POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice)
24.10.2006 - (KOM(2006)0354 – C6‑0206/2006 – 2006/0116(COD)) - ***I
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalca: Hélène Flautre in Edward McMillan-Scott
Pripravljavec mnenja (*):
Alessandro Battilocchio, Odbor za razvoj
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu
(KOM(2006)0354 – C6‑0206/2006 – 2006/0116(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0354),
– ob upoštevanju člena 251(2), člena 179(1) in člena 181a(2) Pogodbe ES, v skladu s katerimi je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6-0206/2006),
– ob upoštevanju izjave Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1] ("MIS") z dne 17. maja 2006, ter s tem povezane izmenjave pisem,
– ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za pravice žensk in enakost spolov in Odbora za proračun (A6-0376/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. meni, da morajo finančna sredstva, navedena v zakonodajnem predlogu, biti skladna z zgornjo mejo razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da se bo letni znesek določil v okviru letnega proračunskega postopka v skladu z določbami točke 37 medinstitucionalnega sporazuma;
4. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
|
(1) Predlagan je nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti. Uredba Sveta (ES) št. […] uvaja instrument za predpristopno pomoč (IPA) za pomoč Skupnosti državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta uvaja evropski sosedski in partnerski instrument, ki zagotavlja neposredno podporo evropski sosedski politiki EU. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta uvaja instrument za financiranje razvojnega in gospodarskega sodelovanja. Uredba (ES) št. […] Evropskega parlamenta in Sveta uvaja instrument financiranja za stabilnost, ki zagotavlja pomoč v kriznih razmerah in v nastajajočih kriznih razmerah ter v primeru posebnih svetovnih in nadregionalnih nevarnosti. Ta uredba uvaja evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic (EIDHR) po svetu. |
(1) Predlaga se nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost in preglednost zunanje pomoči Skupnosti. Ta uredba je eden od splošnih instrumentov, ki zagotavljajo neposredno podporo zunanjim politikam Evropske unije in uvaja evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic (EIDHR) po svetu, ki lahko deluje brez odobritve vlade države gostiteljice. |
Obrazložitev | |
Pogajanja o strukturi zunanjih finančnih instrumentov še niso zaključena, vendar bodo zagotovo privedla do dodatnih instrumentov. To besedilo je že bilo sprejeto v okviru drugih instrumentov. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 3 | |
|
(3) Spodbujanje demokracije in pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin je glavni cilj razvojne politike Skupnosti ter njenega gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami. Zavezanost spoštovanju, spodbujanju in varovanju demokratičnih načel in človekovih pravic je bistveni element pogodbenih odnosov Skupnosti s tretjimi državami. |
(3) Spodbujanje demokracije in pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin je glavni cilj razvojne politike Skupnosti ter njenega gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami. Zavezanost spoštovanju, spodbujanju in varovanju demokratičnih načel in človekovih pravic je bistveni element pogodbenih in trgovinskih odnosov Skupnosti s tretjimi državami. |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 4 | |
|
(4) Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se skupaj dogovorili Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropska komisija in Evropski parlament, poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“. |
(4) Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se skupaj dogovorili Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropska komisija in Evropski parlament, poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“. Ukrepi v tej smeri torej močno prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja (RCT) o zmanjševanju revščine, k čemur se je Evropska unija obvezala leta 2000. |
Obrazložitev | |
Prav je, da se predlog uredbe sklicuje na evropsko soglasje, a je vseeno treba navesti še razvojne cilje tisočletja. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 5 | |
|
(5) Instrument financiranja prispeva k doseganju cilja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije v zvezi z razvojem in utrjevanjem demokracije in pravne države ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
(5) Instrument financiranja prispeva k doseganju cilja skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, kot določa člen 11(1) Pogodbe o Evropski uniji, v zvezi z razvojem in utrjevanjem demokracije in pravne države ter spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
|
(5a) Generalni sekretar Združenih narodov v svojem poročilu z naslovom "V večji svobodi: na poti k razvoju, varnosti in človekovim pravicam za vse" med drugim omenja odnos med razvojem, varnostjo in človekovimi pravicami ter ugotavlja: "Razvoj, varnost in človekove pravice niso le nadvse nujni, ampak se med seboj krepijo. ... Zato ne bomo uživali razvoja brez varnosti in ne varnosti brez razvoja, brez spoštovanja človekovih pravic pa ne enega, ne drugega. Če se ne bomo zavzeli za vse te stvari, ne bo nobena od njih uspešna." |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 6 | |
|
(6) Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli splošni instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov. |
(6) Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli splošni instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov, vključno z razvojnimi cilji tisočletja. |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 8 | |
|
(8) Človekove pravice se lahko obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na demokracijo pa je treba gledati kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države. |
(8) Človekove pravice ter demokratična načela in vrednote se lahko obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na posebne postopke vzpostavljanja institucij, ki bodo zmožne zagotavljati spoštovanje do vseh demokratičnih in človekovih pravic, pa je treba gledati kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, ko avtoritarne vlade dušijo civilno družbo in njene pristne nevladne organizacije, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države, vendar brez zmanjšanja obveznosti mednarodne skupnosti. |
Obrazložitev | |
Treba je poudariti dejstvo, da so za vzpostavitev demokracije v prvi vrsti odgovorne države same, ob tem pa še omeniti zavezo mednarodne skupnosti. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 9 | |
|
(9) Za učinkovito, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in samostojni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo človekoljubno pomoč in instrumente za financiranje dolgoročnega razvoja in sodelovanja. |
(9) Za učinkovito, pregledno, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in ločeni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati vzajemno dopolnjujejo druge instrumente za zunanje politike Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Pomen besede "samostojni" v tem besedilu ni jasen, zato se zdi "ločeni" primernejša beseda. Nenazadnje so vsi različni instrumenti za zunanje ukrepe medsebojno povezani in je zato bolj primerna besedna zveza "vzajemno dopolnjujejo". | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 10 | |
|
(10) Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je namenjena dopolnitvi različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi. Dopolnjevala bo tudi intervencije instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami. |
(10) Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je namenjena dopolnitvi različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi ter instrumenti. Predstavljala bo pomembno orodje pri izvajanju politike EU na področju človekovih pravic in spodbujanja demokracije, zlasti v luči smernic EU glede vprašanj človekovih pravic in izvajanja klavzul o "demokraciji in človekovih pravicah". Dopolnjevala bo tudi intervencije instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami. |
Obrazložitev | |
Treba je poudariti, da gre za orodje, ki je uporabno tudi v okviru smernic EU o človekovih pravicah ter klavzul o demokraciji in človekovih pravicah. | |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 11 | |
|
(11) Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost, zagotavlja v skladu s to uredbo Skupnost zlasti pomoč za reševanje globalnih, regionalnih in nacionalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo v partnerstvu s civilno družbo. |
(11) Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost, Skupnost zagotavlja v skladu s to uredbo pomoč nepridobitnim, nedržavnim akterjem, opredeljenim v členu 9(1) te uredbe, pri reševanju globalnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo. |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 12 | |
|
(12) Še več, medtem ko so cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve organov oblasti tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je neodvisno opazovanje volitev s strani EU, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja. |
(12) Še več, medtem ko morajo biti cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno in dodatno vlogo zaradi svoje splošne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve vladnih in drugih javnih organov tretje države. To omogoča sodelovanje z nepridobitnimi, nedržavnimi akterji, opredeljenim v členu 9(1) te uredbe, glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je neodvisno opazovanje volitev s strani EU, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja. |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
|
(12a) Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo mora podpirati tudi projekte na področju človekovih pravic in spodbujanja demokracije, ki so usmerjeni v razvoj zmogljivosti demokratično izvoljenih parlamentov in poslancev, če vlada zadevne države nasprotuje takšni pomoči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost. |
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 13 | |
|
(13) "Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči" iz leta 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo. |
(13) "Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči" iz leta 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju celotne zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo in da so skladni. |
Obrazložitev | |
Pri usklajevanju morajo sodelovati Komisija in države članice. Omenjena je tudi potreba po skladnosti. | |
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 14 | |
|
(14) Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic si mora Komisija prizadevati za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
(14) Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic si mora Komisija prizadevati za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom in vzpostaviti strukturiran dialog v skladu s členom 16(4) te uredbe. |
Obrazložitev | |
To naj ne bo le izmenjava informacij, ampak stalen dialog, kot je določeno v izjavi Komisije o demokratični presoji in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 15 Uvodna izjava 15 | |
|
(15) Komisija se mora posvetovati s predstavniki civilne družbe ter drugimi donatorji in akterji, čim je to v procesu načrtovanja programov primerno, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo. |
(15) Komisija se mora posvetovati z Evropskim parlamentom in predstavniki nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1) te uredbe, ter drugimi donatorji in akterji, in to od zgodnjega začetka procesa načrtovanja programov, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo in da kar najučinkoviteje prispevajo k opredeljenim ciljem. |
Obrazložitev | |
Posvetovanja, v katera mora biti vključen Parlament, se morajo izvajati v vseh primerih. Poudarjen je tudi cilj učinkovitosti. | |
Predlog spremembe 16 Uvodna izjava 16 | |
|
(16) Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere. Zaradi tega je potrebna možnost, da se Komisija odloča o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči. |
(16) Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere, zlasti če je v pogodbe o pomoči, ki jih je EU sklenila z njimi, vključena klavzula o demokraciji. Zaradi tega je potrebna možnost, da se Komisija odloča o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih, in se prožno odziva na posebne potrebe nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1) te uredbe, in zagovornikov človekovih pravic. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči. |
Predlog spremembe 17 Uvodna izjava 17 | |
|
(17) Ta uredba vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki naj bi bil glavna referenčna točka za proračunski organ, v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. |
(17) Ta uredba vzpostavlja finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki naj bi bila glavna referenčna točka za proračunski organ, v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. |
Obrazložitev | |
Terminologija iz medistitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 je bila nekoliko spremenjena glede na predhodni sporazum. Zdaj se uporablja izraz "finančna sredstva". | |
Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 18 | |
|
(18) Treba je zagotoviti finančno podporo Evropskemu meduniverzitetnemu centru za človekove pravice in demokratizacijo, ki zagotavlja evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, potem ko konec leta 2006 preneha veljati Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, ki je pravna podlaga za financiranje. |
(18) Treba je zagotoviti finančno podporo za institucije, ki podpirajo cilje uredbe, med drugim Evropskemu meduniverzitetnemu centru za človekove pravice in demokratizacijo, ki zagotavlja evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, potem ko konec leta 2006 preneha veljati Sklep št. 791/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o akcijskem programu Skupnosti za spodbujanje organov, ki so aktivne na evropski ravni ter podpirajo posebne dejavnosti na področju izobraževanja in usposabljanja, ki je pravna podlaga za financiranje. |
Predlog spremembe 19 Uvodna izjava 20 a (novo) | |
|
|
(20a) Priznati je treba pomemben in trajen uspeh Evropske unije v zvezi z misijami za spremljanje volitev v različnih predelih sveta, čeprav se je treba zavedati, da je spodbujanje demokracije več kot zgolj volilni proces, zato bi ta dejavnost ne smela razpolagati z nesorazmerno vsoto glede na celotni znesek, zlasti v zvezi s financiranjem osnovnih organizacij in projektov s področja človekovih pravic. |
Predlog spremembe 20 Člen 1, odstavek 1 | |
|
1. Ta uredba uvaja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. |
1. Ta uredba uvaja evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja, skupne zunanje in varnostne politike ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic, državljanskih, političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic ter temeljnih svoboščin, ki predstavljajo temeljne vrednote, na katerih temeljijo zunanji ukrepi Evropske unije. |
Predlog spremembe 21 Člen 1, odstavek 2, točka (a) | |
|
a) povečanje spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin tam, kjer so najbolj ogrožene, ter zagotavljanje podpore in solidarnosti žrtvam zatiranja in zlorabljanja; |
a) spodbujanje, utrjevanje demokracije in demokratičnih reform ter krepitev spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v tretjih državah, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih za človekove pravice, zlasti z zagotavljanjem podpore akterjem, opredeljenim v členu 9, ter zagovornikom človekovih pravic, opredeljenim v smernicah EU o zagovornikih človekovih pravic; |
Predlog spremembe 22 Člen 1, odstavek 2, točka (b) | |
|
b) krepitev vloge civilne družbe pri spodbujanju človekovih pravic in demokratičnih reform, razvijanje politične udeležbe in zastopanja ter podpiranje preprečevanja sporov; |
črtano |
Predlog spremembe 23 Člen 1, odstavek 2, točka (c) | |
|
c) podpiranje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije; |
c) podpiranje ter krepitev mednarodnega in regionalnega okvira za spodbujanje in varstvo človekovih pravic, spodbujanje demokracije in pravne države ter preprečevanje sporov; okrepitev vloge neodvisnih nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1), kot nepogrešljivega akterja v tem okviru; |
Obrazložitev | |
Vse bolj pomemben postaja regionalni okvir, ki ga je tudi treba omeniti, pa tudi vloga civilne družbe. | |
Predlog spremembe 24 Člen 1, odstavek 2, točka (d) | |
|
d) krepitev zaupanja v demokratične volilne procese prek nadaljnjega razvoja opazovanja volitev in pomoči. |
d) krepitev zanesljivosti volilnih procesov prek misij za spremljanje volitev, če se to ne more zagotoviti z drugimi ustreznejšimi instrumenti, ter s podporo lokalnim nepridobitnim, nedržavnim akterjem, opredeljenim v členu 9(1), kot nepogrešljivemu akterju v tem okvirju. |
Obrazložitev | |
Izvorno besedilo je možno razumeti, kot če bi bilo povečanje števila misij za spremljanje volitev samo sebi namen. Pomembno je, da pri tem sodelujejo in da postopke tudi v nadaljnje spremljajo lokalne organizacije. | |
Predlog spremembe 25 Člen 2, odstavek 1, točka (a), uvodno besedilo | |
|
(a) podpora demokraciji in procesom demokratizacije, zlasti s krepitvijo vloge civilne družbe pri: |
(a) spodbujanje, krepitev demokracije ter procesov demokratizacije in parlamentarne demokracije, zlasti prek akterjev, navedenih v členu 9, na naslednjih področjih: |
Predlog spremembe 26 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (i) | |
|
i) razvijanju politične udeležbe in zastopanja državljanov, spodbujanju dialoga in sodelovanja civilne družbe ter pomoči pri zagotavljanju več moči na skupine prebivalstva, ki so odrinjene na družbeni rob; |
i) uveljavljanju svobode zbiranja in združevanja, izražanja, neodvisnosti medijev, prostega in enakega dostopa do informacij ter prostega gibanja oseb; ukrepih za boj proti administrativnim oviram pri uveljavljanju teh svoboščin; |
Amendement 27 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (ii) | |
|
ii) spodbujanju udeležbe pri postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanju enakopravne udeležbe moških in žensk v civilni družbi, gospodarstvu in politiki; |
(ii) uveljavljanju neodvisnosti sodstva, krepitvi pravne države, podpiranju in ocenjevanju pravnih ter institucionalnih reform, boju proti nekaznovanosti in spodbujanju dostopa do sodstva (ne da bi zaradi tega EU morala sodelovati v sodnih primerih); |
Amendement 28 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (iii) | |
|
iii) krepitvi medsebojnega spoštovanja in pluralizma na ravni civilne družbe in tudi na politični ravni s spodbujanjem svobode izražanja in združevanja, neodvisnih in odgovornih medijev, neoviranega dostopa do informacij in svobode združevanja; |
(iii) spodbujanju in krepitvi vloge Mednarodnega kazenskega sodišča, „ad hoc” mednarodnih kazenskih sodišč, tranzicijskih sodnih postopkov ter mehanizmov za resnico in spravo; |
Predlog spremembe 29 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (iv) | |
|
iv) krepitvi pravne države in spodbujanju zakonodajne reforme, neodvisnosti sodstva, boja proti nekaznovanju ter prispevanju k vzpostavitvi prehodnih pravosodnih in pomiritvenih mehanizmov, vključno s podporo ustanovitvi in delovanju priložnostnih mednarodnih sodišč in Mednarodnega kazenskega sodišča; |
iv) podpiranju reform za doseganje učinkovitih ter preglednih demokratičnih odgovornosti in nadzora, vključno z nadzorom sektorjev varnosti in sodstva, ter spodbujanju ukrepov proti korupciji; |
Predlog spremembe 30 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka(v) | |
|
v) podpiranju reform za dosego učinkovite demokratične odgovornosti in preglednosti delovanja, vključno s pregledom nad varnostnim sektorjem, ter spodbujanju ukrepov proti korupciji; |
v) spodbujanju političnega pluralizma in parlamentarne demokracije s podporo projektom demokratično izvoljenih parlamentov in poslancev na področju človekovih pravic in spodbujanju demokracije ter s krepitvijo njihovih političnih zmogljivosti, če vlada zadevne države nasprotuje takšni pomoči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost. |
Predlog spremembe 31 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (v b) (novo) | |
|
|
va) razvoju političnega udejstvovanja in zastopanja državljanov, zlasti z vključevanjem marginalnih skupin; podpori nepridobitnim, nedržavnim akterjem, opredeljenim v členu 9(1), in zadevnim demokratičnim skupinam, da bi lahko političnim oblastem na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni zastavljali vprašanja, z njimi komunicirali in predlagali reforme; |
Predlog spremembe 32 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (v b) (novo) | |
|
|
vb) spodbujanju pravic žensk kot temeljnih človekovih pravic in tudi enakih možnosti; podpori politični udeležbi in enakopravnemu zastopanju žensk v politiki; |
Predlog spremembe 33 Člen 2, odstavek 1, točka (a), točka (vi) | |
|
(vi) uporabi pristopov za preprečevanje in reševanje sporov, da bi se izognili nasilnim sporom, reševali izvorne vzroke in razvili ustrezne demokratične procese za usmerjanje in obvladovanje različnih interesov; |
(vi) uporabi pristopov za preprečevanje in reševanje sporov, da bi se izognili nasilnim sporom, reševali izvorne vzroke in razvili ustrezne demokratične procese za usmerjanje in obvladovanje različnih interesov; krepitvi kulture nenasilja in miru; |
Predlog spremembe 34 Člen 2, odstavek 1, točka (b), uvodno besedilo | |
|
(b) spodbujanje in varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih mednarodnih instrumentih v zvezi z državljanskimi, političnimi, gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. To zajema podporo prek civilne družbe: |
(b) spodbujanje in varstvo, zlasti prek nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1), človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kakor so razglašene v Splošni deklaraciji človekovih pravic in v drugih regionalnih in mednarodnih instrumentih za človekove pravice, zlasti v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. |
|
|
Dejavnosti v tem okviru, ki jih navaja ta instrument, med drugim pokrivajo naslednja področja: |
Predlog spremembe 35 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (i) | |
|
i) ukinitvi smrtne kazni, preprečevanju mučenja in grdega ravnanja ter rehabilitaciji žrtev mučenja in kršenja človekovih pravic; |
i) odpravi smrtne kazni, boju proti mučenju ter preprečevanju mučenja in drugega krutega, nečloveškega, ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, vključno z nasiljem v družini, ter rehabilitaciji žrtev mučenja; |
Obrazložitev | |
Rehabilitacija žrtev kršenja človekovih pravic sodi bolj na področje boja proti nekaznovanju. "Mučenje in drugo nečloveško in ponižujoče ravnanje " je običajen jezik ZN, ki se uporablja v mednarodnih sporazumih. | |
Predlog spremembe 36 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (ii) | |
|
ii) zagovornikom človekovih pravic; |
ii) podpora, zagotavljanje zaščite in pomoči zagovornikom človekovih pravic, tudi izvoljenim osebam, ki jim je bilo preprečeno opravljanje njihovega mandata, političnim aktivistom in žrtvam kršitev človekovih pravic; |
Obrazložitev | |
Pomembno je tudi podpirati organizacije civilne družbe, ki pomagajo žrtvam kršitev človekovih pravic. Poslanci, ki ne morejo izvrševati mandata, in politični disidenti kot temeljni akterji vsakega demokratičnega procesa so ravno tako upravičeni do prejema zaščite in pomoči. | |
Predlog spremembe 37 Člen 2, odstavek 1, točka b), točka (iii) | |
|
iii) boju proti rasizmu in ksenofobiji, diskriminaciji na kakršni koli podlagi; |
(iii) boju proti rasizmu, ksenofobiji in diskriminaciji glede na spol, raso, barvo kože, etnični ali socialni izvor, genetske značilnosti, jezik, versko ali drugo prepričanje, politično ali drugo mnenje, pripadnost etnični manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali identiteto ali na kakršni koli drugi podlagi; |
Predlog spremembe 38 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (iii a) (novo) | |
|
|
(iiia) krepitvi in zaščiti svobode izražanja, vključno z umetniškim in kulturnim izražanjem ter bojem proti cenzuri; |
Predlog spremembe 39 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (iv) | |
|
iv) manjšinam, etničnim skupinam in avtohtonemu prebivalstvu; |
iv) pravicam manjšin, etničnih skupin in avtohtonega prebivalstva, zlasti z bojem proti diskriminaciji; pravicam priseljencev, beguncev in razseljenih oseb; |
Predlog spremembe 40 Člen 2, odstavek 1, točka b), točka (v) | |
|
v) pravicam žensk; |
v) pravicam žensk, vključno z ukrepi za boj proti pohabljanju ženskih spolnih organov, zgodnjim in prisilnim porokam, zločinom iz časti, zlorabam v družini in drugim oblikam nasilja nad ženskami; |
Predlog spremembe 41 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (vi) | |
|
vi) pravicam otrok; |
vi) pravicam otrok, vključno z bojem proti otroškemu delu, trgovini z otroki in otroški prostituciji, naborom otrok vojakov in njihovo uporabo v spopadih; |
Predlog spremembe 42 Člen 2, odstavek 1, točka b, točka (vii) | |
|
vii) poglavitnim delovnim standardom; |
vii) poglavitnim delovnim standardom, vključno z ukrepi za krepitev socialne odgovornosti podjetij; |
Predlog spremembe 43 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (vii a) (novo) | |
|
|
viia) pravicam invalidnih oseb; |
Predlog spremembe 44 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (viii) | |
|
viii) izobraževanju, usposabljanju in spremljanju na področju človekovih pravic in demokracije; |
(viii) izobraževanju, usposabljanju in spremljanju razmer na področju človekovih pravic, demokracije, vzpostavljanja miru in preprečevanja nasilja; |
Predlog spremembe 45 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (viii a) (novo) | |
|
|
viiia) krepitvi zmogljivosti lokalnih, nacionalnih, regionalnih in mednarodnih neodvisnih organizacij civilne družbe, ki sodelujejo pri varovanju, krepitvi ali zagovarjanju človekovih pravic ter vzpostavljanju miru in preprečevanju nasilja; |
Obrazložitev | |
Treba je poudariti potrebo po podpori organizacijam, ki delujejo na področju zaščite človekovih pravic, vzpostavljanja miru in preprečevanja nasilja. | |
Predlog spremembe 46 Člen 2, odstavek 1, točka (c), uvodno besedilo | |
|
(c) utrjevanje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije, zlasti |
(ne zadeva slovenske različice) |
Obrazložitev | |
(ne zadeva slovenske različice) | |
Predlog spremembe 47 Člen 2, odstavek 1, točka (c), točka (i) | |
|
i) z zagotavljanjem podpore posebnim mednarodnim in regionalnim instrumentom v zvezi s človekovimi pravicami, pravičnostjo in demokracijo; |
i) z zagotavljanjem podpore posebnim mednarodnim in regionalnim instrumentom v zvezi s človekovimi pravicami, pravičnostjo, pravno državo in demokracijo; |
Predlog spremembe 48 Člen 2, odstavek 1, točka (c), točka (ii) | |
|
ii) s spodbujanjem sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami; |
ii) s spodbujanjem sodelovanja z mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami; |
Predlog spremembe 49 Člen 2, odstavek 1, točka (c), točka (ii a) (novo) | |
|
|
iia) s spodbujanjem sodelovanja med neodvisnimi, nepridobitnimi, nedržavnimi akterji, opredeljenimi v členu 9(1), ter mednarodnimi in regionalnimi medvladnimi organizacijami; s podpiranjem dejavnosti nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1), ki so usmerjene v spodbujanje in spremljanje izvajanja mednarodnih in regionalnih instrumentov za človekove pravice; |
Obrazložitev | |
Vse bolj se je treba osredotočiti na vlogo organizacij civilne družbe kot sogovornikov regionalnih in mednarodnih medvladnih organizacij in na njihovo vlogo pri spodbujanju in spremljanju izvajanja mednarodnih in regionalnih instrumentov za človekove pravice. | |
Predlog spremembe 50 Člen 2, odstavek 1, točka (c), točka (iii) | |
|
iii) s spodbujanjem spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; |
iii) s spodbujanjem spoštovanja in spremljanjem izvajanja mednarodnega humanitarnega prava; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe naj bi zajemal primere, ko podpis pogodbe ali mednarodne konvencije zahteva posebno izvedbeno zakonodajo – spremembo domače zakonodaje države pogodbenice, ki bo usmerjala ali omogočila izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. | |
Predlog spremembe 51 Člen 2, odstavek 1, točka (d), uvodno besedilo | |
|
(d) graditev zaupanja v demokratične volilne procese, zlasti |
(d) krepitev zanesljivosti volilnih procesov, zlasti: |
Predlog spremembe 52 Člen 2, odstavek 1, točka (d), točka (i) | |
|
i) prek uporabe misij Evropske unije za opazovanje volitev; |
i) prek misij Evropske unije za spremljanje volitev, tudi tam, kjer država gostiteljica ni izdala vabila, in z ukrepi v podporo nepridobitnim nedržavnim akterjem, opredeljenim v členu 9(1), ki prispevajo k izvajanju priporočil teh misij; |
Obrazložitev | |
Večjo pozornost je treba posvetiti nadaljnjemu spremljanju priporočil misij za spremljanje volitev, s čemer bi preprečili, da se obravnavajo kot časovno omejeni dogodki. | |
Predlog spremembe 53 Člen 2, odstavek 1, točka (d), točka (ii) | |
|
ii) s prispevanjem k razvoju sposobnosti opazovanja volitev na regionalni in lokalni ravni ter podpiranjem pobud za krepitev udeležbe v volilnem postopku in zaupanja vanj. |
ii) s prispevanjem k razvoju zmogljivosti za spremljanje volitev na regionalni in lokalni ravni ter podpiranjem pobud za krepitev udeležbe v volilnem postopku. |
Predlog spremembe 54 Člen 2, odstavek 1, točka (d), točka (ii a) (novo) | |
|
|
iia) z zagotavljanjem pomoči nepridobitnim, nedržavnim akterjem, opredeljenim v členu 9(1), in demokratičnim skupinam pri nadziranju in nadaljnjemu spremljanju volilnih postopkov; |
Obrazložitev | |
Večji poudarek je treba nameniti vzpostavljanju zmogljivosti lokalnih neodvisnih, nevladnih, nepridobitnih akterjev, da se poveča njihova sposobnost nadziranja in nadaljnjega spremljanja volilnih postopkov. To pa ne sme voditi k podpori ustanov, ki so povezane z vlado, saj teh ni težko financirati prek geografskih instrumentov. | |
Predlog spremembe 55 Člen 2, odstavek 2 | |
|
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva in preprečevanja sporov se, kolikor je to primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, otrokovih pravic, pravic avtohtonega prebivalstva, manjšin in invalidnih oseb, in preprečevanja sporov se, kolikor je to primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
Predlog spremembe 56 Člen 3, odstavek 1 | |
|
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo mora dopolnjevati pomoč, zagotovljeno v okviru uredb, ki uvajajo instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument, instrument razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani ter instrument za stabilnost. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi, če in samo v obsegu, v katerem primerne pomoči ni mogoče zagotoviti v okviru teh instrumentov ali če je mogoče v okviru te uredbe pomoč zagotoviti bolj učinkovito. |
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo in pomoč, zagotovljena v okviru pristojnih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč, se morata dopolnjevati. Ukrepi v okviru sedanjega instrumenta okrepijo dejavnosti iz instrumentov zunanje pomoči, pri čemer se upošteva posebni značaj sedanjega instrumenta, še posebej dejstvo, da v skladu z uredbo pomoč Skupnosti ni pogojena s predhodno odobritvijo države gostiteljice in da se je večina usmerja preko nevladnih organizacij ter nepridobitnih organizacij za zaščito človekovih pravic in spodbujanje demokracije. |
Predlog spremembe 57 Člen 3, odstavek 2 | |
|
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti in ukrepi v okviru Pogodbe o Evropski uniji. |
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti in ukrepi v okviru Pogodbe o Evropski uniji – in niso temu podrejeni. Komisija prav tako zagotovi, da so ukrepi v skladu s politiko EU za krepitev demokracije in človekovih pravic in v skladu s smernicami EU na tem področju. |
Obrazložitev | |
Ta uredba prispeva k splošnemu okviru EU za spodbujanje demokracije in človekovih pravic. Zato morajo biti ukrepi, sprejeti v okviru uredbe, skladni s splošno politiko EU, vendar pa se ne sme ustvariti podrejeno razmerje med tem instrumentom in drugimi instrumenti Skupnosti. | |
Predlog spremembe 58 Člen 3, odstavek 3 | |
|
3. Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija spodbuja tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje mora zajemati redna posvetovanja in pogoste izmenjave zadevnih informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči, zlasti na kraju samem, in je ključni korak v postopkih načrtovanja programov s strani Skupnosti in držav članic. |
3. Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija zagotovi tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje mora zajemati redna posvetovanja in pogoste izmenjave zadevnih informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči, zlasti na kraju samem, in je ključni korak v postopkih načrtovanja programov s strani Skupnosti in držav članic. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je skladen z začetnim predlogom, a ga še dodatno podkrepi. | |
Predlog spremembe 59 Člen 3, odstavek 4 | |
|
4. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
4. Komisija bo v skladu s členom 16(4) vzpostavila strukturirani dialog z Evropskim parlamentom. |
Obrazložitev | |
Postopek za strukturirani dialog je opisan v predlogih spremembe člena 16(4). Ta predlog spremembe prilagaja besedilo uredbe izjavama 4 in 5, priloženima okvirnemu programu medinstitucionalnega sporazuma 2007-2013 o vključenosti EP z vidika demokratične presoje in skladnosti zunanjih ukrepov. | |
Predlog spremembe 60 Člen 3, odstavek 5 | |
|
5. Komisija vodi dialog s civilno družbo o izvajanju ciljev te uredbe. |
5. Komisija in Svet vodita dialog z nepridobitnimi, nedržavnimi akterji, opredeljenimi v členu 9(1) na vseh ravneh, vključno s tretjimi državami, o izvajanju ciljev te uredbe ter o izvajanju in vrednotenju same uredbe. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da je lokalna civilna družba v tretjih državah vključena v dialog. Lokalna raven je v besedilu velikokrat izpuščena, čeprav je ta raven pomembna za projekte v okviru te uredbe. | |
Predlog spremembe 61 Člen 4, točka (c a) (novo) | |
|
|
ca) Podporni ukrepi; |
Obrazložitev | |
Ker se uvajajo novi elementi, je treba omeniti tudi te ukrepe. | |
Predlog spremembe 62 Člen 4, točka (c b) (novo) | |
|
|
cb) Ad hoc ukrepi. |
Obrazložitev | |
Treba je omeniti novo vrsto ukrepov, ki se uvaja. | |
Predlog spremembe 63 Člen 5, odstavek 1 | |
|
1. Strateški dokumenti določajo strategijo Skupnosti glede pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. |
1. Strateški dokumenti določajo strategijo Skupnosti in prednostne naloge za doseganje cilja iz člena 1 glede na člen 2 in člen 3 in za zagotavljanje pomoči Skupnosti v skladu s to uredbo, prednostne naloge Skupnosti, mednarodne razmere in dejavnosti glavnih partnerjev. |
Obrazložitev | |
Treba je opozoriti, da mora strategija Skupnosti glede pomoči v okviru te uredbe biti skladna s cilji, področji delovanja in načelom dopolnjevanja, kot je določeno zgoraj. | |
Predlog spremembe 64 Člen 5, odstavek 2 | |
|
2. Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno. |
2. Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Brez poseganja v pooblastila proračunskega organa navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in z okvirno razčlenitvijo sredstev za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno; |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženo medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 65 Člen 5, odstavek 3 | |
|
3. Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo po postopku iz člena 16(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja ali priložnostno, če je to potrebno. |
3. Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo po postopku iz člena 16(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja, najpozneje po treh letih, ali priložnostno, če je to potrebno. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 66 Člen 5, odstavek 4 | |
|
4. Komisija in države članice se posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji, vključno s predstavniki civilne družbe, v začetni fazi postopka načrtovanja programov, da bi izboljšali dopolnjevanje med svojimi dejavnostmi sodelovanja. |
4. Komisija in države članice si izmenjujejo informacije in se posvetujejo med seboj ter z drugimi donatorji in akterji, vključno s predstavniki nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1), v začetni fazi postopka načrtovanja programov, da bi izboljšali dopolnjevanje med svojimi dejavnostmi sodelovanja. |
Predlog spremembe 67 Člen 5, odstavek 4 a (novo) | |
|
|
4a. V skladu s členom 16(4) se Komisija posvetuje z Evropskim parlamentom v začetni fazi procesa strateškega načrtovanja programov ter si prizadeva ustrezno upoštevati njegova stališča. Komisija bo Evropski parlament tudi izčrpno obveščala in ga v celoti vključila v postopek pregleda. |
Obrazložitev | |
Strateški dokumenti niso le dokumenti o izvajanju, saj določajo tudi prednostna področja, cilje in pričakovane rezultate financiranja Skupnosti ter navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva. Lahko jih torej enačimo s političnimi dokumenti. Zato je več kot normalno, da je Evropski parlament v celoti vključen v proces oblikovanja in pregledovanje teh dokumentov. | |
Predlog spremembe 68 Člen 6, odstavek 2 | |
|
2. Letni akcijski programi določajo cilje, področja intervencije, pričakovane rezultate, upravljalne postopke in skupni znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Cilji morajo biti merljivi in zanje morajo obstajati časovno opredeljena merila uspešnosti. |
2. Letni akcijski programi določajo cilje, področja intervencije, pričakovane rezultate, upravljalne postopke in skupni znesek načrtovanega financiranja. Pri tem upoštevajo izkušnje, pridobljene pri predhodnem izvajanju pomoči Skupnosti. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Cilji morajo biti merljivi in zanje morajo obstajati časovno opredeljena merila uspešnosti. |
Obrazložitev | |
Na nekdanji evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic (EIDHR) so leteli očitki, da je pretirano tog in birokratski. Novi instrument bo moral biti bolj prožen. Na ta predlog spremembe je potrebno gledati tudi kot na pozitiven pristop. Tako kot njegov predhodnik, mora tudi ta instrument podpirati nove inovativne metode. Pomembno je, da se izkušnje, pridobljene iz teh metod, upoštevajo pri prihodnjih dejavnostih. | |
Predlog spremembe 69 Člen 6, odstavek 3 | |
|
3. Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2). V primerih, ko spremembe letnih akcijskih programov ne presegajo 20 % skupnega zneska, ki jim je dodeljen, take spremembe sprejme Komisija. O tem obvesti Odbor iz člena 16(1).
|
3. Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2). V primerih, ko spremembe letnih akcijskih programov ne presegajo 20 % skupnega zneska, ki jim je dodeljen, take spremembe sprejme Komisija. O tem obvesti Odbor iz člena 16(1) in Evropski parlament. |
Obrazložitev | |
Odstotek je višji kot je potrebno in bi omejeval proračunske pravice Evropskega parlamenta, ne da bi ga o tem obvestil. | |
Predlog spremembe 70 Člen 6, odstavek 4 | |
|
4. Če letni akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija izjemoma na podlagi strateških dokumentov iz člena 5 sprejme ukrepe, ki niso določeni v letnem akcijskem programu, v skladu z istimi pravili in postopki kot za letne akcijske programe. |
4. Če letni akcijski program še ni bil sprejet, lahko Komisija izjemoma na podlagi strateških dokumentov iz člena 5 sprejme ukrepe, ki niso določeni v letnem akcijskem programu, v skladu z istimi pravili in postopki kot za letne akcijske programe. Pri tem se uporabi člen 10(2b). |
Predlog spremembe 71 Člen 6, odstavek 4 a (novo) | |
|
|
4a. V skladu s členom 16(4) se Komisija posvetuje z Evropskim parlamentom v začetni fazi procesa letnega načrtovanja programov ter si prizadeva ustrezno upoštevati njegova stališča. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe je usklajen z drugimi predlogi spremembe v zvezi z vlogo Evropskega parlamenta. | |
Predlog spremembe 72 Člen 7, odstavek 1 | |
|
1. Ne glede na člen 5 lahko Komisija v primeru nepredvidenih potreb ali izjemnih okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih. |
(ne zadeva slovenske različice) |
Obrazložitev | |
(ne zadeva slovenske različice) | |
Predlog spremembe 73 Člen 7, odstavek 2 | |
|
2. Posebni ukrepi določajo cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate in skupni znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. |
2. Posebni ukrepi določajo cilje, področja dejavnosti, pričakovane rezultate in skupni znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo opis dejavnosti, ki se financirajo, navedbo ustreznih količin financiranja za vsako dejavnost ter ustreznih količin okvirnega razporeda njihove izvedbe. Komisija določi cilje in področja dejavnosti za posebne ukrepe, pri tem pa upošteva resolucije, ki jih je Evropski parlament sprejel v zvezi s kršitvami človekovih pravic, demokracije in vladavine prava. |
Predlog spremembe 74 Člen 7, odstavek 3 | |
|
3. Kadar stroški takih ukrepov presegajo 5 milijonov EUR, jih Komisija sprejme po postopku iz člena 16(2). |
3. Kadar stroški takih ukrepov presegajo 2 milijona EUR, jih Komisija sprejme po postopku iz člena 16(2). |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe znižuje prag, od katerega naprej so sklepi o posebnih ukrepih predmet upravljalnega postopka. | |
Predlog spremembe 75 Člen 7, odstavek 4 | |
|
4. Pri posebnih ukrepih pod 5 milijoni EUR Komisija pošlje ukrepe državam članicam v vednost v roku enega meseca po sprejetju take odločitve. |
4. Pri posebnih ukrepih pod 2 milijonoma EUR Komisija pošlje ukrepe državam članicam in Evropskemu parlamentu v vednost v roku enega meseca po sprejetju takšne odločitve. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe je usklajen z drugimi predlogi spremembe v zvezi z vlogo Evropskega parlamenta. Ta predlog spremembe znižuje prag, od katerega naprej so sklepi o posebnih ukrepih predmet upravljalnega postopka. | |
Predlog spremembe 76 Člen 8, odstavek 1 | |
|
1. Financiranje Skupnosti v skladu s to uredbo lahko krije odhodke v zvezi s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem dejavnosti, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in dosego njenih ciljev (npr. odhodki za študije, sestanke, obveščanje, usposabljanje in objavljanje, odhodki v zvezi z računalniškim omrežjem za izmenjavo informacij in katero koli drugo upravno ali tehnično pomočjo, potrebno za upravljanje programa). Kjer je ustrezno, lahko krije tudi izdatke za ukrepe, ki še posebno poudarjajo skupnostni značaj ukrepov pomoči in za dejavnosti, ki so usmerjene v razlago ciljev in rezultatov ukrepov pomoči splošni javnosti v zadevnih državah. |
1. Financiranje Skupnosti v skladu s to uredbo lahko krije odhodke v zvezi s pripravo, nadaljnjim ukrepanjem, spremljanjem, revizijo in vrednotenjem dejavnosti, ki so neposredno potrebni za izvajanje te uredbe in dosego njenih ciljev (npr. odhodki za študije, sestanke, obveščanje, usposabljanje in objavljanje, vključno z ukrepi usposabljanja in izobraževanja za partnerje iz nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1), da se jim omogoči udeležba v različnih fazah programa, odhodki v zvezi z računalniškim omrežjem za izmenjavo informacij in katero koli drugo upravno ali tehnično pomočjo, potrebno za upravljanje programa). Kjer je ustrezno, lahko krije tudi izdatke za ukrepe, ki še posebno poudarjajo skupnostni značaj ukrepov pomoči in za dejavnosti, ki so usmerjene v razlago ciljev in rezultatov ukrepov pomoči splošni javnosti v zadevnih državah. |
Obrazložitev | |
Ker je instrument osredotočen na civilno družbo in so njegova sredstva včasih omejena, je koristno navesti, da morajo biti podporni ukrepi usmerjeni tudi k upravičencem. | |
Predlog spremembe 77 Člen 8, odstavek 2 | |
|
Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
2. Financiranje Skupnosti lahko krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Financiranje upravnih odhodkov naj bo možno, ne pa obvezno. | |
Predlog spremembe 78 Člen 8, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Pri uporabi odstavkov 1 in 2 Komisija zagotovi, da so podporni ukrepi sorazmerni in primerni za namene doseganja želenih rezultatov in ne presegajo 5 % vseh sredstev, dodeljenih instrumentu. |
Obrazložitev | |
V interesu dobrega upravljanja javnih sredstev naj podporni ukrepi ostanejo sorazmerni in primerni in naj ne presegajo 5 % vseh sredstev. | |
Predlog spremembe 79 Člen 8 a (novo) | |
|
|
Člen 8a |
|
|
Ad hoc ukrepi |
|
|
1. Ne glede na člen 5 in v skladu s točko (ba) člena 12(1) lahko Komisija dodeli sredstva na ad hoc osnovi, namenjena: |
|
|
a) podpori delovanju lokalnih neodvisnih, nepridobitnih, nedržavnih akterjev opredeljenih v členu 9(1), zlasti tistih, ki se soočajo s težavami glede zakonite registracije v svoji državi; |
|
|
b) odzivanju na nujno potrebo po zaščiti zagovornikov človekovih pravic, vključno z demokratičnimi aktivisti, ki so soočeni z neposredno nevarnostjo, povezano z njihovo dejavnostjo na področju spodbujanja demokracije in človekovih pravic, zlasti v luči smernic EU glede zagovornikov človekovih pravic in prvega pregleda njihovega izvajanja s strani Sveta;
|
|
|
2. Komisija redno in ustrezno obvešča Evropski parlament in države članice o teh ad hoc ukrepih. Evropskemu parlamentu tudi zagotovi vse zahtevane podatke in podrobnosti v zvezi s plačili, izvedenimi v tem okviru, ter mu tako omogoči celovito izvajanje njegove naloge proračunskega nadzora. |
Obrazložitev | |
Delegacije morajo biti prožnejše, da se lahko učinkovito odzovejo na krizne situacije. | |
Predlog spremembe 80 Člen 9, odstavek 1 | |
|
1. Brez poseganja v člen 13 so naslednji organi in akterji upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo za namene izvajanja ukrepov pomoči iz členov 6 in 7:
a) organizacije civilne družbe in organizacije, ki slonijo na skupnosti, ter njihove mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;
b) javne ali zasebne nepridobitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni;
c) mednarodne in regionalne medvladne organizacije;
d) fizične osebe, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe. |
1. Brez poseganja v člen 13 se ukrepi pomoči iz členov 6 in 7 izvajajo zlasti prek neodvisnih, nedržavnih, nepridobitnih akterjev, ki lahko pridobijo finančno pomoč v skladu s to uredbo, kar vključuje:
nevladne organizacije, organizacije, ki predstavljajo avtohtona ljudstva, organizacije, ki predstavljajo narodne in/ali etnične manjšine, skupine domačinov, zadruge, sindikati, organizacije, ki se borijo proti korupciji in goljufijam in ki spodbujajo dobro upravljanje, organizacije za človekove pravice in boj proti diskriminaciji, lokalne organizacije (vključno z omrežji), ženske in mladinske organizacije, izobraževalne, kulturne, raziskovalne in znanstvene organizacije, univerze, cerkve, verska združenja in skupnosti, mediji in kakršna koli nevladna združenja in neodvisne ustanove, vključno s političnimi ustanovami, ki delujejo na področju demokracije in spodbujanja človekovih pravic, vzpostavljanja miru ter preprečevanja nasilja na lokalni, nacionalni in regionalni ravni, ki lahko prispevajo k ciljem te uredbe.
Lokalne organizacije, ki niso uradno registrirane v svoji državi, a še sodijo v kategorijo potencialnih upravičencev, imajo v skladu s to uredbo prav tako dostop do sredstev Skupnosti. |
Predlog spremembe 81 Člen 9, odstavek 2 | |
|
2. Drugi organi ali akterji, ki niso našteti v odstavku (1), se lahko financirajo, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe. |
2. Brez poseganja v člen 13 so upravičeni do financiranja v okviru te uredbe tudi drugi organi ali akterji in sicer:
b) javne ali zasebne nepridobitne agencije, ustanove in organizacije (vključno s parlamentarnimi telesi) ter mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, ki delujejo na področju demokracije in človekovih pravic;
b) mednarodne in regionalne medvladne organizacije, ki delujejo na področju demokracije in človekovih pravic;
c) fizične osebe, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe;
d) izjemoma subjekti, ki po veljavnem nacionalnem pravu niso pravne osebe, če so njihovi predstavniki sposobni prevzemati pravne in finančne obveznosti v njihovem imenu.
|
Predlog spremembe 82 Člen 10, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Ti organi izpolnjujejo naslednja merila: |
|
|
i) imeti morajo pravni status in zanje mora veljati pravo ene od držav članic, ene od držav Evropskega gospodarskega prostora ali ene od držav kandidatk za članstvo v Evropski uniji ali, če je primerno, pravo katerekoli druge države; |
|
|
(ii) imeti morajo dovolj osebja z ustreznimi strokovnimi in jezikovnimi spretnostmi za delo v okolju mednarodnega sodelovanja; |
|
|
(iii) razpolagati morajo s primerno infrastrukturo, zlasti z opremo informacijske in komunikacijske tehnologije in komunikacijskimi sredstvi;
|
|
|
(iv) delovati morajo v upravnem okolju, ki jim omogoča primerno izvajanje nalog in se izogibati navzkrižju interesov; |
|
|
(v) biti morajo sposobni uporabljati pravila upravljanja sredstev in pogodbene pogoje, določene na ravni Skupnosti; |
|
|
(vi) razpolagati morajo z zadostnimi finančnimi jamstvi in upravno usposobljenostjo, ustrezno obsegu sredstev Skupnosti, ki jih bodo morali upravljati; |
|
|
(vii) spoštovati morajo načela preglednosti, enakega obravnavanja in nepodvajanja v odnosu do drugih sredstev Skupnosti, ter obveznost, da od upravičencev izterjajo dolgovana sredstva; |
|
|
(viii) delovati morajo v skladu s pravili dobrega finančnega poslovodenja, ustreznih postopkov, sistemov nadzora, računovodskih sistemov in postopkov za dodeljevanje pogodb in sredstev. |
Obrazložitev | |
Kot je opredeljeno v pravilih za izvajanje finančne uredbe. | |
Predlog spremembe 83 Člen 10, odstavek 2 b (novo) | |
|
|
2b. V tej uredbi izraz "nujni primeri", uporabljen v členu 110(1) uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, pomeni nenaden razvoj dogodkov v tretjih državah, ki pomeni resno nevarnost za človekove pravice in temeljne svoboščine ali posamezne zagovornike človekovih pravic ali razvoj demokracije v zadevni državi. Komisija mora ob odločitvi za odobritev utemeljiti vsak nujen primer. |
Obrazložitev | |
Večjo prožnost pri izvajanju bi morebiti lahko dosegli s poenostavitvijo uporabe izjeme pri razpisih za oddajo predlogov. | |
Predlog spremembe 84 Člen 11, odstavek 1 | |
|
1. Proračunske obveznosti nastanejo na podlagi odločb, ki jih sprejme Komisija v skladu s členi 6, 7 in 8. |
1. Proračunske obveznosti nastanejo na podlagi odločb, ki jih sprejme Komisija v skladu s členi 6, 7, 8, 8a in 10(2b). |
Obrazložitev | |
Uveden je nov ukrep pomoči (ad hoc ukrepi, glej člen 8a), ki ga je treba vključiti v ta odstavek. | |
Predlog spremembe 85 Člen 12, odstavek 1, točka (b a) (novo) | |
|
|
ba) sredstva za podporo zagovornikom človekovih pravic in financiranje nujnih ukrepov za zaščito njihovih življenj, telesne celovitosti in svobode ter zagotavljanje pravne pomoči ogroženim zagovornikom človekovih pravic; |
Predlog spremembe 86 Člen 12, odstavek 1, točka (b a) (novo) | |
|
|
(ba) Sredstva za financiranje ukrepov iz člena 8a, zlasti za delovanje subjektov, ki si prizadevajo za cilj v splošnem evropskem interesu ali imajo cilj, ki je del politike Evropske unije, kot določa točka b člena 108(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002; |
Predlog spremembe 87 Člen 12, odstavek 1, točka (b b) (novo) | |
|
|
bb) sredstva za podpiranje stroškov poslovanja uradov visokega komisarja ZN za človekove pravice ter posebnih poročevalcev in posebnih predstavnikov ZN, ki delujejo na področju demokracije in človekovih pravic; |
Predlog spremembe 88 Člen 12, odstavek 1, točka (c) | |
|
(c) nepovratna sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Evropskega meduniverzitetnega centra za človekove pravice in demokratizacijo (EIUC), zlasti za evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter za program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, ki sta v celoti dostopna državljanom tretjih držav, pa tudi za podporo drugih dejavnosti izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja, ki spodbujajo človekove pravice in demokratizacijo; |
(c) druga nepovratna sredstva za pomoč pri stroških poslovanja institucij, ki v skladu s točko (ba) prispevajo k doseganju ciljev te uredbe, sredstva za pomoč pri stroških poslovanja Evropskega meduniverzitetnega centra za človekove pravice in demokratizacijo (EIUC), zlasti za evropski magistrski program na področju človekovih pravic in demokratizacije ter za program štipendij „EU-UN Fellowship Programme“, ki sta v celoti dostopna državljanom tretjih držav, pa tudi za podporo drugih dejavnosti izobraževanja, usposabljanja in raziskovanja, ki spodbujajo človekove pravice in demokratizacijo; |
Predlog spremembe 89 Člen 12, odstavek 2, točka (d) | |
|
d) družbe, podjetja, druge zasebne organizacije in podjetja ter drugi nedržavni akterji. |
d) družbe, podjetja, druge zasebne organizacije in podjetja, sindikati, združenja sindikatov ter drugi nedržavni akterji, če ustrezajo mednarodno sprejetim standardom v smislu demokracije in človekovih pravic, potrebnih za dosego ukrepov iz te uredbe. |
Predlog spremembe 90 Člen 13, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. V ustrezno utemeljenih primerih Komisija lahko odobri udeležbo fizičnih in pravnih oseb iz drugih držav pri oddaji javnih naročil in naročil na podlagi nepovratnih sredstev, financiranih v okviru te uredbe. |
Obrazložitev | |
Na ta način se razširi področje uporabe člena 2 v primeru, da v tretji državi ni bilo oblikovano pravilo "vzajemnega dostopa". | |
Predlog spremembe 91 Člen 13, odstavek 7 | |
|
7. Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake. |
7. Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, če so v skladu s cilji Uredbe, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake. |
Obrazložitev | |
Ponovno je izpostavljena nujna skladnost s cilji uredbe. | |
Predlog spremembe 92 Člen 13, odstavek 12 | |
|
12. Ponudniki, ki so jim bile dodeljene pogodbe, morajo upoštevati poglavitne mednarodno sprejete delovne standarde, kot so poglavitni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok. |
(ne zadeva slovenske različice) |
Obrazložitev | |
(ne zadeva slovenske različice) | |
Predlog spremembe 93 Člen 15, odstavek 1 | |
|
1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe ter vrednoti učinkovitost njihovega načrtovanja, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. |
1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe. Zagotovi tudi vrednotenje, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. To je treba storiti najpozneje po treh letih. Vrednotenje je neodvisno in ga zato ne smejo izvajati osebje in/ali organi, ki se ukvarjajo z izvajanjem programa. Taka ocena temelji, kolikor je to mogoče, na merljivem in primerljivem sistemu izhodiščnih vrednosti. |
Obrazložitev | |
Vrednotenje mora biti neodvisno, da bi lahko bilo verodostojno. | |
Predlog spremembe 94 Člen 15, odstavek 2 | |
|
2. Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 16(1) in Evropskemu parlamentu v vednost. Države članice lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 16(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev. |
2. Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 16(1) in Evropskemu parlamentu. Države članice in Evropski parlament lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 16(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev. |
Predlog spremembe 95 Člen 16, naslov | |
|
Odbor |
Odbor in strukturiran dialog z Evropskim parlamentom |
Obrazložitev | |
Naslov je treba spremeniti v skladu s predlogi sprememb člena 16(4). | |
Predlog spremembe 96 Člen 16, odstavek 4 | |
|
4. Zapisnik srečanj Odbora se pošlje Evropskemu parlamentu v vednost. |
4. Z Evropskim parlamentom poteka strukturiran dialog po naslednjem postopku: a) Komisija v skladu s členom 5 in členom 6 vzpostavi reden dialog z Evropskim parlamentom o vsebini strateških dokumentov in letnih akcijskih programov. (b) Komisija pošlje Evropskemu parlamentu vse osnutke ukrepov, ki jih je treba posredovati odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 16, sočasno kot državam članicam; Evropski parlament prejme pred sejo ustreznega odbora tudi kopijo dnevnega reda seje in zatem kopijo zapisnika te seje. c) Razprava poteka v času seje pristojnih parlamentarnih odborov. d) Predstavniki zadevnih parlamentarnih odborov pripravijo dialog skupaj s predstavniki Sveta in Komisije v okviru rednih skupnih sestankov s posebnim poudarkom na političnih in strateških elementih tega instrumenta. d) Komisija dialog ustrezno upošteva pri opredelitvi in izvajanju strateških dokumentov in letnih akcijskih programov, kot to določata člen 5 in člen 6. e) Komisija na medsektorski ravni vzpostavi redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom in Svetom.
f) Komisija se redno posvetuje z Evropskim parlamentom in Svetom, preden določi seznam prednostnih nalog za misije za spremljanje volitev glede na državo.
|
Predlog spremembe 97 Člen 17, odstavek 2 | |
|
2. Letno poročilo mora vsebovati informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, vpletenosti zadevnih partnerjev ter izvajanju proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih glede na globalne, regionalne in nacionalne ukrepe ter področja pomoči. Oceniti mora rezultate pomoči pri izpolnjevanju ciljev te uredbe. |
2. Letno poročilo mora vsebovati informacije v zvezi s prejšnjim letom o financiranih ukrepih, rezultatih spremljanja in vrednotenja, vpletenosti zadevnih partnerjev ter izvajanju proračunskih obveznosti in plačil, razčlenjenih glede na globalne, regionalne in nacionalne ukrepe ter področja pomoči. Oceniti mora rezultate pomoči glede na izpolnjevanje ciljev te uredbe in ob zagotavljanju, da financirani ukrepi dopolnjujejo spodbujanje demokracije in človekovih pravic v okviru drugih programov EU za zunanjo pomoč. |
Predlog spremembe 98 Člen 18 | |
|
Finančni referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2007–2013 znaša 1 103,702 milijonov EUR. Letne odobritve odobri proračunski organ v okvirih finančne perspektive 2007–2013. |
1. Referenčni znesek za izvajanje te uredbe za obdobje 2007–2013 znaša vsaj 1 103,702 milijona EUR. Letne odobritve odobri proračunski organ v okvirih finančne perspektive 2007–2013. Treba je upoštevati izjemne okoliščine. |
|
|
2. Skupni odhodki za uporabo člena 1(2)(d)(misije za spremljanje volitev) ne presegajo 15 % celotnega proračuna za izvajanje te uredbe. |
|
|
3. Skupni odhodki za uporabo člena 7 (posebni ukrepi) ne presegajo 8 % celotnega proračuna za izvajanje te uredbe. |
|
|
4. Skupni odhodki za uporabo člena 8a (ad hoc ukrepi) ne presegajo 8 % celotnega proračuna za izvajanje te uredbe. |
|
|
5. Skupni odhodki za uporabo člena 8 (podporni ukrepi) ne presegajo 5 % celotnega proračuna za izvajanje te uredbe. |
Predlog spremembe 99 Člen 18, odstavek 1 a (novo) | |
|
|
Vsaj 66 % sredstev, namenjenih za izvajanje te uredbe, se dodeli za ukrepe nepridobitnih, nedržavnih akterjev, opredeljenih v členu 9(1). |
Predlog spremembe 100 Člen 19 | |
|
Komisija do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v instrument vpeljuje potrebne spremembe. |
Komisija do 30. aprila 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih. Če se v postopku pregleda, pri katerem bo tesno sodeloval Evropski parlament, opredelijo nepravilnosti, ki zahtevajo prilagoditev te uredbe, Komisija predloži zakonodajni predlog, ki v instrument uvaja potrebne spremembe. |
- [1] UL C 139, 14.6.2006, str.1
OBRAZLOŽITEV
1. Uvod
Pogodba Evropske unije jasno določa, da je cilj skupne zunanje in varnostne politike razviti in utrditi demokracijo, pravno državo ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.[1]
Zakonodajni predlog posodablja enega od najbolj prepoznavnih instrumentov Evropske unije za doseganje tega cilja - posebni program demokracije in človekovih pravic.
V okviru prihodnje finančne perspektive 2007 – 2013 je Komisija predlagala poenostavljen sistem zagotavljanja zunanje pomoči Skupnosti ter predstavila šest instrumentov, tri s horizontalno sestavo in tri z geografskim področjem veljavnosti. Predlagala je nadomestitev sedanje zakonodaje s tematskim programom za demokracijo in človekove pravice znotraj okvira štirih od teh instrumentov in s črpanjem sredstev iz le-teh.
Stališče Evropskega parlamenta glede prihodnosti Evropskega instrumenta za spodbujanje demokracije in človekovih pravic (EIDHR), ki ga je oblikoval leta 1992, pa je bilo jasno že od samega začetka. Parlament je zahteval poseben instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, ne tematskega programa, saj je želel zagotoviti preglednost, neodvisnost, prožnost, skladnost in izvedljivost.
Sedanji predlog je tako rezultat dolgih pogajanj med institucijami in ne bi bil dosežen brez odločenosti in vztrajnosti Evropskega parlamenta. V predlog je bilo prav zaradi tega možno vključiti sporazume, dosežene v okviru drugih uredb glede cele vrste vprašanj, od splošnega okvira za izvajanje, upravičenosti, pravil o udeležbi in izvoru, pa vse do pogojev za pregled. Struktura je sedaj podobna drugim instrumentom, kar omogoča poenostavitev in racionalizacijo postopkov upravljanja zunanje pomoči.
Uredba, ki temelji na nedavnih izkušnjah s prejšnjim Evropskim instrumentom za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, bo imela globalen domet in bo posebej usmerjena v civilno družbo. Tako kot pri prejšnjem instrumentu ne bo potrebna odobritev vlade gostiteljice za zagotavljanje pomoči. Predlagani finančni referenčni znesek za izvajanje je 1.103.702 milijona EUR. Predlagane obveznosti znašajo od 130.673 milijonov EUR za prvo leto (v primerjavi s 122 milijoni EUR za Evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic v proračunu 2006, ki so bili doseženi potem, ko je bil na pobudo Evropskega parlamenta znesek glede na predlog osnutka proračuna povečan za 31 milijonov ) do 151.873 milijonov v petem letu in 320.533 milijonov v zadnjem letu.
Splošna ocena predloga
Evropska unija nedvomno potrebuje učinkovit instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic, ki bo imel strateški in prožen pristop in bo dopolnjeval obstoječe instrumente in orodja. Medtem ko delamo prve korake v tej smeri, je predlog še možno izboljšati. Vrsta nedavnih študij o Evropskem instrumentu za spodbujanje demokracije in človekovih pravic[2] je precej kritičnih do njegove strukture, strategije in izvajanja. To je v nasprotju z obdobjem 1992 – 1999, ko je bil program deležen splošne pohvale zaradi učinkovitosti, prilagodljivosti in zavzetosti.
Povezava med dvema komponentama, demokracijo in človekovimi pravicami, je v dokumentu dobro opredeljena, saj beremo, da sta »temeljni svobodi izražanja in združevanja osnovna pogoja za politični pluralizem in demokratični proces, demokratični nadzor in delitev oblasti pa sta bistvenega pomena za ohranjanje neodvisnega sodstva in pravne države, ki sta potrebna za učinkovito varovanje človekovih pravic"[3]. Tak pristop je zelo dobrodošel.
Da bi lahko odločilno prispeval k demokratičnim spremembam in spoštovanju do človekovih pravic in temeljnih svoboščin v kritičnih situacijah, mora biti instrument bolj strateško usmerjen in osredotočen kot njegov predhodnik, ki je zadnje čase predmet kritike, češ da je skopo delil pomoč in da je skušal sočasno doseči preveč ciljev. Številne strateške izbire bodo opredeljene v strateškem dokumentu, ki bo izdelan vzporedno s pogajanji o zakonodajnem predlogu, kar bo povečalo pomen programskega dokumenta in vključenost Evropskega parlamenta.
Potreba po strateškem pristopu je še bolj pomembna, saj je očitno, da sta demokracija in spoštovanje človekovih pravico po vsem svetu v vse večji nevarnosti. Organizacije civilne družbe ugotavljajo, da so razmere, v katerih delujejo, vse težje, kar gre včasih pripisati zelo restriktivni zakonodaji, kot na primer v Rusiji.
Zaradi bolj represivnega okolja je potreba po bolj inovativnih delovnih metodah in večji prožnosti izvajanja še večja. Praktične izkušnje s sedanjim Evropskim instrumentom za spodbujanje demokracije in človekovih pravic kažejo, da lahko vlade blokirajo financiranje projektov, čeprav odobritev vlade gostiteljice ni predpogoj za izvajanje ukrepov. Zavračanje formalnega priznanja nevladnih organizacij je še en način oviranja njihovih dejavnosti ali sposobnosti prejemanja zunanjih prispevkov. Finančna uredba same EU doslej ni omogočala financiranja neregistriranih organizacij. Eden od pomembnih vidikov, ki jih bo treba obravnavati, so široki pogoji za upravičenost, in predlog o vključitvi fizičnih oseb, če je to potrebno, je na tem področju ustrezen.
Spodbujanje demokracije in človekovih pravic seveda ni omejeno na ta instrument, ki naj bi dopolnjeval geografski instrument in instrument stabilnosti. Precejšnja sredstva bodo dodeljena v okviru večletnih geografskih in razvojnih programov in v teh programih je zaslediti jasno potrebo po krepitvi demokracije in človekovih pravic. Narava tega instrumenta pa je vendarle drugačna, saj se osredotoča predvsem na civilno družbo, njegovo področje delovanja je globalno in ne potrebuje odobritve partnerske države. Evropski instrument za spodbujanje demokracije in človekovih pravic se dopolnjuje z drugimi instrumenti, kar pa ne pomeni, da se uporablja v primerih, ko drugi instrumenti niso izvedljivi, ampak da je treba izkoristiti njegovo drugačno naravo za doseganje istih ciljev. Tako projekti, ki jih izvajajo nevladne organizacije, dopolnjujejo in nadaljujejo programe, ki se izvajajo prek geografskih programov in/ali mednarodnih organizacij ali misij za spremljanje volitev.
Ta instrument naj bi tudi okrepil druge mehanizme znotraj politik EU, ki zadevajo demokracijo in človekove pravice, vključno s političnimi in finančnimi spodbudami, pogojenostjo pomoči in sankcijami v skladu s klavzulami o človekovih pravicah in demokraciji. Natančneje, moral bi biti tudi neposredno orodje za podporo smernicam EU o vprašanjih človekovih pravic[4].
Proračunske obveznosti so še skromne, toda v okolju, kjer doseženi dogovor o finančnih perspektivah močno omejuje zunanje ukrepe, je treba dejstvo, da je instrument prejel več finančnih sredstev kot njegov predhodnik, sprejeti pozitivno, saj je v skladu s prednostnimi nalogami Evropskega parlamenta.
Ključne točke
1. Cilji in področja uporabe
Ohranjanje civilne družbe kot temeljnega stebra instrumenta je dobrodošel pristop, ki bi ga bilo mogoče še podrobneje obrazložiti. V ciljih tako ni jasno izraženo, da je neposredno podpiranje neodvisne civilne družbe eden od namenov instrumenta. Definicija civilne družbe naj bo čim širša.
Predlaga se nova struktura tega poglavja, da bi bilo bolj jasno in natančno.
2. Okrepitev vloge Parlamenta pri načrtovanju programov in nadzoru.
Eno od glavnih vprašanj na pogajanjih o drugih finančnih instrumentih za zunanjo pomoč je bila vloga Evropskega parlamenta, zlasti zato, ker gre pri novih uredbah bolj kot v preteklosti za okvirno zakonodajo, zaradi česar so pomembne politične izbire potisnjene v fazo izvajanja. Uredba mora Parlamentu omogočiti, da opravlja svojo vlogo vsaj v obsegu, kot je bilo dogovorjeno v drugih instrumentih. V predlogu piše, da bo Evropski parlament prejemal letno poročilo, poročila o oceni in zapisnike Odbora za demokracijo in človekove pravice. V tem poročilu bo to dopolnjeno z drugimi predlogi sprememb, ki gredo v isto smer, na primer s predlogom o postopku za strukturiran dialog, obenem pa se bo upoštevala možnost skupne delovne skupine v okviru institucij.
Drugo vprašanje, ki pa je s tem tesno povezano, je vloga parlamentov pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic.
3. Prožnost
Da bi lahko učinkovito deloval, mora biti instrument prožnejši kot doslej. Treba se je soočiti s pomanjkljivostmi prejšnje pobude, za katere sta bili krivi predvsem prevelika togost in birokracija, zaradi katerih so se zmanjšale možnosti odzivanja na težavne situacije. Upamo, da bodo nedavno predlagane spremembe finančne uredbe, ki dopuščajo večkratno dodeljevanje ter omogočajo prejemanje sredstev tudi neregistriranim organizacijam, odstranile nekatere dvome. Predlagani posebni ukrepi omogočajo ukrepe, ki niso navedeni v programskem dokumentu, kar bo povečalo možnosti hitrega odzivanja na nujne potrebe. Mi pa predlagamo še druge pobude, na primer posebna proračunska sredstva za pomoč zagovornikom človekovih pravic v nujnih primerih, možnost dodeljevanja manjših sredstev na ravni delegacij, za katera ni potreben razpis za oddajo predlogov, in postopke za manjše projekte, usmerjene zlasti v lokalne nepriznane organizacije. Za izredno težavne situacije, kadar prispevki iz tujine lahko ogrozijo lokalne organizacije, je treba razviti druge, bolj posredne metode, ter olajšati tako imenovano "možnost zanikanja".
4. Komplementarnost
V uredbi beremo, da se "pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo zagotovi, če in samo v obsegu, v katerem primerne pomoči ni mogoče zagotoviti v okviru teh instrumentov ali če je mogoče v okviru te uredbe pomoč zagotoviti bolj učinkovito". To formulacijo je možno razumeti, kot da obstaja hierarhija med instrumenti in da so torej instrumenti demokracije in človekovih pravic podrejeni drugim instrumentom, ne pa da jih dopolnjujejo. Zato je treba naprej razvijati pojem komplementarnosti.
5. Pregled
Tako kot drugi instrumenti, vsebuje sedaj predlog klavzulo o pregledu, ki določa, da je treba najkasneje do 31. decembra predložiti oceno prvih treh let izvajanja. Radi bi poudarili pomen pregleda, ki bo izveden v letu 2009, ter zahtevamo, daj se poročilo predstavi čim prej.
- [1] Člen 11(1) Pogodbe o Evropski uniji
- [2] Bertelsmann Foundation, Efficiency First: Towards a coherent EU strategy for Belarus (februar 2005); Centre For European Policy Studies, Promoting Democracy through Civil Society: How to step up the EU's policy towards the Eastern Neighbourhood (februar 2006); Centre For European Reform, Bulletin Issue 45, The EU needs a policy on Belarus (januar 2006); Centre For European Reform, Policy Brief, 'The EU's awkward neighbour: time for a new policy on Belarus' (marec 2006); Klub iz Madrida
The European Neighbourhood Policy as a Conflict Prevention Tool (junij 2006); Evropska komisija, KOM(2001) 252: Vloga EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (maj 2001); Foreign Policy Centre, London: EU and Democracy Promotion in the Arab-Muslim world (november 2002); F.M Partners Limited (študija za vrsto nevladnih organizacij, ki spodbujajo demokracijo), Striking a balance: Efficiency, effectiveness and accountability. The Impact of the EU Financial Regulation on the relationship between the European Commission and non-governmental organisations (april 2005); Human Rights & Democracy Network, Brussels, Experience of working with the European Initiative for Democracy and Human Rights (julij 2005); Nacionalna fundacija za demokracijo, študija, pripravljena za senatorja G. Lugarja, predsednika, Odbora za zunanje zadeve, The Backlash against Democracy Assistance (junij 2006); Netherlands Institute For Multiparty Democracy: študija No lasting peace and prosperity without democracy and human rights: Harnessing debates on the EU's future financial instruments (julij 2005); Stefan Batory Foundation&Association For International Affairs: študija Effective Policy towards Belarus: A challenge for the enlarged EU (april 2005); FRIDE, Survey of European Democracy Promotion Policies 2000-2006 (avgust 2006). - [3] KOM(2006)354, uvodna izjava 7
- [4] Smernice za politiko EU glede tretjih držav v zvezi s smrtno kaznijo, junij 1998; Smernice za politiko EU glede tretjih držav v zvezi z mučenjem ali drugim krutim, nečloveškim ali ponižujočim ravnanjem ali kaznovanjem, april 2001; Smernice EU o otrocih in oboroženih sporih, december 2003; Smernice EU o zagovornikih človekovih pravic, junij 2004.
MNENJE Odbora za razvoj (3.10.2006)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice)
(KOM(2006)0354 – C6‑0206/2006 – 2006/0116(COD))
Pripravljavec mnenja (*): Alessandro Battilocchio
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika
am
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za razvoj poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1, prvi stavek | |
|
(1) Predlagan je nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost zunanje pomoči Skupnosti. |
(1) Predlagan je nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči, katerega namen je doseči večjo učinkovitost in preglednost zunanje pomoči Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Za državljane in njihove izvoljene predstavnike je zelo pomembno, da je pri postopkih načrtovanja in izvajanja zunanje pomoči zagotovljena visoka stopnja preglednosti. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4 | |
|
(4) Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se skupaj dogovorili Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropska komisija in Evropski parlament, poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“. |
(4) Evropsko soglasje o razvoju, o katerem so se skupaj dogovorili Svet in predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropska komisija in Evropski parlament, poudarja, da je „napredek pri varovanju človekovih pravic, odgovornem vodenju države in demokratizaciji temeljnega pomena za zmanjšanje revščine in trajnostni razvoj“. Takšni ukrepi torej močno prispevajo k doseganju razvojnih ciljev tisočletja glede zmanjševanja revščine, k čemur se je Evropska unija obvezala leta 2000; |
Obrazložitev | |
Prav je, da se predlog uredbe sklicuje na evropsko soglasje, a je vseeno treba navesti še razvojne cilje tisočletja. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 6 | |
|
(6) Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli splošni instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov. |
(6) Prispevek Skupnosti k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin temelji na splošnih načelih, ki jih vzpostavlja Mednarodna listina o človekovih pravicah in kateri koli splošni instrument človekovih pravic, sprejet v okviru Združenih narodov, vključno z razvojnimi cilji tisočletja. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 6 a (novo) | |
|
|
(6a) Cilj pomoči Skupnosti na podlagi te uredbe je tudi krepitev moči nacionalnih parlamentov, da spodbujajo notranjo in regionalno politično stabilnost. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 8 | |
|
(8) Človekove pravice se lahko obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na demokracijo pa je treba gledati kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države. |
(8) Človekove pravice ter demokratična načela in vrednote se lahko obravnavajo v luči splošno sprejetih mednarodnih norm, na posebne postopke vzpostavljanja institucij, ki bodo zmožne zagotavljati spoštovanje do vseh demokratičnih in človekovih pravic, pa je treba gledati kot na proces, ki se razvija od znotraj in vključuje vse dele družbe ter vrsto ustanov, ki morajo zagotavljati udeležbo, zastopanost, odzivnost in odgovornost. Naloga zgraditi in ohranjati kulturo človekovih pravic in poskrbeti, da demokracija deluje za državljane, je sicer posebej nujna in težka v nastajajočih demokracijah, vendar je v svojem bistvu nenehen izziv, ki pripada predvsem prebivalstvu zadevne države, čeprav z ničemer ne zmanjšuje obveznosti mednarodne skupnosti.
|
Obrazložitev | |
Treba je poudariti dejstvo, da so za vzpostavitev demokracije v prvi vrsti odgovorne države same, ob tem pa še omeniti zavezo mednarodne skupnosti. | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 9 | |
|
(9) Za učinkovito, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in samostojni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo človekoljubno pomoč in instrumente za financiranje dolgoročnega razvoja in sodelovanja. |
(9) Za učinkovito, pregledno, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni in ustrezni finančni viri in samostojni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo človekoljubno pomoč in instrumente za financiranje dolgoročnega razvoja in sodelovanja. |
Obrazložitev | |
Državljanom in njihovim voljenim predstavnikom je treba zagotoviti visoko raven preglednosti v postopkih, povezanih z načrtovanjem in izvajanjem zunanje pomoči. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 10 | |
|
(10) Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo je namenjena dopolnitvi različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi. Dopolnjevala bo tudi intervencije instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 10 a (novo) | |
|
|
(10a) Dejavnosti upravičencev, ki se financirajo iz tega instrumenta, predstavljajo konkretno izvajanje prednostnih nalog EU na področju demokracije in človekovih pravic, zato bi vsakršno oviranje takšnih dejavnosti pomenilo kršitev temeljnih vrednot Unije; |
Obrazložitev | |
Jasno je treba poudariti pomen načrtovanih ukrepov v okviru instrumenta, saj gre za ukrepe, ki spodbujajo temeljna načela in vrednote Unije. Poudariti je treba, da dokazljivo in neupravičeno oviranje teh ukrepov pomeni kršitev temeljnih vrednot Unije. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 11 | |
|
(11) Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost, zagotavlja v skladu s to uredbo Skupnost zlasti pomoč za reševanje globalnih, regionalnih in nacionalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo v partnerstvu s civilno družbo. |
(11) Poleg ukrepov in kot dopolnilo ukrepom, ki so dogovorjeni s partnerskimi državami v okviru sodelovanja na podlagi instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, instrumenta razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazuma iz Cotonouja z državami AKP in instrumenta za stabilnost, zagotavlja v skladu s to uredbo Skupnost zlasti pomoč za reševanje globalnih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokratizacijo v partnerstvu s civilno družbo. |
Obrazložitev | |
Poleg globalne, regionalne in nacionalne ravni je v tem predlogu spremembe, kot tudi v nekaterih drugih v nadaljevanju, poudarjena lokalna raven kot raven ukrepanja. Ukrepanje na lokalni ravni je včasih bolj primerno, saj se še najbolj približa konkretnim potrebam ljudi. Takšno ukrepanje je tudi v skladu z dejanskim stanjem v nekaterih državah, v katerih je treba poseben poudarek nameniti zaščiti manjšin ali diskriminiranih skupin. | |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 12 | |
|
(12) Še več, medtem ko so cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve organov oblasti tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je neodvisno opazovanje volitev s strani EU, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja. |
(12) Še več, medtem ko naj bi bili cilji v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami vedno bolj vključeni v vse instrumente financiranja zunanje pomoči, bo imela pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo posebno dopolnilno vlogo zaradi svoje globalne narave in ker je njeno delovanje neodvisno od odobritve vladnih in drugih javnih organov tretje države. To omogoča sodelovanje s civilno družbo glede občutljivih vprašanj v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo ter zagotavlja prilagodljivost pri odzivanju na spreminjajoče se okoliščine ali pri podpiranju inovacij. Omogoča tudi zmožnost Skupnosti, da oblikuje in podpre posebne cilje in ukrepe na mednarodni ravni, ki niso niti geografsko povezani niti se ne nanašajo na krizne razmere, pri katerih bi bil lahko potreben nadnacionalni pristop ali bi vključevale dejavnosti znotraj Skupnosti pa tudi v vrsti tretjih držav. Zagotavlja potrebni okvir za dejavnosti, kot je neodvisno opazovanje volitev s strani EU, ki zahtevajo skladnost politike, enoten sistem upravljanja in skupne standarde izvajanja. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je zgolj podkrepiti besedilo uredbe s tem, da se izpostavi neodvisnost od vladnih in drugih javnih organov. | |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 12 a (novo) | |
|
|
(12a) Pomoč Skupnosti na podlagi te Uredbe naj vključuje ukrepe za krepitev moči demokratično izvoljenih parlamentov in poslancev, če vlada zadevne države takšni krepitvi nasprotuje, v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, finančnega instrumenta za razvoj in gospodarsko sodelovanje, finančnega instrumenta za stabilnost in sporazuma iz Cotonouja; |
Obrazložitev | |
Krepitev parlamentarnih institucij je eden glavnih vzvodov vzpostavitve in utrditve demokracije v tretjih državah. V večini primerov vlade nerade prosijo za pomoč pri krepitvi pristojnosti parlamenta. Zato je zelo pomembno, da Komisija na pogajanjih o nacionalnih programih z vladami tretjih držav na temelju regionalnih instrumentov vztraja na tej zahtevi. Revidiran sporazum iz Cotonouja vsebuje izrecne določbe, po katerih so do pomoči upravičeni parlamenti. Četudi z omejenimi sredstvi, bo tudi ta instrument kot podporen ukrep prispeval k krepitvi parlamentarnih institucij. | |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 13 | |
|
(13) "Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči" iz leta 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo. |
(13) "Smernice za krepitev operativnega usklajevanja med Skupnostjo, ki jo predstavlja Komisija, in državami članicami na področju zunanje pomoči" iz leta 2001 poudarjajo potrebo po boljšem usklajevanju celotne zunanje pomoči EU na področjih podpiranja demokratizacije in spodbujanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin po svetu. Komisija in države članice morajo zagotoviti, da se njihovi ukrepi pomoči dopolnjujejo in da so skladni. |
Obrazložitev | |
Pri usklajevanju morajo sodelovati Komisija in države članice. Omenjena je tudi potreba po skladnosti. | |
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 15 | |
|
(15) Komisija se mora posvetovati s predstavniki civilne družbe ter drugimi donatorji in akterji, čim je to v procesu načrtovanja programov primerno, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo. |
(15) Komisija se mora posvetovati z Evropskim parlamentom in predstavniki civilne družbe ter drugimi donatorji in akterji v zgodnji fazi procesa načrtovanja programov, da bi omogočili njihove prispevke in zagotovili, da se dejavnosti v zvezi s pomočjo čim bolj medsebojno dopolnjujejo in da kar najučinkoviteje in najuspešneje prispevajo k uresničevanju zastavljenih ciljev. |
Obrazložitev | |
Posvetovanja, v katera mora biti vključen Parlament, se morajo izvajati v vseh primerih. Poudarjen je tudi cilj učinkovitosti. | |
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 16 | |
|
(16) Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere. Zaradi tega je potrebna možnost, da se Komisija odloča o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči. |
(16) Skupnost mora biti sposobna hitrega odziva na nepredvidene potrebe in v izjemnih okoliščinah, da bi izboljšala verodostojnost in učinkovitost svoje zavezanosti spodbujanju demokracije in človekovih pravic v državah, v katerih nastanejo take razmere. Zaradi tega je potrebna možnost, da se Komisija odloča o posebnih ukrepih, ki niso zajeti v strateških dokumentih, potem ko obvesti Evropski parlament. Ta instrument za upravljanje pomoči ustreza instrumentom, vključenim v druge instrumente financiranja zunanje pomoči. |
Predlog spremembe 15 Člen 1, odstavek 2, točka (-a) (novo) | |
|
|
(-a) razvoj in krepitev demokracije in pravne države; |
Obrazložitev | |
Prav je, da se na tem mestu omeni krepitev demokracije in pravne države. | |
Predlog spremembe 16 Člen 1, odstavek 2, točka (a) | |
|
a) povečanje spoštovanja človekov pravic in temeljnih svoboščin tam, kjer so najbolj ogrožene, ter zagotavljanje podpore in solidarnosti žrtvam zatiranja in zlorabljanja; |
a) spodbujanje spoštovanja človekov pravic in temeljnih svoboščin na svetovni ravni, a s posebno pozornostjo namenjeno področjem, kjer so najbolj ogrožene, ter zagotavljanje podpore in solidarnosti žrtvam zatiranja in zlorabljanja; |
Obrazložitev | |
Beseda "spodbujanje" je pomensko močnejša in zato primernejša. Prav je sicer, da se nameni posebna pozornost človekovim pravicam tam, kjer so najbolj ogrožene, vseeno pa je treba v tej fazi pojasniti, da je bil instrument zasnovan za globalno raven. Smrtna kazen je še vedno v veljavi v državah, kjer zbirke podatkov o človekovih pravicah niso med najslabšimi. | |
Predlog spremembe 17 Člen 1, odstavek 2, točka (c) | |
|
c) podpiranje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije; |
c) podpiranje in krepitev mednarodnega in regionalnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije; |
Obrazložitev | |
Eden od ciljev mora biti tudi krepitev mednarodnega in regionalnega zaščitnega okvira. Tako številne države še vedno niso ratificirale nekaterih mednarodnih instrumentov. Možno pa je vzpostaviti nove instrumenti, na primer v zvezi z nediskriminacijo. | |
Predlog spremembe 18 Člen 1, odstavek 2, točka (d) | |
|
(d) krepitev zaupanja v demokratične volilne procese prek nadaljnjega razvoja opazovanja volitev in pomoči. |
(d) krepitev zaupanja v demokratične volilne procese prek nadaljnjega razvoja opazovanja volitev in pomoči, če se takšnega opazovanja in pomoči ne more zagotoviti na druge ustreznejše načine; podpora neodvisnim organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic v povolilnem obdobju z namenom utrjevanja demokratizacije v zadevnih državah; |
Predlog spremembe 19 Člen 1, odstavek 2, točka (d a) (novo) | |
|
|
da) boj proti korupciji, če za to ni drugih ustreznejših načinov; |
Obrazložitev | |
Prav je, da se omeni tudi boj proti korupciji, čeprav ga je možno izvajati z drugimi sredstvi, saj je uredba dopolnilne in podporne narave. Korupcija je mnogokrat neločljivo združena z državnim aparatom in lahko se zgodi, da Komisija pri pogajanjih z vladami tretjih držav o nacionalnih programih na temelju regionalnih instrumentov ali sporazuma iz Cotonouja ne dobi polnih zagotovil na tem področju. Zato se lahko ta instrument izkaže za zelo dragoceno dodatno sredstvo. | |
Predlog spremembe 20 Člen 2, odstavek 1, točka (a), uvodni del | |
|
(a) podpora demokraciji in procesom demokratizacije, zlasti s krepitvijo vloge civilne družbe pri: |
(a) podpora demokraciji in procesom demokratizacije, zlasti s krepitvijo vloge demokratično izvoljenih parlamentov in civilne družbe pri |
Predlog spremembe 21 Člen 2, odstavek 1, točka (a), podtočka (ii) | |
|
ii) spodbujanju udeležbe pri postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanju enakopravne udeležbe moških in žensk v civilni družbi, gospodarstvu in politiki; |
ii) spodbujanju udeležbe pri postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanju nediskriminacije manjšin, ki zagotavlja enakopravno udeležbo moških in žensk v civilni družbi, in enake možnosti v gospodarstvu in politiki; |
Obrazložitev | |
Treba je izrecno omeniti manjšine, ki so v številnih državah v skrb vzbujajočem položaju ter enako udeležbo. | |
Predlog spremembe 22 Člen 2, odstavek 1, točka (a), podtočka (iii) | |
|
(iii) krepitvi medsebojnega spoštovanja in pluralizma na ravni civilne družbe in tudi na politični ravni s spodbujanjem svobode izražanja in združevanja, neodvisnih in odgovornih medijev, neoviranega dostopa do informacij in svobode združevanja; |
(iii) krepitvi medsebojnega spoštovanja in pluralizma na ravni civilne družbe in tudi na politični ravni s spodbujanjem svobode izražanja, združevanja in zborovanja, neodvisnih in odgovornih medijev in s spodbujanjem neoviranega in enakega dostopa do informacij, zlasti za skupine prebivalstva, ki živijo v državah z nedemokratičnim režimom; |
Obrazložitev | |
Namen spremembe je na istem mestu zbrati svobodo izražanja, združevanja in zborovanja. Prav tako je bolj poudarjena vloga medijev. | |
Predlog spremembe 23 Člen 2, odstavek 1, točka (a), podtočka (iv) | |
|
iv) krepitvi pravne države in spodbujanju zakonodajne reforme, neodvisnosti sodstva, boja proti nekaznovanju ter prispevanju k vzpostavitvi prehodnih pravosodnih in pomiritvenih mehanizmov, vključno s podporo ustanovitvi in delovanju priložnostnih mednarodnih sodišč in Mednarodnega kazenskega sodišča; |
iv) krepitvi pravne države in spodbujanju zakonodajne reforme, neodvisnosti sodstva, boja proti nekaznovanju in korupciji ter prispevanju k vzpostavitvi prehodnih pravosodnih in pomiritvenih mehanizmov, mehanizmov za ugotavljanje resnice in dostopa do sodnega varstva za morebitne žrtve, ne da bi bilo pri tem potrebno posredovanje Evropske unije, vključno s podporo ustanovitvi in delovanju priložnostnih mednarodnih sodišč in Mednarodnega kazenskega sodišča; |
Obrazložitev | |
Omemba korupcije v povezavi s predlogom spremembe k členu 1. Besedilo, kot je predlagano, močneje izpostavlja boj proti korupciji v primerjavi s predlogom Komisije, ki pravi, naj se zgolj spodbujajo ukrepi za boj proti korupciji (člen 2(1), točka (a) (v)). | |
Predlog spremembe 24 Člen 2, odstavek 1, točka (a), podtočka (v) | |
|
v) podpiranju reform za dosego učinkovite demokratične odgovornosti in preglednosti delovanja, vključno s pregledom nad varnostnim sektorjem, ter spodbujanju ukrepov proti korupciji; |
v) podpiranju reform za dosego učinkovite in pregledne demokratične odgovornosti in preglednosti delovanja, vključno s pregledom nad varnostnim sektorjem; |
Obrazložitev | |
Za državljane in njihove izvoljene predstavnike je zelo pomembno, da je pri postopkih načrtovanja in izvajanja zunanje pomoči zagotovljena visoka stopnja preglednosti. | |
Predlog spremembe 25 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (i) | |
|
(i) ukinitvi smrtne kazni, preprečevanju mučenja in grdega ravnanja ter rehabilitaciji žrtev mučenja in zlorabe človekovih pravic; |
(i) ukinitvi smrtne kazni, boju proti zlorabi človekovih pravic, zlasti preprečevanju mučenja in grdega ravnanja ter rehabilitaciji žrtev; |
Obrazložitev | |
Prav je, da se poleg preprečevanja mučenja izpostavi še boj proti njemu. | |
Predlog spremembe 26 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (ii a) (novo) | |
|
|
(iia) članom parlamentarnih teles, proti katerim so sproženi sodni postopki, zaradi česar ne morejo opravljati volilnega mandata; |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je razširiti področje uporabe določbe ter omogočiti neposredno pomoč parlamentarcem, ki so preganjani med opravljanjem volilnega mandata. Znani so nedavni primeri, ko so v državah z avtoritarnim režimom poslance samovoljno zaprli ali kako drugače preganjali po volitvah, ki jih je spremljala opazovalna misija EU. | |
Predlog spremembe 27 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (iii) | |
|
iii) boju proti rasizmu in ksenofobiji, diskriminaciji na kakršni koli podlagi; |
(iii) boju proti rasizmu ksenofobiji, diskriminaciji na kakršni koli podlagi, na primer zaradi spola, rase, barve kože etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti etnični manjšini, lastništva, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; |
Obrazložitev | |
Zdi se primernejše navesti možne oblike diskriminacije. Seznam temelji na členu 21 Listine o temeljnih pravicah Unije. | |
Predlog spremembe 28 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (iv) | |
|
(iv) manjšinam, etničnim skupinam in avtohtonemu prebivalstvu; |
(iv) manjšinam, etničnim skupinam in avtohtonemu prebivalstvu, zlasti s preprečevanjem diskriminacije do njih; |
Obrazložitev | |
Čeprav ta predlog podrobno opredeli, da se je treba boriti proti diskriminaciji, je usklajen s preostalimi deli člena. | |
Predlog spremembe 29 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (v) | |
|
(v) pravicam žensk; |
(v) pravicam in povečevanju vpliva in moči žensk, vključno z bojem proti pohabljanju ženskih spolnih organov, prisilni poroki, zločinom iz časti in vsem drugim oblikam nasilja nad ženskami; |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je ojačati prepoznavanje kršitev človekovih pravic žensk in okrepiti besedilo. | |
Predlog spremembe 30 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (vi) | |
|
(v) pravicam otrok; |
(v) pravicam otrok, vključno z bojem proti otroškemu delu, trgovini z otroki, otroško prostitucijo ter novačenjem in uporabo otrok vojakov; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe natančno navaja najhujše kršitve pravic otrok. | |
Predlog spremembe 31 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (vii) | |
|
(vii) poglavitnim delovnim standardom; |
(vii) poglavitnim delovnim standardom, vključno s spodbujanjem družbene odgovornosti podjetij; |
Obrazložitev | |
Treba je omeniti družbeno odgovornost podjetij. | |
Predlog spremembe 32 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (vii a) (novo) | |
|
|
(viia) pravicam invalidov; |
Obrazložitev | |
Invalidi so posebej ranljivi, ko gre za kršitev človekovih pravic. Na področju človekovih pravic in razvojnega sodelovanja so njihove pravice v veliki meri in redno prezrte. Generalna skupščina naj bi konvencijo ZN o pravicah invalidnih oseb sprejela jeseni 2006. Novi instrument za varstvo človekovih pravic EU bi zato moral priznati pomen nove konvencije ZN in poudarka, ki ga ta izrecno namenja pravicam invalidnih oseb v posebni vrstici o pravicah invalidnih oseb. | |
Predlog spremembe 33 Člen 2, odstavek 1, točka (b), podtočka (vii b) (novo) | |
|
|
(viib) beguncem in razseljenim osebam; |
Obrazložitev | |
Pomembna prednostna naloga Evropske unije je izboljšanje težkega položaja milijonov ljudi po vsem svetu, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Treba je podpirati civilno družbo pri spodbujanju človekovih pravic za razseljene osebe in begunce. | |
Predlog spremembe 34 Člen 2, odstavek 1, točka (c), uvodno besedilo | |
|
(c) utrjevanje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije, zlasti |
(c) utrjevanje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije, in zlasti |
Obrazložitev | |
Jezikovni popravek. | |
Predlog spremembe 35 Člen 2, odstavek 1, točka (c), podtočka (ii) | |
|
(ii) s spodbujanjem sodelovanja z večstranskimi in regionalnimi organizacijami; |
(ii) s spodbujanjem sodelovanja z večstranskimi, regionalnimi in lokalnimi organizacijami in civilno družbo; |
Obrazložitev | |
Upoštevanje lokalne ravni kot že v predlogu spremembe k uvodni izjavi 11. Izrecno je omenjena vloga civilne družbe. | |
Predlog spremembe 36 Člen 2, odstavek 1, točka (c), podtočka (iii) | |
|
(iii) s spodbujanjem spoštovanja mednarodnega humanitarnega prava; |
(iii) s spodbujanjem spoštovanja in spremljanjem izvajanja mednarodnega humanitarnega prava; |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe naj bi zajemal primere, ko podpis pogodbe ali mednarodne konvencije zahteva posebno izvedbeno zakonodajo - spremembo domače zakonodaje države pogodbenice, ki bo usmerjala ali omogočila izpolnjevanje pogodbenih obvez. | |
Predlog spremembe 37 Člen 2, odstavek 1 (d), podtočka (i) | |
|
(i) prek uporabe misij Evropske unije za opazovanje volitev; |
(i) prek uporabe misij Evropske unije za opazovanje volitev in krepitve preglednih volilnih postopkov ter prek ocene povolilnih postopkov na osnovi jasnih in preglednih meril, ki spodbujajo spoštovanje človekovih pravic, pravno državo in demokratična načela; |
Obrazložitev | |
Omemba preglednosti pri volilnih postopkih in kampanjah. | |
Predlog spremembe 38 Člen 2, odstavek 1, točka (d a) (novo) | |
|
|
(da) podpora parlamentarni demokraciji in njena krepitev, zlasti: |
|
|
(i) prek ukrepov za povečevanja moči demokratično izvoljenih parlamentov, če vlada zadevne države nasprotuje takšnemu povečevanju moči v okviru instrumenta za predpristopno pomoč, evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta, finančnega instrumenta za razvojno in gospodarsko sodelovanje, finančnega instrumenta za stabilnost in sporazuma iz Cotonouja; |
|
|
(ii) s podporo reformam za dosego učinkovite demokratične odgovornosti in pregleda, še zlasti nad javnimi financami in varnostnim sektorjem, ter s spodbujanjem ukrepov za boj proti korupciji; |
Obrazložitev | |
Krepitev parlamentarnih institucij je eden glavnih vzvodov vzpostavitve in utrditve demokracije v tretjih državah. Vlade v večini primerov nerade zaprosijo za pomoč pri krepitvi pristojnosti parlamenta. Zato je zelo pomembno, da na pogajanjih o nacionalnih programih z vladami tretjih držav na temelju regionalnih instrumentov Komisija vztraja na tej zahtevi. Revidiran sporazum iz Cotonouja vsebuje izrecne določbe, po katerih so do pomoči upravičeni parlamenti. Četudi z omejenimi sredstvi, bo tudi ta instrument kot podporen ukrep prispeval k krepitvi parlamentarnih institucij. | |
Predlog spremembe 39 Člen 2, odstavek 2 | |
|
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva in preprečevanja sporov se, kolikor je to primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic manjšin in avtohtonega prebivalstva, pravic invalidnih oseb in preprečevanja sporov se, kolikor je to primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
Obrazložitev | |
Predlogu spremembe se dodaja izrecna omemba manjšin in invalidnih oseb. | |
Predlog spremembe 40 Člen 3, odstavek 1 | |
|
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo mora dopolnjevati pomoč, zagotovljeno v okviru uredb, ki uvajajo instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument, instrument razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani ter instrument za stabilnost. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi, če in samo v obsegu, v katerem primerne pomoči ni mogoče zagotoviti v okviru teh instrumentov ali če je mogoče v okviru te uredbe pomoč zagotoviti bolj učinkovito. |
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo mora dopolnjevati in biti skladna s pomočjo, zagotovljeno v okviru uredb, ki uvajajo instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument, instrument razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani ter instrument za stabilnost. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi, če in samo v obsegu, v katerem primerne pomoči ni mogoče zagotoviti v okviru teh instrumentov ali če je mogoče v okviru te uredbe pomoč zagotoviti bolj učinkovito. |
Obrazložitev | |
S predlogom spremembe je izpostavljena potreba po skladnosti pomoči. | |
Predlog spremembe 41 Člen 3, odstavek 2 | |
|
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti in ukrepi v okviru Pogodbe o Evropski uniji. |
2. Komisija zagotovi, da so ukrepi, sprejeti v skladu s to uredbo, skladni s splošnim okvirom strateške politike Skupnosti in zlasti s cilji zgoraj navedenih instrumentov ter z drugimi zadevnimi ukrepi Skupnosti in ukrepi v okviru Pogodbe o Evropski uniji, ne pa od njega odvisni. |
Obrazložitev | |
Možno je, da bi v globalnem strateškem okviru odnosov Unije s tretjimi državami trgovinski ali geopolitični interesi pridobili prednost pred varovanjem človekovih pravic. Zato je nujno treba opozoriti, da so sprejeti ukrepi iz uredbe skladni, a ne podrejeni globalnemu strateškemu okviru. | |
Predlog spremembe 42 Člen 3, odstavek 3 | |
|
3. Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija spodbuja tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje mora zajemati redna posvetovanja in pogoste izmenjave zadevnih informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči, zlasti na kraju samem, in je ključni korak v postopkih načrtovanja programov s strani Skupnosti in držav članic. |
3. Za izboljšanje učinkovitosti in skladnosti ukrepov pomoči Skupnosti in držav članic Komisija zagotovi tesno usklajevanje med svojimi dejavnostmi in dejavnostmi držav članic tako na ravni odločanja kot na kraju samem. Usklajevanje mora zajemati redna posvetovanja in pogoste izmenjave zadevnih informacij v različnih fazah ciklusa zagotavljanja pomoči, zlasti na kraju samem, in je ključni korak v postopkih načrtovanja programov s strani Skupnosti in držav članic. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe je skladen z začetnim predlogom, a ga še dodatno podkrepi. | |
Predlog spremembe 43 Člen 3, odstavek 4 | |
|
4. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
4. Komisija si prizadeva za sodelovanje in redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
Obrazložitev | |
Zgolj izmenjave niso dovolj. | |
Predlog spremembe 44 Člen 3, odstavek 5 | |
|
5. Komisija vodi dialog s civilno družbo o izvajanju ciljev te uredbe. |
5. Komisija vodi dialog s civilno družbo o izvajanju ciljev te uredbe ter o izvajanju in oceni dejavnosti, vodenih v skladu s to Uredbo. |
Obrazložitev | |
Pri izvajanju in oceni te Uredbe bi morala sodelovati civilna družba, saj razmere na terenu kažejo, da je pretežno civilna družba tista, ki prek neodvisnih organizacij Uredbo dejansko izvaja. | |
Predlog spremembe 45 Člen 7, odstavek 1 | |
|
1. Ne glede na člen 5 lahko Komisija v primeru nepredvidenih potreb ali izjemnih okoliščin sprejme posebne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih. |
(Ne zadeva slovenske različice.) |
Obrazložitev | |
(Ne zadeva slovenske različice.) | |
Predlog spremembe 46 Člen 7, odstavek 3 | |
|
3. Kadar stroški takih ukrepov presegajo 5 milijona EUR, jih Komisija sprejme po postopku iz člena 16(2). |
3. Kadar stroški takih ukrepov presegajo 2 milijona EUR, jih Komisija sprejme po postopku iz člena 16(2). |
Obrazložitev | |
5 milijonov je preveč v primerjavi z letno dotacijo (približno 40 %). Bolje je znesek omejiti na 2 milijona kot pri evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice (EIDHR). | |
Predlog spremembe 47 Člen 7, odstavek 4 | |
|
4. Pri posebnih ukrepih pod 5 milijoni EUR Komisija pošlje ukrepe državam članicam v vednost v roku enega meseca po sprejetju take odločitve. |
4. Pri posebnih ukrepih pod 2 milijonoma EUR Komisija pošlje ukrepe Evropskemu parlamentu in državam članicam v vednost v roku enega meseca po sprejetju take odločitve. |
Obrazložitev | |
Glej predlog spremembe k členu 7(3). | |
Predlog spremembe 48 Člen 8, odstavek 2 | |
|
Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
2. Financiranje Skupnosti lahko krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Financiranje upravnih stroškov naj bo možno, ne pa obvezno. | |
Predlog spremembe 49 Člen 8, odstavek 2 a (novo) | |
|
|
2a. Pri uporabi odstavkov 1 in 2 Komisija zagotovi, da so podporni ukrepi sorazmerni in ustrezni za doseganje želenih rezultatov in ne presegajo 5 % vseh sredstev, dodeljenih instrumentu. |
Obrazložitev | |
V interesu dobrega upravljanja z javnimi sredstvi naj podporni ukrepi ostanejo sorazmerni in ustrezni in naj ne presegajo 5 % vseh sredstev. | |
Predlog spremembe 50 Člen 8, odstavek 3 | |
|
3. Komisija sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v strateških dokumentih iz člena 5 v skladu z odstavkoma 3 in 4 člena 7. |
črtano |
Obrazložitev | |
Ni razloga za vključitev te določbe. | |
Predlog spremembe 51 Člen 9, odstavek 1, uvodni del ter točki (a) in (b) | |
|
1. Brez poseganja v člen 13 so naslednji organi in akterji upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo za namene izvajanja ukrepov pomoči iz členov 6 in 7: |
1. Brez poseganja v člen 13 so naslednji organi in akterji upravičeni do financiranja v skladu s to uredbo za namene izvajanja ukrepov pomoči iz členov 6 in 7: |
|
|
v prvi vrsti: |
|
a) organizacije civilne družbe in organizacije, ki slonijo na skupnosti, ter njihove mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
a) nevladne organizacije civilne družbe in organizacije, ki slonijo na skupnosti, ter njihove mreže ne glede na to, ali so uradno registrirane ali ne, na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
|
|
pa tudi |
|
b) javne ali zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
b) javne ali zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na lokalni, nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe ni postaviti pod vprašaj predlaganih pogojev za upravičenost, ampak jasno določiti, da ima pri financiranju iz Uredbe delovanje civilne družbe prednost. | |
Pri točki a) je treba izrecno navesti, da gre za nevladne organizacije in dodati, da so do sredstev lahko upravičene tudi neregistrirane organizacije. Države z avtoritarnim režimom včasih odrekajo registracijo skupinam, ki zagovarjajo demokracijo in človekove pravice. Če bi zaradi tega takšne skupine kaznovali, bi bilo v nasprotju s ciljem te uredbe. | |
Na koncu se tudi tu kot v nekaterih drugih predlogih sprememb omenja poseganje na lokalni ravni. | |
Predlog spremembe 52 Člen 9, odstavek 1, točka (b) | |
|
(b) javne ali zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije ter mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
(b) javne ali zasebne neprofitne agencije, ustanove in organizacije, vključno s parlamentarnimi telesi, ter mreže na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni; |
Predlog spremembe 53 Člen 9, odstavek 1, točka (c) | |
|
c) mednarodne in regionalne medvladne organizacije; |
c) mednarodne in regionalne medvladne ali medparlamentarne organizacije; |
Predlog spremembe 54 Člen 9, odstavek 2 | |
|
2. Drugi organi ali akterji, ki niso našteti v odstavku (1), se lahko financirajo, kadar je to potrebno za dosego ciljev te uredbe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Člen 9(1) je bil spremenjen zaradi večje jasnosti, zlasti glede upravičenosti neregistriranih organizacij, zato odstavek 2 ni več potreben. | |
Predlog spremembe 55 Člen 12, odstavek 2, točka (d) | |
|
(d) družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in podjetij ter drugih nedržavnih akterjev. |
(d) družb, podjetij, drugih zasebnih organizacij in podjetij, drugih nedržavnih akterjev in nevladnih organizacij civilne družbe, če izpolnjujejo cilje te Uredbe in če njihove dejavnosti ustrezajo standardom človekovih pravic. |
Obrazložitev | |
Izrecno je treba omeniti nevladne organizacije, pa tudi pojasniti okvir sofinanciranja s strani družb, podjetij in zasebnih akterjev. | |
Predlog spremembe 56 Člen 13, odstavek 7 | |
|
7. Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake. |
7. Kadar pomoč Skupnosti zadeva dejavnost, izvedeno prek mednarodne organizacije, se lahko ustreznih pogodbenih postopkov udeležijo vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem členom, ter vse fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s pravili te organizacije, če so v skladu s cilji Uredbe, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo vseh donatorjev. Ista pravila veljajo za zaloge, materiale in strokovnjake. |
Obrazložitev | |
S predlogom spremembe se poudarja potreba po skladnosti s cilji uredbe. | |
Predlog spremembe 57 Člen 13, odstavek 12 | |
|
12. Ponudniki, ki so jim bile dodeljene pogodbe, morajo upoštevati poglavitne mednarodno sprejete delovne standarde, kot so poglavitni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok. |
12. Vsi, ki so jim bile dodeljene pogodbe, morajo upoštevati poglavitne mednarodno sprejete delovne standarde, kot so poglavitni delovni standardi Mednarodne organizacije dela, konvencije o svobodi združevanja in pravici do kolektivnega pogajanja, odpravi prisilnega in obveznega dela, odpravi diskriminacije glede na zaposlitev in poklic ter odpravi dela otrok. |
Obrazložitev | |
Jezikovni popravek. | |
Predlog spremembe 58 Člen 15, odstavek 2 | |
|
2. Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 16(1) in Evropskemu parlamentu v vednost. Države članice lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 16(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev. |
2. Komisija pošlje svoja poročila o vrednotenju Odboru iz člena 16(1) in Evropskemu parlamentu v vednost. Evropski parlament in države članice lahko zahtevajo razpravo o posebnih vrednotenjih v Odboru iz člena 16(1). Rezultati se upoštevajo pri oblikovanju programov in dodeljevanju sredstev. |
Obrazložitev | |
Tako kot države članice mora tudi Evropski parlament imeti možnost, da zahteva razpravo. | |
Predlog spremembe 59 Člen 16 a (novo) | |
|
|
Člen 16a |
|
|
Strukturiran dialog z Evropskim parlamentom |
|
|
Z Evropskim parlamentom poteka strukturiran dialog po sledečem postopku: |
|
|
(a) Komisija pošlje Evropskemu parlamentu vse osnutke ukrepov, ki jih je treba v skladu z določbami komitologije predložiti zadevnim odborom, istočasno kot državam članicam; Evropski parlament prejme pred sejo ustreznega odbora tudi kopijo dnevnega reda seje in zatem kopijo zapisnika te seje. |
|
|
(b) Evropski parlament opredeli strategije, o katerih želi razpravljati s Komisijo; |
|
|
(c) razprava poteka v času seje določenega parlamentarnega odbora ali drugega organa, ki ga določi Evropski parlament; Komisija razloži prednostne naloge iz dokumenta in dejavnike, ki so prispevali k njihovem izboru; Evropski parlament ima po tem možnost zahtevati dodatne razlage, izraziti stališča o izboru in strategijah, ki bi jih morali izvesti; |
|
|
(d) Komisija to izmenjavo mnenj ustrezno upošteva pri opredelitvi in izvajanju strateških dokumentov in letnih akcijskih programov, kot to določata člena 5 in 6. |
Obrazložitev | |
Namen tega predloga spremembe ni postaviti pod vprašaj načela komitologije, ampak predlagati postopek za strukturiran dialog s Parlamentom, s čemer se dejansko utrjujejo obveze, ki jih je Komisija že sprejela v okviru pogajanj o izvajanju instrumentov, sprejetih po postopku soodločanja. Takšen dialog že poteka v zvezi z opazovanjem volitev v okviru usklajevalne skupine za volitve, ki ji sopredsedujeta predsednika odborov AFET in DEVE. | |
Predlog spremembe 60 Člen 19 | |
|
Komisija do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v instrument vpeljuje potrebne spremembe. |
Komisija do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih (2007–2009). Če se pojavijo motnje delovanja, Komisija na lastno pobudo ali na zahtevo Evropskega parlamenta po potrebi predloži zakonodajni predlog, ki v instrument vpeljuje potrebne spremembe. |
Obrazložitev | |
S predlogom spremembe so potrjene obveznosti, ki jih je Komisija sprejela na zasedanju Parlamenta 17. maja 2006. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0354 – C6–0206/2006 – 2006/0116(COD) |
||||||
|
Pristojni odbor |
AFET |
||||||
|
Mnenje pripravil |
DEVE |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
Da |
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Alessandro Battilocchio |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
28.8.2006 |
|
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
3.10.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
26 0 0 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrete Auken, Alessandro Battilocchio, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Alexandra Dobolyi, Michael Gahler, Filip Andrzej Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Luisa Morgantini, José Javier Pomés Ruiz, Horst Posdorf, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Anna Záborská, Mauro Zani |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Milan Gaľa, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Anders Wijkman, Gabriele Zimmer |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
MNENJE Odbora za proračun (10.10.2006)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice)
(KOM(2006)0354 – C6‑0206/2006 – 2006/0116(COD))
Pripravljavec mnenja: Albert Jan Maat
am
OBRAZLOŽITEV
Predlog instrumenta financiranja (uredbe) za spodbujanje človekovih pravic in demokracije temelji na členu 179 (razvojno sodelovanje) in 181a (gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje s tretjimi državami, ki niso države v razvoju). Predlog je predmet postopka soodločanja.
Komisija je v svojih prvotnih predlogih v zvezi z zunanjim sektorjem za obdobje 2007–2013 za namene načrtovanja človekove pravice in demokracijo zajela v "tematski program", za pravno podlago pa je uporabila druge instrumente. Na vztrajanje Parlamenta, da je potrebna posebna pravna podlaga kot jamstvo za edinstveni in globalni značaj evropske pobude za človekove pravice in demokracijo (EIDHR), je Komisija pristala na predložitev predloga v okviru splošnih pogajanj o zunanjih instrumentih.
Finančno porazdelitev med različnimi zunanjimi instrumenti, kot jo je Komisija prvotno predlagala in je bila nato spremenjena po sporazumu o večletnem finančnem okviru 2007–2013, je zaradi tega predloga treba tehnično prilagoditi, saj so zdaj različni ukrepi v zvezi s človekovimi pravicami in demokracijo iz njih "izključeni" in preneseni v ta ločeni medsektorski instrument.
Predvideni referenčni znesek za ta instrument, ki znaša 1.103,74 milijonov EUR, se bo tako financiral iz "prispevkov" iz drugih osrednjih instrumentov, tj. DCI (razvoj), ESPI (sosedstvo), IPA (predpristopna pomoč) in instrument stabilnosti. Na ta način bodo lahko upoštevani zneski, ki so bili dogovorjeni v večletnem finančnem okviru. Pripravljavec osnutka mnenja poudarja, da je za uspešno izvedbo navedenega načela izjemno pomembna doslednost pri izvajanju zunanjih instrumentov. Da se poudari potrebo po splošni združljivosti, je bil v ta namen vnesen standardni predlog spremembe. Pripravljavec osnutka mnenja ugotavlja, da je znesek, ki ga je Komisija predlagala za to uredbo, skladen z večletnim finančnim okvirom.
Nekaj predlogov sprememb je bilo vpeljanih z namenom, da se ohranijo posebne pristojnosti Parlamenta, predvsem kar zadeva politične odločitve. Predlog je v obstoječi obliki popolnoma nezadovoljiv, saj je ukvarja predvsem s postopkom (okvirna zakonodaja), medtem ko naj bi bile strateške odločitve sprejete med samim izvajanjem in pod nadzorom Komisije in držav članic.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
Osnutek zakonodajne resolucije
Predlog spremembe 1 Odstavek 2 a (novo) | |
2a. meni, da mora biti znesek iz zakonodajnega predloga usklajen z zgornjo mejo razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bodo letni zneski določeni z letnimi proračunskimi postopki, kot to določa točka 37 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006. | |
Obrazložitev | |
Standardni predlog spremembe za splošno skladnost s finančnimi zgornjimi mejami. |
Predlog Uredbe
| Predlogi sprememb Komisije[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 9 | |
|
(9) Za učinkovito, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in samostojni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in hkrati še naprej dopolnjujejo človekoljubno pomoč in instrumente za financiranje dolgoročnega razvoja in sodelovanja. |
(9) Za učinkovito, pravočasno in prožno reševanje zgornjih vprašanj so po prenehanju veljavnosti Uredbe Sveta (ES) št. 975/1999 in Uredbe Sveta (ES) št. 976/1999, ki sta pravna podlaga za Evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice in ki prenehata veljati 31. decembra 2006, potrebni posebni finančni viri in ločeni instrument financiranja, ki lahko še naprej neodvisno delujejo in se hkrati vzajemno dopolnjujejo z drugimi instrumenti za zunanje politike Evropske unije; |
Obrazložitev | |
Pomen besede "samostojni" v tem besedilu ni jasen, zato se zdi "ločeni" primernejša beseda. Različni instrumenti za zunanje delovanje so v končni fazi vsi med seboj povezani, zato je primernejši zapis "se vzajemno dopolnjujejo". | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 14 | |
|
(14) Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic si mora Komisija prizadevati za redno in pogosto izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
(14) Zaradi pomembnosti in obsega pomoči Skupnosti pri spodbujanju demokracije in človekovih pravic mora Komisija sistematično obveščati Evropski parlament in Svet ter se z njima posvetovati o strateških odločitvah v zvezi s tem instrumentom. To vključuje vzpostavitev rednega dialoga z Evropskim parlamentom in ustrezno upoštevanje njegovega stališča pred in med izvajanjem strategij. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 17 | |
|
(17) Ta uredba vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki naj bi bil glavna referenčna točka za proračunski organ, v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju; |
(17) Ta uredba vzpostavlja finančna sredstva za celotno trajanje programa, ki naj bi bila glavna referenčna točka za proračunski organ, v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju; |
Obrazložitev | |
Terminologija, uporabljena v medistitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006, je bila v nekaj točkah spremenjena. Zdaj se rabi izraz "finančna sredstva. | |
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek 1 | |
|
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo mora dopolnjevati pomoč, zagotovljeno v okviru uredb, ki uvajajo instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument, instrument razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani ter instrument za stabilnost. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se zagotovi, če in samo v obsegu, v katerem primerne pomoči ni mogoče zagotoviti v okviru teh instrumentov ali če je mogoče v okviru te uredbe pomoč zagotoviti bolj učinkovito. |
1. Pomoč Skupnosti v skladu s to uredbo se mora medsebojno dopolnjevati s pomočjo, zagotovljeno v okviru uredb, ki uvajajo instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument, instrument razvojnega in gospodarskega sodelovanja, Sporazum o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani ter instrument za stabilnost. |
Obrazložitev | |
Prav je, da se izpostavi medsebojna dopolnilna narava instrumenta. Evropska pobuda za demokracijo in človekove pravice naj bi ne predstavljala "izhoda v sili" za primere, ko iz tega ali onega razloga ukrepa ni možno izvesti v okviru določenega geografskega instrumenta. | |
Predlog spremembe 6 Člen 3, odstavek 4 | |
|
4. Komisija si prizadeva za redno izmenjavo informacij z Evropskim parlamentom. |
4. Komisija vzpostavi redni dialog z Evropskim parlamentom in pred izvajanjem strategij ter med njim ustrezno upošteva njegova stališča, kot je to navedeno v izjavi o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, priloženi medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 7 Člen 5, odstavek 2 | |
|
2. Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno. |
2. Strateški dokumenti določajo prednostna področja, izbrana za financiranje s strani Skupnosti, posebne cilje, pričakovane rezultate in kazalce uspešnosti. Brez poseganja v pooblastila proračunskega organa navajajo tudi okvirna dodeljena finančna sredstva, v celoti in z okvirno razčlenitvijo sredstev za prednostno področje; lahko so navedena v obliki razpona, kjer je to ustrezno; |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 8 Člen 5, odstavek 3 | |
|
3. Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo po postopku iz člena 16(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja ali priložnostno, če je to potrebno. |
3. Strateški dokumenti in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo po postopku iz člena 16(2). Pokrivajo samo obdobje veljavnosti te uredbe. Strateški dokumenti se pregledajo na sredi obdobja, najpozneje po treh letih, ali priložnostno, če je to potrebno. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 9 Člen 5, odstavek 4 a (novo) | |
|
|
4a. Komisija v skladu s členom 3(4)vzpostavi redni dialog z Evropskim parlamentom o vsebini strateških dokumentov. Pred izvajanjem strategij in med njim Komisija ustrezno upošteva stališča Parlamenta, kot je to navedeno v izjavi o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 10 Člen 6, odstavek 3 | |
|
3. Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2). V primerih, ko spremembe letnih akcijskih programov ne presegajo 20 % skupnega zneska, ki jim je dodeljen, take spremembe sprejme Komisija. O tem obvesti Odbor iz člena 16(1). |
3. Letni akcijski programi in njihove morebitne revizije ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 16(2). |
Obrazložitev | |
Glede na splošno uporabo komitologije na tem področju se zdi nepotrebno, da se Parlamentu, kot eni veji proračunske oblasti, odvzame še več njegovih nadzornih pristojnosti. | |
Predlog spremembe 11 Člen 8, odstavek 2 | |
|
2. Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke delegacij Komisije za upravno podporo, potrebno za upravljanje dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
2. Financiranje Skupnosti krije tudi odhodke za upravno poslovodenje, neposredno vezano na dejavnosti, financiranih v skladu s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je postaviti jasno mejo med izdatki za upravno poslovodenje (vrstice BA) v zvezi s programom (financiranimi iz razdelka 4) in upravnimi vrsticami iz razdelka 5. Nesmiselno je, da bi tovrstne izdatke omejili izključno le na delegacije, saj bi bila sredstva lahko potrebna tudi za druge dejavnosti na sedežu (npr. usposabljanje zaposlenih). | |
Predlog spremembe 12 Člen 10, odstavek 2 | |
|
2. Komisija lahko v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 sklene, da naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) navedene uredbe. |
2. Komisija lahko v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 sklene, da naloge izvajanja javnih pooblastil in zlasti naloge izvrševanja proračuna prenese na organe iz člena 54(2)(c) navedene uredbe, če te naloge ne vključujejo političnih odločitev iz člena 54(1) navedene Uredbe. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe pojasnjuje pogoje za prenos nalog | |
Predlog spremembe 13 Člen 11, odstavek 2 | |
|
2. Financiranje Skupnosti ima lahko eno od naslednjih pravnih oblik, med drugim: |
2. Financiranje Skupnosti se pojavlja predvsem v naslednjih pravnih oblikah: |
|
a) sporazumi o nepovratnih sredstvih, odločbe o nepovratnih sredstvih ali sporazumi o prispevanju; |
a) sporazumi o nepovratnih sredstvih ali odločbe o nepovratnih sredstvih; |
|
b)sporazumi v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002; |
b)sporazumi v skladu s členom 54 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002; |
|
c) pogodbe javnih naročil; |
c) pogodbe javnih naročil. |
|
d) pogodbe o zaposlitvi. |
|
Obrazložitev | |
Besedna zveza "sporazumi o prispevanju" je dvoumna. Ti sporazumi so zajeti z izrazom "sporazumi o nepovratnih sredstvih". Da se izognemo pravni negotovosti, je treba izraz črtati. Nadalje je treba pojasniti, da upravičenci lahko – in tudi že – nepovratna sredstva uporabljajo za zaposlovanje osebja (t.j. za sklepanje pogodb o zaposlitvi). Vseeno pa nepovratna sredstva ne smejo voditi v neposredna delovna razmerja med EU in upravičenci. | |
Predlog spremembe 14 Člen 15, odstavek 1 | |
|
1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe ter vrednoti učinkovitost njihovega načrtovanja, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. |
1. Komisija redno spremlja in pregleduje svoje programe. Zagotovi tudi vrednotenje, da bi ugotovila, ali so bili cilji uresničeni, in da bi lahko oblikovala priporočila za izboljšanje prihodnjih dejavnosti. To je treba storiti najpozneje po treh letih. Vrednotenje je neodvisno, zato ga ne sme izvajati osebje in/ali organi, ki sicer skrbijo za izvajanje programa. |
Obrazložitev | |
Zaradi verodostojnosti mora biti vrednotenje neodvisno. | |
Predlog spremembe 15 Člen 16, odstavek 4 | |
|
4. Zapisnik srečanj Odbora se pošlje Evropskemu parlamentu v vednost. |
4. Komisija v okviru členov 5 in 6 vzpostavi redni dialog z Evropskim parlamentom o vsebini strateških dokumentov in letnih akcijskih programov. V ta namen so vsi osnutki, predloženi Odboru iz tega člena, posredovani hkrati Evropskemu parlamentu in državam članicam. Dialog poteka v času seje določenega parlamentarnega odbora ali drugega organa, ki ga določi Evropski parlament. Pred sprejetjem in med izvajanjem teh ukrepov, Komisija ustrezno upošteva stališče Parlamenta. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 16 Člen 19 | |
|
19. Komisija do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v instrument vpeljuje potrebne spremembe. |
19. Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, v katerem je ovrednoteno izvajanje te uredbe v prvih treh letih, po potrebi z zakonodajnim predlogom, ki v instrument vpeljuje potrebne spremembe. |
Obrazložitev | |
V skladu z izjavo o demokratičnem nadzoru in skladnosti zunanjih ukrepov, ki je priložena medinstitucionalnemu sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) |
|||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0354 – C6-0206/2006 – 2006/0116(COD) |
|||||||
|
Pristojni odbor |
AFET |
|||||||
|
Mnenje pripravil |
BUDG 6.7.2006 |
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
|||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Albert Jan Maat |
|||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
|||||||
|
Obravnava v odboru |
26.9.2006 |
10.10.2006 |
|
|
|
|||
|
Datum sprejetja |
10.10.2006 |
|||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
22 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Reimer Böge, Gérard Deprez, Valdis Dombrovskis, Brigitte Douay, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Jutta D. Haug, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Giovanni Pittella, Antonis Samaras, Esko Seppänen, László Surján, Ralf Walter |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, José Albino Silva Peneda |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
|||||||
- [1] Še neobjavljeno v UL.
MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (5.10.2006)
za Odbor za zunanje zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice)
(KOM(2006)0354 – C6‑0206/2006 – 2006/0116(COD))
Pripravljavka mnenja: Teresa Riera Madurell
am
KRATKA OBRAZLOŽITEV
EU igra vodilno vlogo na področju demokracije in človekovih pravic ter bi morala pri tovrstnih vprašanjih še naprej ohranjati svojo prepoznavnost.
Namen predloga Komisije o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu je zagotoviti pravno podlago za program, ki bo nasledil evropsko pobudo za demokracijo in človekove pravice (EIDHR). Slednja temelji na dveh uredbah, ki bosta prenehali veljati konec 2006. Novi instrument bi veljal od 1. januarja 2007 do 31. decembra 2013.
Ta novi instrument bo, tako kot EIDHR, oblikovan kot dopolnitev različnih drugih orodij za izvajanje politik EU v zvezi z demokracijo in človekovimi pravicami, ki segajo od političnega dialoga in diplomatskih ukrepov do raznih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja, vključno z geografskimi in tematskimi programi. Dopolnjeval bo tudi intervencije novega instrumenta za stabilnost, ki so bolj povezane s kriznimi razmerami.
Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti se zlasti zavzema za to, da bi novi instrument na mednarodni ravni jasno opredeljeval in podpiral cilje in ukrepe, povezane z enakostjo spolov. S tem mnenjem hoče usmeriti pozornost na pomen pravic žensk v širšem kontekstu demokracije in človekovih pravic ter oblikovati osnovo za takšen Evropski instrument financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu, ki bo občutljiv za vprašanja enakosti med spoloma.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
| Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Člen 1, odstavek 2, točka (c) | |
|
c) podpiranje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije; |
c) podpiranje mednarodnega okvira za varovanje človekovih pravic, pravno državo in spodbujanje demokracije ter zagotavljanje enakosti spolov; |
Predlog spremembe 2 Člen 1, odstavek 2, točka (d a) (novo) | |
|
|
(da) spodbujanje celovitega pristopa k izgradnji demokracije in zaščiti človekovih pravic ter dejansko upoštevanje vprašanja enakosti spolov in preprečenja konfliktov; |
Predlog spremembe 3 Člen 2, odstavek1, točka (a), točka (ii) | |
|
(ii) spodbujanju udeležbe pri postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanju enakopravne udeležbe moških in žensk v civilni družbi, gospodarstvu in politiki; |
(ii) spodbujanju udeležbe pri postopkih odločanja na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter spodbujanju enakopravne udeležbe moških in žensk v civilni družbi, gospodarstvu in politiki, tako da se kot poseben cilj krepijo pravice žensk in otrok ter da se v vse dejavnosti integrirajo pravice otrok in vprašanja enakosti med spoloma; |
Predlog spremembe 4 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (ii) | |
|
(ii) zagovornikom človekovih pravic; |
(ii) zagovornikom človekovih pravic, zlasti ženskih predstavnic med njimi, vključno s tistimi zagovornicami, ki se zavzemajo za pravice žensk in otrok; |
Predlog spremembe 5 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (iii) | |
|
(iii) boju proti rasizmu in ksenofobiji, diskriminaciji na kakršni koli podlagi; |
(iii) boju proti rasizmu in ksenofobiji, diskriminaciji na kakršni koli podlagi, na primer zaradi spola, rase, barve kože etničnega ali družbenega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti etnični manjšini, lastništva, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; |
Predlog spremembe 6 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (v) | |
|
(v) pravicam žensk; |
(v) pravicam žensk in boju proti vsem oblikam diskriminacije in nasilja nad ženskami, vključno z bojem proti pohabljanju ženskih spolnih organov; |
Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (vi) | |
|
(v) pravicam otrok; |
(v) pravicam otrok, skrbi, da je prednost namenjena največjim koristim otrok, pa boju proti delu otrok, trgovanju z njimi, njihovi prostituciji in njihovemu rekrutiranju in uporabi za vojake; |
Predlog spremembe 8 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (vi a) (novo) | |
|
|
(via) boju proti trgovini z ljudmi, zlasti trgovini z ženskami in otroki za kateri koli namen, vključno s spolnim izkoriščanjem, okoriščanjem z njihovim delom in odvzemom organov; |
Predlog spremembe 9 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (viii) | |
|
(viii) izobraževanju, usposabljanju in spremljanju na področju človekovih pravic in demokracije; |
(viii) izobraževanju in usposabljanju ob istočasnem zagotavljanju enakih pravic deklic do izobrazbe in usposabljanja; |
Predlog spremembe 10 Člen 2, odstavek 1, točka (b), točka (viiia) (novo) | |
|
|
(viii) spremljanju na področju človekovih pravic in demokracije; |
Predlog spremembe 11 Člen 2, odstavek 2 | |
|
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva in preprečevanja sporov se, kolikor je to primerno, upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
2. Spodbujanje enakopravnosti med spoloma, pravic otrok, pravic avtohtonega prebivalstva in preprečevanja sporov se upošteva pri vseh ukrepih pomoči iz te uredbe. |
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) |
||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0354 – C6-0206/2006 – 2006/0116(COD) |
||||||
|
Pristojni odbor |
AFET |
||||||
|
Mnenje pripravil |
FEMM |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Teresa Riera Madurell |
||||||
|
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
12.9.2006 |
5.10.2006 |
|
|
|
||
|
Datum imenovanja |
5.10.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
11 0 2 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Lydia Schenardi |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Karin Resetarits |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
- [1] Še neobjavljeno v UL.
POSTOPEK
|
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) |
|||||||||||
|
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0354 - C6-0206/2006 - 2006/0116(COD)) |
|||||||||||
|
Datum predložitve EP |
26.6.2006 |
|||||||||||
|
Pristojni odbor |
AFET 6.7.2006 |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
DEVE 6.7.2006 |
DEVE 6.7.2006 |
DEVE 6.7.2006 |
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
da 6.7.2006 |
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Hélène Flautre 21.6.2006 |
Edward McMillan-Scott 21.6.2006 |
||||||||||
|
Poenostavljeni postopek – datum sklepa |
|
|||||||||||
|
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||
|
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||
|
Obravnava v odboru |
11.7.2006 |
11.9.2006 |
13.9.2006 |
3.10.2006 |
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
10.10.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
41 4 1 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, Marco Cappato, Simon Coveney, Ryszard Czarnecki, Giorgos Dimitrakopoulos, Jas Gawronski, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Jana Hybášková, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Edward McMillan-Scott, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Cem Özdemir, Tobias Pflüger, Mirosław Mariusz Piotrowski, Raül Romeva i Rueda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Emil Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Antonio Tajani, Inese Vaidere, Jan Marinus Wiersma, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Irena Belohorská, Nirj Deva, Árpád Duka-Zólyomi. Hélène Flautre, Michael Gahler, Tunne Kelam, Jaromír Kohlíček, Miguel Angel Martínez Martínez, Achille Occhetto, |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Christopher Beazley |
|||||||||||
|
Datum predložitve |
24.10.2006 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
|||||||||||