007–2013 ne sme zmanjšati preglednosti ali pravice Evropskega parlamenta do soodločanja pri uporabi sredstev za razvojno politiko ter da mora ostati razporeditev proračunskih sredstev za geografska in tematska področja za proračun 2007 enako pregledna kot v proračunu 2006; poziva zlasti k uresničitvi ciljev in ohranitvi ločenih proračunskih vrstic in tematskih sektorjev, ki so ključni za RCT;

4.  pozdravlja dejstvo, da je Komisija sprejela cilj, po katerem se 35 % razvojnih sredstev nameni za socialno infrastrukturo, kot je bilo dogovorjeno s Parlamentom leta 2001 in 20 % za osnovne socialne storitve, kar je v skladu z mednarodnim dogovorom; poziva k nadaljevanju medinstitucionalnega dialoga za večje spodbujanje odhodkov, namenjenih za razvoj revnih;

5.  zahteva, da se posebna pozornost nameni olajšavam za mala in srednje velika podjetja v državah v razvoju, ker so osrednjega pomena za gospodarski razvoj in zaposlovanje ter prispevajo k pobudam za „pomoč za trgovino“; prav tako zahteva, da se najmanj 10 % sredstev pobude „pomoč za trgovino“ nameni za „pomoč za pošteno trgovino“;

6.  poudarja potrebo po zagotavljanju zadostnih sredstev za 18 držav AKP, ki jih prizadeva reforma skupne ureditve trga za sladkor, kar pomeni najmanj to, da se zneski, ki jih je Komisija predlagala v predhodnem predlogu proračuna, ne smejo znižati, predvsem pa, da je treba upoštevati dejanske potrebe zadevnih držav, kot je predvideno v akcijskem načrtu, ki so ga te države predložile Komisiji v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 266/2006 z dne 15. februarja 2006 o uvedbi spremljevalnih ukrepov za države pogodbenice Protokola o sladkorju, ki jih prizadeva reforma ureditve EU za sladkor[1];

7.  poziva k večji podpori upravljanja voda in zlasti sodelovanja med tistimi državami v razvoju, ki si delijo čezmejne vode, da bi spodbudili gospodarski razvoj in preprečili spore o vodah;

8.  poudarja, da je treba v okviru razvojnega sodelovanja EU posebno pozornost nameniti omilitvi podnebnih sprememb in prilagoditvi nanje, in poudarja potrebo po naložbah v trajnostne vire energije – tako v energetsko učinkovitost kot obnovljive vire – pa tudi za prilagoditvene ukrepe na območjih, kjer je tveganje z vremenom povezanih naravnih nesreč veliko;

9.  poudarja, da so zaščita in obnavljanje sistemov, nujnih za življenje, na primer zdravih tal, gozdov in morskih virov, ter preudarno gospodarjenje s sladkovodnimi viri nepogrešljive sestavine za zmanjševanje revščine; zato vztraja, da se ta področja v proračunu Evropske unije obravnavajo prednostno.

POSTOPEK

Naslov	Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 - Oddelek III - Komisija
Št. postopka	2006/2018(BUD)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 26.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Jürgen Schröder 25.1.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	28.8.2006
Datum sprejetja	3.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	27 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Alessandro Battilocchio, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Horst Posdorf, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Anna Záborská, Mauro Zani
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Milan Gaľa, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Ralf Walter, Anders Wijkman, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL L 50, 21.2.2006, str. 1.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (13.9.2006)

za Odbor za proračun

o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007
(C6-0299/2006 - 2006/2018(BUD))Oddelek III - Komisija

Pripravljavec mnenja: Peter Šťastný

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

GD za trgovino

1.   ugotavlja, da se je glede na predhodni predlog proračuna za leto 2007 in predlog proračuna operativni proračun GD za trgovino (proračunska postavka 20 02 01) povečal za 29,1 % v letu 2007, da bi se omogočilo financiranje naslednjih glavnih dejavnosti: dodatna sredstva za financiranje trgovinskih uskladitvenih ukrepov v tretjih državah, kot je bilo opredeljeno v ocenah trajnostnega učinka; prispevek k pobudam o pomoči za svetovno trgovino, ki jo izvajajo multilateralne organizacije; in nove pobude za porabo, ki izhajajo iz sporočila o Kitajski iz leta 2006;

2.   meni, da zmanjšanje upravnih izdatkov v predlogu proračuna Sveta, ki se med drugim nanašajo na osebje in upravo GD za trgovino, ni upravičeno in da bi bilo treba zneske popraviti tako, da bi bili ponovno taki kot v predhodnem predlogu proračuna;

3.   ugotavlja, da dejansko povečanje števila zaposlenih, ki ga je predvidel GD za trgovino v letu 2007, znaša samo 12 uslužbencev, kar je skromno število v primerjavi z izzivi, s katerimi se mora GD za trgovino soočiti v naslednjem letu;

4.   poziva Komisijo, da Parlamentu posreduje podatke o številu in profilu zaposlenih, ki dejansko opravljajo naloge, povezane s trgovino, v delegacijah Komisije v tretjih državah, skupaj z oceno sposobnosti in virov tovrstnih delegacij za soočanje z vse večjimi izzivi trgovinske politike, zlasti v državah v razvoju in gospodarstvih v razvoju;

Pomoč, povezana s trgovino

5.   poudarja, da proračun ES v trenutni obliki ne zagotavlja zaželene prepoznavnosti, transparentnosti in prilagodljivosti za izplačevanje pomoči, povezane s trgovino;

6.   meni, da je za proračunsko postavko 20 02 03 ("Pomoč za trgovino") treba nameniti zadostna sredstva za financiranje horizontalnih pobud za pomoč, povezano s trgovino, zlasti v sodelovanju z multilateralnimi agencijami, ki dopolnjujejo geografske programe Evropske skupnosti in zagotavljajo njihovo dejansko dodano vrednost;

7.   poudarja, da je treba obljubo predsednika Komisije o povečanju trenutnih in načrtovanih sredstev Evropske skupnosti za podporo trgovinskih zmožnosti držav v razvoju na 1.000.000.000 EUR letno uresničiti z novimi sredstvi ter brez zatekanja k rešitvam, kot je preimenovanje nekdanje infrastrukturne pomoči v pomoč, povezano s trgovino, ali vključitev podpore za države AKP, ki jih je prizadela sladkorna reforma;

8.   poziva Komisijo, naj vzpostavi letni podrobni sistem poročanja o programih in odhodkih za pomoč, povezano s trgovino, pristojnemu parlamentarnemu odboru, tako da bo Parlament obveščen o izplačilih te pomoči nasploh, še zlasti pa o uresničevanju "Barrosove obljube";

Sodelovanje z industrijsko razvitimi državami nečlanicami

9.   poudarja, da se je glede na predhodni predlog proračuna za leto 2007 in predlog proračuna proračunska postavka 19 05 01 ("Sodelovanje z industrijsko razvitimi državami nečlanicami") povečala za 35,8 % v letu 2007 in tako znaša 22.000.000 EUR; ugotavlja, kot je utemeljila Komisija, da je to povečanje ustrezno predvsem zaradi dejstva, da se je geografska pokritost novega instrumenta razširila s šestih na petnajst oziroma sedemnajst držav, ter z dejstvom, da so njene dejavnosti raznolike;

10. ugotavlja, da se je treba posvetovati s Parlamentom in da mora v skladu s primernim postopkom izraziti svoje mnenje o novem instrumentu za sodelovanje z industrijsko razvitimi državami nečlanicami;

Makrofinančna pomoč

11. ugotavlja, da so se v predlogu proračuna za leto 2007 obveznosti za makroekonomsko pomoč (postavka 01 03 02) zmanjšale za 19,5 % , z 79.591.000 EUR na 57.201.000 EUR, in plačila za 16,71 %, z 100.814.000 EUR na 77.694.000 EUR, glede na predhodni predlog proračuna za leto 2007;

12. ponavlja, da bi morala biti makrofinančna pomoč predmet natančnega spremljanja in pogojevanja, saj EU ne nadzoruje, kako države prejemnice porabijo nenamenska sredstva EU, ki se stekajo v njihov splošni proračun; obžaluje, da makrofinančna pomoč ni urejena s pravno podlago, temveč še naprej temelji na odločitvah Sveta za vsako operacijo posebej; zato poudarja, da je treba vzpostaviti okvir soodločanja, ki bo urejal dodeljevanje makrofinančne pomoči in izboljšal transparentnost, odgovornost ter sisteme spremljanja in poročanja;

13. poudarja, da se je treba glede predlogov v zvezi z makrofinančno pomočjo pravočasno posvetovati s Parlamentom, da slednji lahko izrazi svoja stališča in poda mnenje v skladu z običajnim koledarjem in postopkom; zato vztraja, da Svet samo v primerih ko je resnično potrebno in z utemeljenim razlogom pozove Parlament, da po nujnem postopku poda svoje mnenje o predlogih Komisije v zvezi z makrofinančno pomočjo.

POSTOPEK

Naslov	Predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2007 - Oddelek III - Komisija
Št. postopka	2006/2018(BUD)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 26.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju