POROČILO o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja

16.10.2006 - (2006/2174(INI))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Aldis Kušķis

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja

(2006/2174(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o tematski strategiji za varstvo in ohranjanje morskega okolja (KOM(2005)0504),

–   ob upoštevanju šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[1],

–   ob upoštevanju predloga direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Direktiva o morski strategiji) (KOM(2005)0505 - 2005/0211(COD),

–   ob upoštevanju Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[2] (okvirna direktiva o vodah), katere cilji so med drugim prispevati k varstvu ozemeljskih in morskih voda ter preprečevanje in odprava morskega onesnaževanja,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. junija 2003[3] o sporočilu Komisije "Razvoj strategije za varstvo in ohranjanje morskega okolja" (KOM(2002)0539),

–   ob upoštevanju najnovejšega Poročila o stanju okolja Evropske agencije za okolje, objavljenega leta 2005,

–   ob upoštevanju poročila o politiki Inštituta za evropsko okoljsko politiko (IEEP)[4] ,

–   ob upoštevanju Konvencije ZN o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS),

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (HELCOM),

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (OSPAR),

–   ob upoštevanju Konvencije o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem in dodatnih protokolov k njej,

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6‑0364/2006),

A. ker je morsko okolje podvrženo velikim pritiskom in ker po prej omenjenem poročilu EEA obstajajo zgodnji znaki, da se prehrambene verige evropskih morskih in obalnih ekosistemov strukturno spreminjajo, kar dokazuje izginjanje ključnih vrst, pojav velikih koncentracij ključnih planktonskih vrst, ki nadomeščajo druge vrste, ter širjenje invazivnih vrst; to se dogaja zaradi podnebnih sprememb in splošno razširjenega človekovega delovanja,

B.  ker se v šestem okoljskem akcijskem programu skupnosti prednostno obravnavajo ukrepi za nadaljnje varstvo morskih območij in večjo vključenost okolja v druge politike Skupnosti,

C. ker je morje EU največje morje na svetu in ima večjo površino kot celotno ozemlje EU. 20 držav članic ima obale, ki se raztezajo na dolžini skoraj 70.000 km in skoraj polovica prebivalcev EU živi manj kot 50 km od obale; delež morskih območij EU 15 držav članic je bil že leta 2004 večji od 40 % BNP; ladjedelništvo, pristaniška, ribiška in z njimi povezane storitvene dejavnosti dajejo zaposlitev dvema in pol milijonoma ljudi. EU ima 1200 pristanišč, 90 % vse zunanje trgovine in 41 % trgovine znotraj EU se odvija po morju,

D. ker so turizem, ribištvo in ribogojstvo dejavnosti, ki jih je mogoče dobro razviti le v morskem okolju, ki je v dobrem ekološkem stanju,

E.  ker so se na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002 strani sporazumele, da bodo do leta 2012 bistveno zmanjšale stopnjo zmanjševanja biotske raznovrstnosti, k temu pa so se ponovno obvezale na Konferenci o biotski raznovrstnosti v Curitibi leta 2006,

F.  ker bi države članice morale sprejeti vse primerne ukrepe za ohranjanje naravnega življenjskega okolja in biološke raznovrstnosti v morju ter za varovanje obalnih ekosistemov; ker bi bilo te ukrepe treba sprejeti tudi zaradi zagotavljanja trajnostne uporabe naravnih virov v njihovih morjih,

G. ker je dobra politika odvisna od kakovostnih informacij, uporaba znanstvenih informacij pa je potrebna na različnih ravneh upravljanja, ki bi moralo poiskati in dopolniti vrzeli v znanju, zmanjšati podvajanje zbiranja informacij in raziskav ter spodbujati usklajevanje, vsesplošno razširjanje in uporabo pomorske znanosti in podatkov,

H. ker ni mogoče dovolj poudariti, da morajo biti merila, izbrana za opredelitev dobrega okoljskega stanja, dovolj daljnosežna, ker bodo ti kakovostni cilji verjetno upravljali programe ukrepov še dolgo v prihodnosti,

I.   ker so za varstvo in izboljšanje morskega okolja na posebnem morskem območju potrebni čezmejni ukrepi v vseh sektorjih, ki vplivajo na zadevno območje, tj. potrebni so lahko ukrepi na morskem območju ter na sosednjih morskih in obalnih območjih, na povodjih in, v primeru nekaterih čezmejnih vsebin, v drugih regijah,

J.    ker so nekatere arktične vode pomembne za Skupnost in Evropski gospodarski prostor in so nekatere države članice (Danska, Finska in Švedska) članice Sveta Arktike,

K. ker bo prihodnja širitev EU leta 2007 na Bolgarijo in Romunijo v evropske vode vključila Črno morje,

L.  ker Skupnost in države članice sodelujejo v mednarodnih sporazumih, ki vključujejo pomembne obveznosti v zvezi z varstvom morskih voda pred onesnaževanjem, zlasti konvenciji HELCOM in OSPAR ter Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaževanjem,

M. ker varstva in izboljšanja morskega okolja ni mogoče učinkovito doseči le s prizadevanji na nacionalni ravni, zahtevata namreč tesno regionalno sodelovanje in druge ustrezne mednarodne ukrepe,

Vzpostavitev prave ravni ciljev

1.  pozdravlja tematsko strategijo Komisije za varstvo in ohranjanje morskega okolja in njen celovit cilj spodbujanja trajnostne uporabe morij in ohranjanja morskih ekosistemov; z obžalovanjem ugotavlja, da predlog direktive o morski strategiji v tej obliki ne bo uspel spodbuditi dejavnosti regionalnih in lokalnih organov, da sprejmejo ustrezne ukrepe;

2.  je prepričan, da ima EU v tem procesu vodilno vlogo in zato poziva k odločni politiki EU za varstvo morskega okolja, ki bo preprečila nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in slabšanje morskega okolja ter spodbudila obnovo morske biotske raznovrstnosti;

3.  poziva, naj se v direktivo vključi skupna vseevropska opredelitev dobrega okoljskega stanja, ki se razume kot stanje okolja, ko se vsi morski ekosistemi v nekem morskem območju upravljajo na način, ki jim omogoča, da kljub podnebnim spremembam delujejo uravnoteženo in samoohranitveno, ter podpira biotsko raznovrstnost in človekove dejavnosti; to omogoča večjo učinkovitost pri izvajanju te direktive o morski strategiji;

4.  ugotavlja, da je dobro okoljsko stanje evropskih regionalnih morij mogoče doseči samo z odločnim in usklajenim delovanjem na regionalni ravni, ne pa samo z delovanjem vsake države članice posebej, in zato poziva, naj direktiva o morski strategiji vključuje pravno obveznost držav članic, da dosežejo dobro okoljsko stanje; zato meni, da mora strategija določiti zavezujoče nadnacionalne obveznosti, ki lahko vključujejo tudi skupne zaveze v tretjih državah;

5.  nadalje poziva, naj se vključi seznam generičnih kakovostnih deskriptorjev, meril in standardov za ugotavljanje dobrega okoljskega stanja, to je obstoječ seznam, ki ga strani, zainteresirane za morsko problematiko, splošno sprejmejo, ne da bi se izključile nadaljnje izboljšave in širjenje seznama;

6.  meni, da je pomembno, da so cilji, ukrepi, jezik in koncepti iz direktive o morski strategiji ter drugih direktiv v zvezi z morskim okoljem, kot sta okvirna direktiva o vodah in direktiva o habitatih, usklajeni, da se doseže večja jasnost ter olajša usklajevanje teh direktiv;

7.  meni, da je treba ukrepe za izboljšanje kakovosti vode sprejeti hitro, in je zato zaskrbljen zaradi podaljšanega časovnega razporeda, določenega v predlogu direktive o morski strategiji; meni, da bi bilo časovni razpored bolje uskladiti s časovnim razporedom za okvirno direktivo o vodah;

8.  ugotavlja, da se je časovni razpored za okvirno direktivo o vodah, na podlagi katere je treba do leta 2015 doseči dobro ekološko stanje obalnih voda, že izvajal v državah članicah; meni, da ni logično ali primerno hkrati predlagati manj ambiciozen cilj za delno prekrivajoča se in sosednja morska območja; poudarja, da ne bo mogoče doseči dobrega okoljskega stanja na več območjih obalnega morja, če na sosednjih morskih območjih ni ustrezno dobrega okoljskega stanja;

Sinergije s politikami EU

9.  pozdravlja zeleno knjigo Prihodnji pomorski politiki Unije naproti, ki predvideva celovit pristop k trajnostnemu razvoju oceanov, vendar opozarja na prevelik poudarek gospodarskega pristopa ter zahteva, da se najde ravnovesje med gospodarskim in ekološkim vidikom; pričakuje, da bo okoljski steber direktive o morski strategiji zagotovil pravni okvir za ohranitev in celovitost morskega okolja ter s tem pravni okvir za ustrezne upravne enote – morske regije in strategije – za morsko načrtovanje in odločanje;

10. verjame, da je treba pojasniti posledice za države članice, če cilji in ukrepi glede varstva okolja niso dovolj daljnosežni, tj., da je treba razmisliti o tem, kako se lahko zagotovi dejansko doseganje cilja direktive – dobro okoljsko stanje;

11. ugotavlja, da so države članice v zaostanku pri usklajevanju z obstoječimi morskimi sestavinami mreže Natura 2000; spodbuja države članice, naj določijo zaščitena morska območja, ki so posebnega pomena za znanost ali biotsko raznovrstnost ali so pod hudim pritiskom, v skladu z direktivama o pticah in habitatih[5];

12. daje prednost dolgoročnemu prizadevanju za vključevanje okoljskih ciljev v skupno ribiško politiko (SRP) ter s tem za izpolnjevanje zahtev po trajnostnem razvoju, vendar vztraja, da morajo imeti države članice možnost, da sprejmejo nujnejše in kratkoročne ukrepe, npr. ustanovitev zaprtih območij (morski rezervati) ali morskih zavarovanih območij, da se zavarujejo najranljivejši morski ekosistemi;

13. obžaluje, da Komisija tako v sporočilu kot v predlogu direktive ne omenja morskih voda francoskih čezmorskih departmajev, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov, ob upoštevanju pogojev iz člena 299 Pogodbe ter morskih voda čezmorskih držav in ozemelj, naštetih v Prilogi II Pogodbe;

Proračunske zadeve

14. je zaskrbljen zaradi pomanjkanja finančne zavezanosti za izvajanje morskih strategij; poziva Komisijo in države članice, naj določijo ukrepe, ki bi se lahko sofinancirali iz Life+, ker so posebej pomembni za doseganje dobrega okoljskega stanja v evropskih morskih vodah;

15. meni, da se mora usklajevanje gospodarskih in okoljskih interesov, kadar je to mogoče, izvajati na lokalni ravni, da se varuje načelo subsidiarnosti in zagotovi udeležba lokalnih zainteresiranih strani, vendar se mora izvajati tudi na višjih ravneh (na regionalni ravni, ravni EU in mednarodni ravni), kadar je to primerno in potrebno;

16. poudarja, da se različne morske regije v EU med seboj razlikujejo in imajo različne potrebe po varstvu; zato meni, da so na ravni EU morda potrebni daljnosežnejši finančni ukrepi za nekatere regije v primerjavi z drugimi, da se dosežeta dobro okoljsko stanje in trajnost;

17. verjame, da se lahko usklajevanje z obstoječimi programi najbolje izkoristi tako, da se časovni razpored za morsko strategijo uskladi s pomembnimi programi na ravni EU; verjame, da je usklajenost z naslednjim programskim obdobjem za kmetijski sklad EU (od leta 2014) zlasti pomembna za regije, v katerih je kmetijstvo odgovorno za znaten delež izpustov v morska območja;

18. verjame, da je v vseh sektorjih treba razmisliti o finančnih spodbudah, kot so – če vzamemo učinkovit primer Baltskega morja – okoljsko različne dajatve za pristanišča in plovne poti; meni, da so v zvezi s tem morda potrebni tudi daljnosežnejši ukrepi v nekaterih regijah;

Izmenjava podatkov

19. priporoča uporabo novega pristopa k pomorskemu ocenjevanju in spremljanju, ki temelji na obstoječih ustanovah in programih, vključno z Uredbo o zbiranju podatkov v okviru SRP, ter je prirejen tako, da zagotovi popolno doslednost z zadevnimi novimi pobudami Komisije za infrastrukturo prostorskih podatkov in Globalnim nadzorovanjem okolja in varnosti, zlasti pomorskih storitev, ter s vključevanjem vanje;

20. opozarja na pristojnost EEA, da razvije redno vseevropsko ocenjevanje morskega okolja na osnovi obstoječih kazalnikov in drugih nacionalno dostopnih podatkov in informacij; poudarja, da so nadaljnje izboljšave v nacionalnem poročanju potrebne, vključno s specifičnimi protokoli za izmenjavo podatkov o, na primer, pretoku podatkov za podporo razvoju nabora temeljnih kazalnikov agencije;

21. meni, da je bistveno sprejetje ukrepov ter programov v zvezi s sledljivostjo in zaznavnostjo, na podlagi katerih se opredelita onesnaženje in njegov vir, da se lahko učinkovito odpravita;

22. meni, da je bistveno sodelovanje z decentraliziranimi agencijami (Evropska agencija za okolje, Evropska agencija za pomorsko varnost itd.) in z Evropskim raziskovalnim središčem, da se pridobijo podatki o kakovosti morskih voda ter ugotovi, prostorsko opredeli in odpravi onesnaževanje;

Odnosi do konvencij in s tretjimi državami

23. pozdravlja odlične prispevke številnih regionalnih morskih konvencij k morskemu varstvu zaradi njihove znanstvene in tehnične pristojnosti in zmožnosti, da služijo kot povezava z neevropskimi državami, ter od njih pričakuje, da bodo postale ključni partnerji pri doseganju ciljev Direktive o morski strategiji ter poziva k vključitvi izrecnih zavez k spodbujanju mednarodnega sodelovanja s tretjimi državami in organizacijami z namenom, da sprejmejo morske strategije, ki bodo vključevale regije ali podregije z evropskimi morskimi vodami;

24. da se izogne dvojni birokratski obremenitvi pri učinkovitem izvajanju direktive o morski strategiji, poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imele regionalne morske konvencije potrebne pravne in administrativne zmogljivosti ali da se med različnimi regionalnimi organi v isti morski regiji razvijejo mehanizmi za skupno izvajanje strategije; v vsakem primeru mora to vključevati najširše možno medsektorsko sodelovanje in sodelovanje zainteresiranih strani;

25. poziva Komisijo, da preuči možnost, da Baltsko morje postane pilotno območje, glede na to, da je posebno občutljivo morsko območje ter da se bodo države članice, ki ležijo ob njem, verjetno strinjale s hitrejšim izvajanjem načrtov in ukrepov z delovanjem HELCOM in drugih organov;ugotavlja, da bi lahko predvideni akcijski načrt za Baltsko morje iz Helsinške konvencije (HELCOM) deloval kot pilotni program za izvajanje ciljev strategije v morski regiji Baltskega morja;

26. meni, da je treba veljavna mednarodna pravila spremeniti, tako da se mednarodne vode (več kot 12 navtičnih milj od obale) ne bodo več mogle uporabljati za izpust kanalizacije;

27. ugotavlja, da pri varstvu Sredozemskega morja primanjkuje potrebne okoljske zakonodaje oziroma, kjer ta zakonodaja obstaja, politične volje za njeno izvajanje; cilji Barcelonske konvencije za spodbujanje integriranega upravljanja obalnih območij se morajo soočati z dvohitrostnim razvojem regij, to je z južnimi in vzhodnimi sredozemskimi državami na eni strani in severnimi sredozemskimi državami na drugi strani;

28. ugotavlja, da so ekosistemi Baltskega morja zaradi nizke temperature vode in nizke stopnje izmenjave vode zelo občutljivi na onesnaževanje ter da se ocenjuje, da je ekologija morja baltske regije skoraj nepopravljivo poškodovana; zato zahteva od držav članic in Komisije, da uvedejo posebne ukrepe, med drugim v skupni kmetijski politiki (SKP), za izboljšanje okoljskega stanja Baltskega morja; razen tega je treba okrepiti sodelovanje med EU in Rusijo; v zvezi s tem je sklad okoljskega partnerskega programa iz programa EU Severne dimenzije nujno potreben za izboljšanje varstva voda v Baltskem morju;

29. poziva Komisijo, naj predlaga primerne ukrepe za varstvo arktičnih voda, ki so nenehno in vedno bolj ogrožen in skrajno krhek ekosistem, in naj razvije in podpre programe in projekte, ki obravnavajo pravice in potrebe avtohtonih ljudstev pri reševanju trajnostne uporabe naravnih virov Arktike;

30. poziva Komisijo, da preuči predpogoje za ureditev Arktike kot zavarovanega območja, podobno kot pri Antarktiki, in imenovanega za „naravni rezervat, namenjen miru in znanosti,“ ter o tem poroča Parlamentu in Svetu najpozneje leta 2008;

31. poziva države članice in Komisijo, v skladu z mednarodnimi in regionalnimi sporazumi EU s tretjimi državami, ki imajo suverenost ali pristojnost nad vodami, ki mejijo na evropske morske vode, da spodbujajo sprejetje ukrepov in programov morske strategije v skladu s predlogom Direktive o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju Direktive o morski strategiji, ki je v postopku sprejemanja;

32. priporoča, da se med morske regije, ki jih bo pokrivala direktiva o morski strategiji, vključi Črno morje; ta pomembna morska regija meji na Bolgarijo in Romunijo, ki se bosta leta 2007 pridružili EU in že sodelujeta pri izvajanju okvirne direktive o vodah v okviru del, ki jih vodi mednarodna komisija za varstvo reke Donave, ter na Turčijo, s katero potekajo pogajanja o pristopu;

33. obžaluje, da ni dovolj okoljskih zagotovil v zvezi z gradnjo severnoevropskega plinovoda, da bi se preprečila morebitna okoljska katastrofa v baltski regiji; poziva Komisijo, naj sestavi okoljsko presojo vplivov za načrtovani projekt in naj odloži vse odločitve o sofinanciranju projekta;

34. poziva k predhodnemu posvetovanju, v vseh primerih, sosednjih držav in drugih zadevnih držav, v katerih lahko projekti vplivajo na skupno okolje, tudi če se projekt izvaja v mednarodnih vodah; ugotavlja, da izkušnje kažejo, da so presoje vplivov na okolje pogosto pomanjkljive in se izvajajo brez posvetovanja z drugimi državami; zato poziva Komisijo, da predlaga obvezen mehanizem za pogajanja med državami članicami, in zahteva, da Svet za razvoj obveznih presoj vplivov na okolje v odnosih med EU in tretjimi državami ukrepa na mednarodni ravni;

0

0 0

35. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
• [2]  UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
• [3]  UL C 69 E, 19.3.2004, str. 141.
• [4]  http://www.europarl.europa.eu/comparl/envi/pdf/externalexpertise/ieep_6leg/marine_thematic_strategy.pdf
• [5]  UL L 103, 25.4.1979, str. 1.

POSTOPEK

Naslov	Tematska strategija za varstvo in ohranjanje morskega okolja
Št. postopka	2006/2174(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	ENVI 6.7.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	PECH 6.7.2006			TRAN 6.7.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	PECH 21.6.2006			TRAN 22.11.2005
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Aldis Kušķis 29.11.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	30.5.0006		12.7.2006		10.10.2006
Datum sprejetja	10.10.2006
Izid končnega glasovanja	+ - 0	49 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Chris Davies, Avril Doyle, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Hélène Goudin, Matthias Groote, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jens Holm, Mary Honeyball, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Aldis Kušķis, Henrik Lax, Marie-Noëlle Lienemann, Kartika Tamara Liotard, Linda McAvan, Marios Matsakis, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Amalia Sartori, Karin Scheele, Carl Schlyter, Frithjof Schmidt, Horst Schnellhardt, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Bart Staes, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Fausto Correia
Datum predložitve	16.10.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)