POROČILO o letni izjavi za leto 2006 o območju eura

26.10.2006 - (2006/2239(INI))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: José Manuel García-Margallo y Marfil
PR_INI_art45

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o letni izjavi za leto 2006 o območju evra

(2006/2239(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije "Letna izjava o območju eura" (KOM(2006)0392),

–   ob upoštevanju vmesnih gospodarskih napovedi Komisije iz septembra 2006,

–  ob upoštevanju resolucije z dne 3. julija 2003 o mednarodni vlogi euroobmočja in prvi oceni uvedbe bankovcev in kovancev[1],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 4. aprila 2006 o položaju evropskega gospodarstva: pripravljalno poročilo o širših smernicah ekonomske politike za leto 2006[2],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada[3],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 17. maja 2006 o javnih financah v ekonomski in monetarni uniji (EMU)[4],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. junija 2006 o širitvi euroobmočja[5],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 26. oktobra 2006 o letnem poročilu ECB za leto 2005[6],

–   ob upoštevanju poročil Evropske centralne banke o mednarodni vlogi eura in finančnem povezovanju v euroobmočju,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2005 o obdavčitvi podjetij v Evropski uniji: skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe[7],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0381/2006),

A. ker se s članstvom v euroobmočju povečuje stopnja gospodarske soodvisnosti držav članic in zahteva tesnejše usklajevanje gospodarskih politik, da bi odpravili strukturne pomanjkljivosti, omogočili reševanje prihodnjih izzivov, dosegli večjo blaginjo in konkurenčnosti ter tako bili pripravljeni na bolj globalizirano gospodarstvo,

B.  ker se v letu 2006 gospodarska rast euroobmočja pospešuje in se zdi, da temelji na širši podlagi, saj domače povpraševanje in zlasti naložbe naraščajo; vendar pa se rast v letu 2007 lahko zmanjša zaradi visokih cen nafte, zapoznelih vplivov krepitve eura in manjše rasti v ZDA,

C. ker se potencialna rast euroobmočja običajno ocenjuje na približno 2 % ter jo je treba povečati in ohraniti na 3 %, da bi zagotovili delovna mesta za več kot dvanajst milijonov brezposelnih Evropejcev, povečali razpoložljivi dohodek in dodelili potrebna sredstva za posodobitev edinstvenega evropskega modela socialne države,

D. ker bo euroobmočje od 1. januarja 2007 obsegalo samo 13 držav članic, usklajevanje makroekonomske politike in notranji trg pa bosta vključevala 27 držav članic,

E.  ker zastopanost euroobmočja v mednarodnih institucijah in forumih ni sorazmerna z njegovim gospodarskim pomenom v svetovnem gospodarstvu; ker je bil od uvedbe eura dosežen le delni napredek, ki bi zagotovil enotno zastopanje eurobmočja v mednarodnih finančnih institucijah in forumih, in ker te pomanjkljivosti otežujejo zastopanje interesov euroobmočja ter prevzemanje vodilne vloge pri soočanju z globalnimi gospodarskimi izzivi,

Makroekonomska politika

1.   pozdravlja, da je Komisija predstavila prvo letno poročilo o euroobmočju, ki ponazarja razvoj gospodarstev euroobmočja v letu 2006 in je koristen prispevek k razpravi o skupnih izzivih gospodarske politike, s katerimi se soočajo člani euroobmočja;

2.  meni, da bi jasna in pregledna pravila o tem, kako oba glavna stebra - denarna ponudba na eni strani, na drugi strani pa vse pomembne informacije o prihodnjem razvoju inflacije, vplivata na oblikovanje odločitev na področju monetarne politike in kako bi lahko prispevala k njeni večji predvidljivosti in učinkovitosti; meni tudi, da bi morali biti kratki zapisniki sej izvršilnega odbora ECB objavljeni ter da bi morali vključevati jasno izjavo o argumentih za sprejete odločitve in proti njim ter razloge, zakaj so bile sprejete; meni, da je takšna transparentnost pomembna predvsem zato, da si lahko tržni udeleženci ustvarijo jasno sliko o monetarni politiki ECB;

3.  ob upoštevanju, da se monetarne spodbude, zagotovljene v zadnjih letih, postopoma umikajo, poziva Komisijo k doslednemu tolmačenju obnovljenega pakta stabilnosti in rasti ter poziva države članice, naj skušajo na letni ravni zmanjšati svoj ciklično prilagojeni proračunski primanjkljaj za priporočenega 0,5% BDP, kar bi ublažilo inflacijske pritiske in ohranilo nizke obrestne mere na ravni, ki ne ogroža sedanjega gospodarskega okrevanja; s tem v zvezi opozarja na dodano vrednost boljšega davčnega, zlasti proračunskega, usklajevanja med državami članicami, da bi v primerjavi z dobro razvito monetarno politiko EMU dosegli skladnejše ravnotežje makroekonomske politike;

4.  meni, da je pomembno, da vse države članice, vsaj države članice euroobmočja – brez poseganja v načelo subsidiarnosti pri davčni politiki in ob spoštovanju posebnih pravic nacionalnih vlad pri oblikovanju svoje strukturne in proračunske politike, pri svojih nacionalnih proračunskih napovedih in načrtovanih proračunskih ukrepih uporabljajo podobna merila in statistike, da bi se izognili razlikam, ki izhajajo iz uporabe različnih makroekonomskih kazalnikov (gospodarska rast v svetu, rast v EU, cena nafte, obrestne mere) in drugih parametrov; meni, da ima Komisija lahko pri tem pomembno vlogo;

5.  poziva države članice, naj precejšen delež dodatnih davčnih prihodkov, ki so posledica trenutne gospodarske rasti, namenijo zmanjšanju javnega dolga, s čimer se bodo sprostila sredstva za izobraževanje, poklicno usposabljanje, infrastrukturo, raziskave in inovacije v skladu s cilji lizbonske in göteborške strategije ter za reševanje težav v zvezi s staranjem prebivalstva in podnebnimi spremembami;

6.  opozarja Komisijo, da je Parlament v zgoraj navedeni resoluciji z dne 4. aprila 2006 zahteval izvedbo splošnega pregleda davčnih sistemov držav članic, ki je ključna metoda za krepitev konkurenčnosti gospodarstva in trajnosti javnih financ;

7.  poziva Komisijo, da pripravi raziskavo o koristih, za euroobmočje in Unijo kot celoto, boljšega delovanja gospodarskega stebra EMU, veljavno za euroobmočje z vidika rasti in zaposlovanja;

Gospodarske reforme

8.  s tem v zvezi ponovno opozarja na pomen aktivnega in takojšnjega uresničevanja lizbonske strategije in sicer v enaki meri na vseh ravneh in na vseh področjih politike, ki potrebujejo uskladitev in integracijo celotne vrste reform na področju gospodarske, zaposlovalne, okoljske in socialne politike;

9.  ugotavlja, da se gospodarstvo euroobmočja zelo počasi prilagaja ponovni rasti svetovnega gospodarstva, zlasti zaradi šibkega domačega povpraševanja, in da bodo gospodarske reforme na trgu proizvodov, dela in kapitala omogočile hitrejše prilagajanje cen in plač spreminjajočim se gospodarskim okoliščinam, kar je bistveno za povečevanje potenciala rasti, odpravljanje neosnovanih razlik v inflaciji in rasti med državami članicami euroobmočja in prilagajanje morebitnim neugodnim razmeram v mednarodnem okolju;

10. upošteva dejstvo, da so nekatere države članice sprejele obveznosti v okviru svojih nacionalnih programov reform (NPR), vendar ugotavlja, da to ni dovolj ter poziva države članice, da ukrepajo; opozarja, da bi sprejetje kodeksa ravnanja pospešilo gospodarsko uspešnost; omogočilo bi vzajemno spremljanje NPR s strani držav članic prek izmenjav najboljše prakse in z objavo letne "razpredelnice uspešnosti" s strani Komisije, ki prikazuje države z najboljšimi in najslabšimi rezultati, kot predlaga poročilo iz novembra leta 2004 z naslovom "Sprejeti izziv - lizbonska strategija za rast in zaposlovanje", ki ga je pripravila skupina Komisije na visoki ravni pod predsedstvom Wima Koka;

11.  meni, da morajo države članice euroobmočja nadaljevati skupni napredek glede treh načel lizbonsko-göteborškega modela (gospodarska rast, socialna kohezija in varstvo okolja) ter poudarja tudi potencial „prožne varnosti“ (prožnost in varnost) za povečanje udeležbe na trgu dela, zlasti žensk, mladih, kronično nezaposlenih in priseljencev;

12. ponovno izraža svoje prepričanje, da je mogoče skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe uvesti tudi z mehanizmom okrepljenega sodelovanja, če države članice ne bi bile sposobne soglasno sprejeti dogovora; poudarja, da bi mehanizem okrepljenega sodelovanja, čeprav manj zaželen kot soglasen sporazum držav članic, omogočil veliki večini evropskih držav napredovanje na področju skupnega okvira za obdavčitev podjetij na notranjem trgu, medtem ko bo državam članicam, ki pri tem niso udeležene, omogočeno, da se pridružijo kasneje; je prepričan, da je to vprašanje vedno večjega pomena za euroobmočje in poziva države članice euroobmočja, da povečajo svoja prizadevanja za dosego napredka na tem področju;

Notranji trg

13. meni, da je dokončna vzpostavitev notranjega trga, zlasti na področju storitev, ključna za pospeševanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest v EMU; zato poziva k nadaljnjemu in izboljšanemu izvajanju direktiv; obsoja ukrepe, ki so jih sprejele nekatere države članice za zaščito ključnih industrijskih panog in storitev pred čezmejno konkurenco ter ponovno poudarja svojo zavezanost načelom prostega pretoka oseb, blaga, storitev in kapitala;

14. soglaša s Komisijo, da je potrebno odstraniti ovire za vzpostavitev enotnega evropskega plačilnega območja in sprejeti nadaljnje ukrepe za odpiranje razdrobljenih trgov finančnih storitev na drobno (varčevalne sheme, hipoteke, zavarovanja in pokojnine) ter hkrati zagotoviti varstvo potrošnikov; poudarja pomen razvijanja skupnega evropskega pristopa k urejanju finančnega trga in njegovemu nadzoru ter opozarja, da je potrebno pregledati pravila v zvezi s plačilno sposobnostjo zavarovalnic (Solventnost II) in diskrecijskimi pravicami regulatorjev v primeru čezmejnih združitev, da se preprečijo spori med nadzornimi organi v matičnih državah članicah in državah članicah gostiteljicah;

15. meni, da je ambiciozna politika EU na področju inovacij eden temeljev trajnostnega razvoja in ustvarjanja novih delovnih mest ter jo je treba kot najpomembnejšo prednostno nalogo vključiti v okvir izboljšanega gospodarskega usklajevanja; obžaluje, da izdatki za raziskave in razvoj v euroobmočju obsegajo okoli 2 % BDP in torej občutno manj od cilja 3 %, določenega za EU kot celoto; poziva Komisijo, da vloži konkretne predloge v zvezi s financiranjem raziskovanja in razvoja v EU in učinkovitim okvirom za zaščito pravic intelektualne lastnine; poziva države članice, naj dodelijo več sredstev za raziskave in inovacije in uvedejo davčne spodbude za podjetja in univerze, ki vlagajo v raziskave in razvoj, saj so tovrstne spodbude v primerjavi z neposrednimi subvencijami boljše jamstvo, da bodo javna sredstva porabljena za podporo uspešnih projektov;

16. meni, da bi trg delovne sile moral postati prožnejši, odpraviti pa bi morali tudi tiste zakonodajne vidike v zvezi s zaposlovanjem za nedoločen čas, ki ovirajo prilagajanje trga dela; priznava, da morajo dologoročno dejanske plače in produktivnost sočasno rasti; obžaluje, da številni predlogi Parlamenta niso bili upoštevani, zlasti tisti v zvezi z izboljšanjem zmogljivosti za varstvo otrok, doseganjem boljšega ravnotežja med delom in življenjem, uvajanjem spodbud za delavce, ki se odločijo za poznejšo prostovoljno upokojitev, oblikovanjem politik za vključevanje zakonitih priseljencev na trg dela in boj proti nezakonitemu priseljevanju;

17. obžaluje, da je sedanja raven izobraževanja in vseživljenjskega učenja, ki ju je treba vključiti kot prvenstveni prednostni nalogi v okvir izboljšanega gospodarskega usklajevanja, nedvomno nezadostna in soglaša z večino predlaganih ukrepov Komisije; vendar obžaluje, da nekateri predlogi Parlamenta niso bili upoštevani, zlasti tisti, katerih cilj je izboljšati znanje tujih jezikov, matematike in naravoslovnih predmetov v osnovni in srednji šoli, doseči integriran model poklicnega usposabljanja, spodbuditi študente k izbiri poklicne poti na znanstvenem področju, okrepiti sodelovanje med univerzami ter industrijskim in poslovnim sektorjem, spodbujati ponudbo izobraževanja, ki upošteva povpraševanje na trgu dela, vsem zagotoviti dostop do terciarnega izobraževanja, spodbujati vseživljenjsko učenje, ustrezno reševati dolgoročno brezposelnost in brezposelnost mladih ter zagotoviti boljše sporočanje, širjenje in uporabo rezultatov raziskav;

18. poziva države članice in Komisijo, da med svoje najpomembnejše prednostne naloge vključijo vzpostavitev notranjega trga za energijo, izboljšano politiko R&R na področju nadomestnih energetskih virov ter okolju prijaznejšo in čistejšo energijo, vključno s prizadevanjem za večjo uporabo obnovljive energije, večjim zavzemanjem za prihranek energije in energetsko učinkovitost, pa tudi okrepitvijo političnih in gospodarskih povezav s čim več državami dobaviteljicami, da bi imeli različne energetske vire in bolje reševali pomanjkanje ponudbe;

Delovanje EMU

19. soglaša s Komisijo, da so razlogi za razlike v stopnjah rasti in inflacije v euroobmočju vse bolj strukturne narave; v letu 2005 so razlike v rasti segale do 4,5 %, razlike v inflaciji pa do 2,7 %; obžaluje, da različne stopnje inflacije med državami članicami z višjimi stopnjami inflacije negativno vplivajo na konkurenčnost in monetarno stabilnost euroobmočja kot celote;

20. meni, da bi redna srečanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov nedvomno lahko pomembno prispevala k boljšemu izvajanju zahtevanega usklajevanja gospodarske politike s strani nacionalnih parlamentov;

21. pozdravlja vključitev Slovenije v euroobmočje 1. januarja 2007; poziva nove države članice, da sprejmejo potrebne ukrepe za izpolnjevanje konvergenčnih meril iz Maastricta in opozarja na dejstvo, da morata ECB in Komisija uporabljati merilo stabilnosti cen, kot je določeno v Pogodbi ES, ki se razlikuje od merila, ki ga ECB uporablja pri izvajanju svoje monetarne politike; predlaga, da ECB in Komisija ocenita, ali je upravičeno ohranjati tako različen pristop;

22. priznava, da v skladu s konvergenčnimi merili iz Maastrichta stopnja inflacije ne sme presegati za več kot 1,5 % stopnje inflacije treh držav članic z najboljšimi doseženimi rezultati na področju stabilnosti cen; poudarja, da je treba pozorno preučiti opredelitev treh najuspešnejših držav članic glede na stabilnost cen kot tudi metodologijo izračunavanja referenčne vrednosti, da bosta odražali dejstvo, da sedaj dvanajst držav članic EU sodeluje v EMU, uporablja skupno valuto, ki se upravlja s skupno monetarno politiko in da razlike v njihovem individualnem obvladovanju inflacije odražajo strukturne dejavnike bolj kot različne izbire makroekonomske politike;

23. poziva Komisijo in Eurostat, da povečata kakovost statističnih makroekonomskih podatkov (zlasti proračunski primanjkljaj in javni dolg) ter uporabita vsa razpoložljiva sredstva za preprečevanje javnofinančnega neravnovesja v kateri koli državi članici; poziva k nadaljnjemu povečanju pristojnosti Komisije za preverjanje kakovosti posredovanih podatkov;

24. poziva pristojne nadzornike k večjim prizadevanjem za učinkovitejšo oceno dejavnosti skladov za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe z vidika sistemskih tveganj, ki jih slednji lahko ustvarijo, ter poziva Euroskupino, da obravnava to vprašanje;

Zastopanje Unije v razmerju do tretjih držav

25. pozdravlja doseženi dogovor s Svetom o enotnem zastopanju na letnem srečanju institucij iz Bretton Woodsa v Singapurju 19. in 20. septembra 2006; vztraja, da morajo biti stališča predstavništev držav članic v MDS bolje usklajena; ponovno poziva države članice, da si prizadevajo za eno samo volilno enoto, ki bi na začetku mogoče bila skupina držav euroobmočja, da bi tako dolgoročno zagotovili dosledno evropsko zastopanje, v katerem bi sodelovala predsedstvo Sveta ECOFIN in Evropska komisija pod nadzorom Evropskega parlamenta;

26. pozdravlja ponovno izvolitev Jean-Clauda Junckerja kot predsedujočega Euroskupini; meni, da se mora Euroskupina dogovoriti o načrtu za uresničevanje ciljev euroobmočja v naslednjih dveh letih;

27. poudarja potrebo po utrditvi sodelovanja v euroobmočju, da bi okrepili gospodarsko upravljanje in proces evropske integracije ter se tako lahko soočili s svetovnimi gospodarskimi izzivi; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo letno poročilo o euroobmočju v prihodnosti vključevalo bolj konkretne instrumente, ki bodo omogočili poglobljen dialog med različnimi institucijami EU, ki se ukvarjajo z izboljšanjem gospodarskega upravljanja Unije; poziva Komisijo, da zagotovi veliko podporo dejavnostim Euroskupine in njenemu predsedniku;

28. meni, da bi bilo za vse strani koristno, če bi se vzpostavil skupni dialog med Euroskupino, Komisijo in Parlamentom, podoben monetarnemu dialogu med Parlamentom in ECB, ki bi potekal vsaj enkrat letno, da bi poglobili obstoječe okvire in razpravo o izzivih, s katerimi se sooča gospodarstvo euroobmočja, ter načinih za soočanje z njimi;

o

o o

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Euroskupini, Svetu, Komisiji in Evropski centralni banki.

• [1]  UL C 74 E, 24.3.2004, str. 871.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0124.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0076.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0214.
• [5]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0240.
• [6]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0464.
• [7]  Sprejeta besedila, P6_TA(2005)0511.

OBRAZLOŽITEV

Trenutne gospodarske napovedi za euroobmočje so najboljše v zadnjih letih. Po najnovejših napovedih Mednarodnega denarnega sklada bo rast euroobmočja v letu 2006 znašala 2,4 %, v letu 2007 pa 2 %, kar je najvišja rast v zadnjih letih. Napovedana stopnja rasti pa še vedno ne zadostuje za reševanje notranjih in zunanjih izzivov euroobmočja, precej višjo rast imajo tudi nekateri največji konkurenti (ZDA in države v gospodarskem vzponu).

Na gospodarsko rast v svetu lahko negativno vpliva reforma DDV-ja v Nemčiji, ki lahko zmanjša porabo, počasna rast trga z nepremičninami v ZDA, Španiji, na Irskem in v Veliki Britaniji, ter razvrednotenje ameriškega dolarja.

Parlament je v resoluciji o širših smernicah gospodarske politike za leto 2006 posvaril Evropejce pred dejstvom, da je gospodarska rast evroobmočja nenehno nižja od svetovne gospodarske rasti (po podatkih MDS 5,1 % v letu 2006 in 4,9 % v letu 2007) in rasti ZDA (3,4 % v letu 2006 in 2,9 % v letu 2007), medtem ko je občutno nižja od gospodarske rasti držav v vzponu, ki ogrožajo položaj EU na svetovnem trgu, zlasti Kitajske (10 % rast v letu 2006 in 2007).

Vzrok za tovrstne razlike so strukturne pomanjkljivosti, ki ovirajo rast EU. Resolucija o širših smernicah gospodarske politike opredeljuje te pomanjkljivosti in rešitve zanje: izboljšanje zakonodajnega okvira, izvajanje strukturnih reform, krepitev in spodbujanje podjetniškega duha, boljša in hitrejša prilagoditev trga delovne sile novim izzivom, spodbujanje naložb itd.

Tovrstne strukturne pomanjkljivosti je treba zavzeto obravnavati zaradi prilagajanja gospodarstva euroobmočja izzivom globalizacije. Prav tako je treba rešiti že obstoječe težave, s katerimi so javnost in oblikovalci politik dobro seznanjeni: vse bolj pereče vprašanje staranja prebivalstva, težave zaradi priseljevanja, izjemna rast uvoza tretjih držav, selitev evropskih podjetij, naraščajoče povpraševanje po energetskih virih in tveganja, ki jih povzroča neuravnotežen makroekonomski razvoj.

Sklep tega poročila je, da je treba nemudoma začeti z delom za odpravljanje posledic slabih rezultatov preteklega leta. Za doseganje tega cilja je potrebno boljše usklajevanje evropskih gospodarskih politik in politik, ki ostajajo v pristojnosti držav članic, v skladu s predlogi Komisije v "Letni izjavi o območju eura" (KOM (2006) 392 končno) in dolgoletnimi pobudami Evropskega parlamenta.

POSTOPEK

Naslov

Letna izjava za leto 2006 o območju evra

Št. postopka

2006/2239(INI)

Pristojni odbor Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

ECON 28.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

José Manuel García-Margallo y Marfil 4.7.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

12.9.2006

2.10.2006

10.10.2006

Datum sprejetja

23.10.2006

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

32 0 1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Ian Hudghton, Sophia in 't Veld, Piia-Noora Kauppi, Wolf Klinz, Andrea Losco, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, John Purvis, Alexander Radwan, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Katerina Batzeli, Harald Ettl, Catherine Guy-Quint, Klaus-Heiner Lehne, Jules Maaten, Thomas Mann, Giovanni Pittella, Yannick Vaugrenard, Corien Wortmann-Kool

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

26.10.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...