POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
31.10.2006 - (KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD)) - ***I
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Roselyne Bachelot-Narquin
Pripravljavec mnenja (*): Esko Seppänen, Odbor za proračun
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD))
(Postopek soodločanja: prva obravnava)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0091)[1],
– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 159(3) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0082/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenj Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za proračun (A6‑0385/2006),
1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;
2. poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;
3. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Navedba sklicevanj 2 a (novo) | |
|
ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[2], |
|
UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 | |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov; |
(1) Ne glede na pozitivne učinke globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti lahko ta pojav za najbolj ranljive in najmanj kvalificirane delavce v nekaterih sektorjih prinaša tudi negativne posledice. Zato je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost, ki se pogaja v okviru STO, izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov. |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
(1a) V okviru zunanjih trgovinskih izmenjav je treba ohraniti evropske vrednote in evropski socialni model s spodbujanjem razvoja pravičnega zunanjega trga. Z negativnimi učinki globalizacije se je treba najprej spoprijeti z dolgoročno in trajnostno strategijo Skupnosti za trgovinsko politiko, katere cilj je doseči visoke socialne in ekološke standarde na svetovni ravni. Pomoč, ki se jo zagotovi iz ESPG, mora biti dinamična ter se prilagajati okoliščinam na trgu, ki se stalno spreminjajo in so pogosto nepredvidene. |
Obrazložitev | |
V zunanjetrgovinski politiki EU je treba upoštevati solidarnost, varstvo socialnih pravic ter odprt, a hkrati pravičen trg in jih spodbujati pri vseh intervencijah EU na področju svetovne trgovine. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 1 b (novo) | |
|
(1b) Za boljše razumevanje celotnega obsega vprašanja prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo, mora Komisija redno obsežneje nadzirati, raziskovati in poročati, vključno z napovedjo stopnje učinka, ki jo konkurenčnost takega prenosa že ima na industrijski sektor EU, ustreznimi programi za zbiranje podatkov o trendih količinske in sektorske sestave tako prenesenih delovnih mest, natančno analizo ekonomskih stroškov takega prenosa (med drugim z oceno izgube davčnih prihodkov in socialnih izdatkov, potrebnih za podporo presežnim delavcem), podatki o prerazporeditvi delavcev in njihovih novih ravni plač ter analizo širših vplivov na skupnosti; |
Obrazložitev | |
Pravočasno predvidevanje in podatki o učinkih prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo so potrebna orodja za razvoj ustreznega odziva politike Skupnosti. | |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 2 | |
(2) ESPG bi moral zagotavljati posebno enkratno podporo za olajšanje ponovne vključitve delavcev v delovno razmerje na območjih ali v sektorjih, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. |
(2) ESPG bi moral zagotavljati posebno enkratno podporo za olajšanje ponovne vključitve delavcev v delovno razmerje na območjih, sektorjih, področjih ali trgih delovne sile, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. |
Obrazložitev | |
Nekatere trge delovne sile lahko prizadenejo hude gospodarske motnje, ne da bi bil izredno prizadet samo eden od industrijskih sektorjev. | |
Posledice globalizacije se lahko precej razlikujejo med različnimi območji, ne samo med sektorji. Zaradi obstoječih neskladij glede na območja se lahko motnje, povezane z globalizacijo, še povečajo: skladno s tem je treba upoštevati učinek takih motenj glede na območja. | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 3 | |
(3) Ukrepe v okviru te uredbe je treba opredeliti v skladu s strogimi merili pomoči glede na obseg gospodarskih motenj in njihovega vpliva na neki sektor ali območje, s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na najbolj prizadete dele Skupnosti. |
(3) Ukrepe v okviru te uredbe je treba opredeliti v skladu s strogimi merili pomoči glede na obseg gospodarskih motenj in njihovega vpliva na neki sektor ali območje, s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na delavce iz najbolj prizadetih regij in gospodarskih sektorjev Skupnosti. Takšna motnja ni nujno najbolj prisotna le v eni državi članici. Zato lahko države članice v izjemnih okoliščinah skupaj vložijo prošnjo za pridobitev pomoči iz ESPG. |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 4 | |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti. |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti, zlasti z delovanjem strukturnih skladov, hkrati pa morajo k socialni politiki Skupnosti prispevati dejansko dodano vrednost. |
Obrazložitev | |
ESPG mora spodbujati evropski socialni model. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
(4a) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 je zavezujoč od 1. januarja 2007 dalje, njegova točka 28 pa določa proračunsko okvir za ESPG; ______
|
Obrazložitev | |
Ker so proračunski okviri ESPG v veliki meri opredeljeni v medinstitucionalnem sporazumu, bi bila uredba natančnejša, če bi se jasno sklicevala nanj. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 5 | |
(5) Ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
(5) Specifični ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Vendar je treba te ukrepe uskladiti z obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi za posodobitev in prestrukturiranje v okviru regionalnega razvoja, tako usklajevanje pa ne sme povzročiti vzporednih ali dodatnih struktur upravljanja za ukrepe, financirane iz ESPG. |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 6 | |
(6) Pomoč Skupnosti se lahko da samo na vlogo prizadete države članice. Komisija mora zagotoviti enako obravnavanje prošenj, ki jih predložijo države članice. |
(6) Pomoč Skupnosti se lahko da samo na vlogo ene ali več prizadetih držav članic. Komisija mora zagotoviti enako obravnavanje prošenj, ki jih predložijo države članice, vendar ne da bi zato uvedli sistem kvot. |
Obrazložitev | |
Omogočiti je treba obravnavanja čezmejnih primerov. | |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 8 | |
(8) Država članica mora ostati odgovorna za izvrševanje finančnega prispevka, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Država članica bi morala upravičiti uporabo prejetega finančnega prispevka.
|
Država članica ali države članice (pri čezmejnih ukrepih) morajo ostati pristojne za izvrševanje finančnega prispevka, upravljanje in nadzor ukrepov, ki se financirajo s sredstvi Skupnosti v skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti. Država članica oziroma države članice bi morale v vseh primerih upravičiti uporabo prejetega finančnega prispevka in, kadar je mogoče, analizirati uspešnost ukrepov in dosežene rezultate. |
Obrazložitev | |
Nujno je spremljati dejavnosti ESPG, zlasti da bi izvedeli, ali je podpora zadostna. | |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
(8a) Evropski center za spremljanje sprememb, delujoč v Dublinu, objavlja študije, ki pripomorejo k razumevanju gospodarskih in socialnih sprememb v Evropi. Posveča se tudi sektorskemu izvedenstvu, skupaj s pričakovanimi, napovedanimi ali predvidenimi spremembami v trgovinskih strukturah. Center lahko pomaga Evropski komisiji in državam članicam glede kvalitativnih in kvantitativnih analiz ter pripomore k presoji izvajanja ukrepov iz ESPG. |
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 9 | |
(9) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
(9) Ker je zaradi evropske razsežnosti vprašanja odpuščanj in učinka dejavnosti pri soočanju z gospodarskimi in socialnimi pretresi mogoče cilje v zvezi solidarnostjo lažje doseči na ravni Evropske unije kot pa na nacionalni ravni, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je določeno v navedenem členu, ta uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev – |
Obrazložitev | |
Na pretrese, ki jih sprožajo velike spremembe v strukturi svetovne trgovine, se morajo seveda v prvi vrsti odzvati organi posameznih držav članic, in sicer na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. Sklad se bo osredotočil na primere odpuščanj, ki imajo evropske razsežnosti zaradi svoje teže in posledic za območja, kjer se nahaja podjetje (ali podjetja), v katerem je prišlo do krčenja delovnih mest. Sklad je torej znamenje evropske solidarnosti in služi kot dopolnilo prizadevanjem držav članic. Pomoč sklada naj bi prispevala k temu, da bi postala evropska solidarnost bolj vidna za prizadete delavce in državljane Unije nasploh. | |
Predlog spremembe 14 Člen 1, odstavek 1 | |
1. Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, v nadaljevanju „ESPG“, da Skupnosti omogoči podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo. |
1. Za spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje dodatnih delovnih mest v Evropski uniji uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, v nadaljevanju „ESPG“, da Skupnosti omogoči podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih zaradi globalizacije, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na sekundarne in terciarne sektorje ter na transnacionalno, nacionalno, regionalno ali lokalno gospodarstvo. |
Obrazložitev | |
Za kmetijski sektor je treba uporabiti posebne instrumente skupne kmetijske politike. | |
Predlog spremembe 15 Člen 1, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo) | |
x |
Čas njegovega delovanja je vezan na finančno perspektivo za obdobje 2007 do 2013. |
Obrazložitev | |
Ni navedeno, kako dolgo naj bi sklad obstajal. Člen 20 govori le o pregledu. | |
ESPG bo vključen v splošen pregled izdatkov in prihodkov (finančnega okvirja) EU, ki je predviden v medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006. | |
Predlog spremembe 16 Člen 1, odstavek 2 | |
2. Ta uredba določa pravila delovanja ESPG za lažje ponovno vključevanje delavcev, prizadetih zaradi odpuščanja, ki je povezano s trgovino, v delovno razmerje. |
2. Ta uredba določa pravila delovanja ESPG za lažje ponovno vključevanje delavcev, prizadetih zaradi odpuščanja, ki je povezano z globalizacijo, v delovno razmerje. |
Predlog spremembe 17 Člen 2 | |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do obsežnega povečanja uvoza v EU, postopnega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči: |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do občutnega povečanja uvoza v EU, ostrega in hitrega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči: |
(a) vsaj 1000 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, v regiji, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; |
(a) vsaj 1000 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi; |
ali |
ali |
(b) vsaj 1000 presežnih delavcev v obdobju 6 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1 % regionalne zaposlenosti, merjeno po ravni NUTS II. |
(b) vsaj 1000 presežnih delavcev v obdobju 12 mesecev v enem ali več podjetjih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih, v sektorju NACE 2 v regiji po ravni NUTS II; |
|
(ba) na majhnih trgih dela ali v izrednih okoliščinah, ki jih mora zadevna država članica oziroma več držav članic ustrezno utemeljiti, je lahko vloga za prispevke iz ESPG sprejemljiva, kadar odpuščanje delavcev (najmanj 500) resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo, tudi če pogoji iz odstavkov (a) in(b) niso v celoti izpolnjeni. Skupna višina prispevkov, dodeljenih iz naslova izrednih okoliščin, v nobenem letu ne sme presegati 20 % sredstev ESPG. |
Predlog spremembe 18 Člen 3, uvodno besedilo | |
Finančni prispevek v okviru te uredbe bo izplačan za ukrepe kot del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela, vključno z: |
Finančni prispevek evropske solidarnosti v okviru te uredbe bo izplačan za aktivne ukrepe na trgu dela, ki so lahko del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela, zlasti: |
Predlog spremembe 19 Člen 3, točka (a) | |
(a) aktivnimi ukrepi na trgu dela, kakor so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev; |
(a) pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, izdajo potrdil o pridobljenih izkušnjah, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev, za ustanavljanje projektov sodelovanja ali ponovni zagon podjetja in mikrokrediti; |
Predlog spremembe 20 Člen 3, točka (b) | |
(b) posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, in začasnimi dodatki k plači za delavce v starosti vsaj 50 let, ki so se pripravljeni vrniti na trg dela za nižjo plačo. |
(b) posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, |
|
(ba) spodbude, vključno s finančnimi, predvsem za prikrajšane ali starejše delavce, da ostanejo na trgu dela. |
Predlog spremembe 21 Člen 3, odstavek 1 a (novo) | |
|
Iz ESPG se ne financira pasivnih ukrepov socialne zaščite. |
Obrazložitev | |
Prvotno predlagana terminologija je dajala vtis, da je iz sklada mogoče financirati pasivne zaščitne ukrepe. V skladu z dokumentom SEC(2006) 314 temu ni tako, kar želi predlog spremembe poudariti. | |
Predlog spremembe 22 Člen 5, odstavek 2, točka (a) | |
(a) obrazloženo analizo povezave med tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih; navedbo števila presežnih delavcev, in razlago nepredvidljive narave teh tehnoloških presežkov; |
(a) obrazloženo analizo povezave med načrtovanimi tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih in navedbo števila presežnih delavcev; |
Predlog spremembe 23 Člen 5, odstavek 2, točka (b) | |
(b) opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), in kategorije prizadetih delavcev; |
(b) opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), dobaviteljev in proizvajalcev v poproizvodni fazi, sektorjev in kategorije prizadetih delavcev; |
Obrazložitev | |
Kar zadeva spremljanje premikov in razvoja v gospodarstvu, je pomembneje opredeliti celotne sektorje, ki so jih prizadele spremembe, kot posamezna podjetja. | |
Predlog spremembe 24 Člen 5, odstavek 2, točka (c) | |
(c) pričakovan vpliv tehnoloških presežkov na lokalno, regionalno ali državno zaposlenost; |
(c) opis zadevnega ozemlja in njegovih regionalnih ali lokalnih organov ter drugih zainteresiranih strani in pričakovanega vpliva tehnoloških presežkov na lokalno ali regionalno ali zaposlenost; |
Predlog spremembe 25 Člen 5, odstavek 2, točka (d) | |
(d) posebne ukrepe, ki jih je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov zanje, vključno z njihovo skladnostjo z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov; |
(d) usklajen sveženj prilagojenih storitev, ki ga je treba financirati, in razčlenitev predvidenih stroškov zanj, vključno z njegovo skladnostjo z ukrepi, financiranimi iz strukturnih skladov in podatki o ukrepih, ki so obvezni v skladu z nacionalno zakonodajo ali na podlagi skupnih sporazumov; |
Predlog spremembe 26 Člen 5, odstavek 2, točka (d a) (novo) | |
|
(da) pregled pogojev za nadomestilo in časa, za katerega je predvideno nakazovanje nadomestila plač; |
Predlog spremembe 27 Člen 5, odstavek 2, točka (f) | |
(f) postopke, upoštevane pri posvetovanju s socialnimi partnerji; |
(f) odziv socialnih partnerjev, s katerimi se je posvetovala; |
Predlog spremembe 28 Člen 5, odstavek 3 | |
3. Ob upoštevanju ukrepov, ki so jih država članica in zadevna podjetja izvedli na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pri čemer je posebna pozornost namenjena ukrepom, financiranim iz Evropskega socialnega sklada, v nadaljevanju „ESS“, morajo informacije, predvidene v odstavku 2, vključevati kratek opis ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih načrtujejo državni organ ter zadevna podjetja, vključno z oceno stroškov zanje. |
3. Ob upoštevanju ukrepov, ki so jih država članica, regija, socialni partnerji in zadevna podjetja izvedli na podlagi nacionalne zakonodaje ali kolektivnih pogodb, pri čemer je posebna pozornost namenjena ukrepom, financiranim iz Evropskega socialnega sklada, v nadaljevanju „ESS“, morajo informacije, predvidene v odstavku 2, vključevati kratek opis ukrepov, ki so jih sprejeli ali jih načrtujejo državni organ ter zadevna podjetja, vključno z oceno stroškov zanje. |
Obrazložitev | |
Regije so omenjene posebej, saj jih ta direktiva navaja kot osrednje za trenutno ureditev (kot med drugim v uvodni izjavi 3: '... „... s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na najbolj prizadete dele Skupnosti.“). | |
Predlog spremembe 29 Člen 5, odstavek 4 | |
4. Država članica zagotovi tudi statistične in druge informacije na najustreznejši ozemeljski ravni, ki jih Komisija potrebuje za oceno izpolnjevanja meril za pomoč. |
4. Zadevna država članica oziroma države članice zagotovijo tudi statistične in druge informacije na najustreznejši ozemeljski ravni, ki jih Komisija potrebuje za oceno izpolnjevanja meril za pomoč. |
Predlog spremembe 30 Člen 5, odstavek 5 | |
5. Na podlagi informacij iz odstavka 2 Komisija v sodelovanju z državo članico oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka v okviru te uredbe izpolnjeni. |
5. Na podlagi informacij iz odstavka 2 Komisija v posvetovanju z državo članico oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka v okviru te uredbe izpolnjeni. |
Obrazložitev | |
Treba je natančno razdeliti posamezne vloge. Komisija v svoji vlogi varuha pogodb in splošnega interesa Skupnosti oceni, ali so pogoji za dodelitev pomoči zares izpolnjeni, nato pa morata odločiti obe veji proračunskega organa. Države članice medtem posredujejo primere.. | |
Predlog spremembe 31 Člen 5, odstavek 6 | |
6. Komisija zagotovi enako obravnavo vlog, ki jih predložijo države članice. |
6. Komisija zagotovi enako obravnavo vlog iz odstavka 1, ne da bi zato uvedli sistem kvot. |
Obrazložitev | |
Treba je jasno povedati, da je vprašanje enakopravne obravnave povezano z vsebino vloge in ne s pritiski držav članic ali s tem, iz katere država vloga prihaja. V vsakem primeru ima proračunski organ zadnjo besedo in možnost ukrepanja, če bi vloge prevečkrat prihajale iz enih in istih držav članic. | |
Predlog spremembe 32 Člen 6, odstavek 2 | |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni. |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni ter jih ne nadomešča. Ti lahko v skladu z odstavkom 5 vključujejo ukrepe, ki jih sofinancirajo strukturni skladi. |
Obrazložitev | |
Povezovanje in usklajevanje z ukrepi, sofinanciranimi iz strukturnih skladov, lahko poveča skladnost pomoči iz ESPG in drugih politik Skupnosti, kot je navedeno v uvodnih izjavah 4 in 5. | |
Predlog spremembe 33 Člen 6, odstavek 3 | |
3. Ukrepi, ki prejmejo finančni prispevek iz ESPG, morajo biti skladni s Pogodbo in akti, sprejetimi v skladu z določbami Pogodbe. |
3. Pomoč iz ESPG mora zagotavljati solidarnost in podporo posameznim delavcem, ki so ostali brez dela zaradi strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Iz ESPG se ne financira prestrukturiranja podjetij ali sektorjev. |
Predlog spremembe 34 Člen 6, odstavek 5 | |
5. Država članica zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo prispevek v okviru ESPG, ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
5. Država članica zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo prispevek v okviru ESPG, lahko dopolnjujejo pomoč iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, zlasti iz evropskega socialnega sklada. |
Predlog spremembe 35 Člen 6, odstavek 5 a (novo) | |
|
5a. Za izvajanje pomoči iz ESPG niso potrebne dodatne upravne strukture. |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili dodatni birokraciji, za izvajanje ESPG predlagamo uporabo obstoječega mehanizma ESS. | |
Predlog spremembe 36 Člen 7 | |
7. Komisija in države članice spodbujajo enakost žensk in moških ter zagotavljajo nerazlikovanje glede na spol, raso, narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost pri dostopu do pomoči iz ESPG. |
7. Komisija in države članice zagotavljajo enakost žensk in moških ter vključevanje vidika spola na različnih stopnjah izvajanja ESPG. |
|
Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da na različnih stopnjah izvajanja ESPG in zlasti pri dostopu do njega preprečijo razlikovanje na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe usklajuje klavzulo o nediskriminaciji z besedilom člena 16 Uredbe Sveta o splošnih določbah za ESRR, ESS in Kohezijski sklad. | |
Predlog spremembe 37 Člen 8, odstavek 1 | |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35% finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. Sredstva iz ESPG se uporabijo tudi za ustanovitev evropskega internetnega okna, ki na enem mestu omogoča prost dostop do podatkov o ESPG in posreduje navodila za predložitev vlog ter posreduje posodobljene podatke o odobrenih in zavrnjenih vlogah, poleg tega pa poudarja vlogo proračunskega organa. |
Predlog spremembe 38 Člen 9 | |
Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Država članica zadevne delavce, lokalna in regionalna združenja, organe, socialne partnerje, medije ter organizirano civilno družbo obvešča o ESPG in da je to sklad Skupnosti. Evropska komisija zagotavlja, da je dolžnost takšnega obveščanja s strani države obveznost, določena in natančno opredeljena v odločitvi o dodelitvi iz člena 12(3). |
Predlog spremembe 39 Člen 10, odstavka 1 in 2 | |
1. Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila presežnih delavcev, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej določi znesek finančnega prispevka, ki se izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
1. Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila delavcev, ki potrebujejo pomoč, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej oceni ter predlaga znesek finančnega prispevka, ki se lahko izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
Znesek ne sme preseči 50% celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5(2)(d). |
Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5.2(d). |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, čim prej začne postopek iz člena 12. |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, takoj začne postopek iz člena 12. |
Predlog spremembe 40 Člen 11 | |
Odhodki so upravičeni za prispevek iz ESPG od datuma, ko začne država članica zagotavljati prilagojene storitve prizadetim delavcem po napovedi kolektivnih odpustov. |
Odhodki so upravičeni za prispevek iz ESPG od datuma(datumov), ko začne država članica zagotavljati prilagojene storitve prizadetim delavcem, kot je določeno v členu 5(2)(e). |
Predlog spremembe 41 Člen 11 a (novo) | |
|
Člen 11a |
|
Proračunski postopek |
|
1. Pravila delovanja ESPG so v skladu z določbami člena 28 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 in z njegovimi morebitnimi spremembami. |
|
2. Proračunska sredstva za ESPG so vključena v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija z običajnim proračunskim postopkom, takoj ko Komisija opredeli zadostna sredstva v okviru razlik do zgornje meje in/ali zapadle obveznosti. Zneski se črpajo po naslednjem vrstnem redu: |
|
– zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N-2, |
|
– neporabljena sredstva v okviru razlike do skupne zgornje meje odhodkov v letu N-1, |
|
– zapadle odobritve za prevzem obveznosti iz leta N-1. |
Predlog spremembe 42 Člen 12, naslov | |
Proračunski postopek |
Postopek dodelitve |
Obrazložitev | |
Novi naslov bolje odraža vsebino člena (v skladu s predlogom spremembe 8). | |
Predlog spremembe 43 Člen 12, odstavka 1 in 2 | |
1. Kadar Komisija sklene, da se plača finančni prispevek iz ESPG, proračunskemu organu predloži predlog za odobritev proračunskih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenemu v skladu s členom 10. |
1. Kadar Komisija sklene, da se plača finančni prispevek iz ESPG, proračunskemu organu predloži predlog za odobritev proračunskih sredstev, ki ustrezajo znesku, določenemu v skladu s členom 10, in zahtevo za prenos zneska v proračunsko postavko ESPG. Predloge se lahko razporedi v svežnje. Črpanje iz rezerve v zvezi z ESPG se izvaja v skladu s členom 24(4) Uredbe (ES) št. 1605/2002. |
Predlog v skladu z odstavkom 1 vključuje naslednje: |
Predlog v skladu z odstavkom 1 vključuje naslednje: |
(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 5(5), skupaj s povzetkom informacij, na katerih temelji navedena ocena; |
(a) oceno, opravljeno v skladu s členom 5(5), skupaj s povzetkom informacij, na katerih temelji navedena ocena; |
dokazila o izpolnjevanju meril iz člena 2; |
dokazila o izpolnjevanju meril iz členov 2 in 6; |
(c) razloge, ki upravičujejo predlagane zneske. |
(c) razloge, ki upravičujejo predlagane zneske. |
2. Komisija predloge v svežnjih predloži proračunskemu organu. |
2. Komisija hkrati s predlogom o črpanju iz rezerve sproži postopek trialoga, po možnosti v poenostavljeni obliki, da se zagotovi soglasje obeh vej proračunskega organa o potrebi po uporabi ESPG in zahtevane vsote. |
Vsako leto 1. julija ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
2a. Vsako leto 1. septembra ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
Predlog spremembe 44 Člen 12, odstavek 3 a (novo) | |
|
3a. Če največji letni znesek, dodeljen ESPG, ni porabljen, in če je merilo iz odstavka 2a izpolnjeno, mora biti uporaba določil iz odstavka 3 zagotovljena strogo v skladu s to uredbo. |
Obrazložitev | |
Če so vsa merila upravičenosti izpolnjena, je treba zaščititi zakonita pričakovanja z zagotavljanjem ustreznega financiranja. | |
Predlog spremembe 45 Člen 13, odstavek 1 | |
1. Po sprejetju sklepa v skladu s členom 12(3) Komisija izplača finančni prispevek državi članici v enkratnem znesku. |
1. Po sprejetju sklepa v skladu s členom 12(3) Komisija v petnajstih dneh izplača finančni prispevek državi članici v enkratnem znesku, načeloma v 15 dneh. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se sredstva iz ESPG uporabijo čim prej glede na težke razmere, za ureditev katerih so namenjena. Kratek petnajstdnevni rok se zdi primeren, predlagal ga je tudi Evropski parlament v svojem poročilu o Solidarnostnem skladu (prva obravnava, poročilo Berend, A6-123/2006). | |
Predlog spremembe 46 Člen 15, odstavek 1 | |
1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 13(2), država članica Komisiji predloži poročilo o izvršitvi finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih ter izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS. |
1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 13(2), država članica Komisiji predloži poročilo o izvršitvi finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih in številu ljudi, ki so zaradi prispevkov iz ESPG dobili trajno zaposlitev, ter izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS. |
Predlog spremembe 47 Člen 15, odstavek 1 a (novo) | |
|
1a. Država članica vzpostavi sistem presoje, da lahko od začetka obdobja pomoči spremlja vplive različnih ukrepov. |
Predlog spremembe 48 Člen 16, odstavek 1 | |
1. Prvič leta 2008 in vsako leto pred 1. julijem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o dejavnostih v okviru te uredbe v prejšnjem letu. Poročilo vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi in zaključkom odobrenega finančnega prispevka. |
1. Prvič leta 2008 in vsako leto pred 1. julijem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe v prejšnjem letu. Poročilo se osredotoči predvsem na dosežene rezultate ESPG in vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi, vključno z njihovim dopolnjevanjem z ukrepi, ki se financirajo iz strukturnih skladov, zlasti ESS, in zaključkom odobrenega finančnega prispevka. Vsebovati mora tudi zahteve, ki so bile zavrnjene zaradi pomanjkanja sredstev ali neupravičenosti. |
Predlog spremembe 49 Člen 16, odstavek 2 | |
2. Poročilo bo predloženo v vednost socialnim partnerjem. |
2. Poročilo bo predloženo v vednost Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
Obrazložitev | |
V tem sektorju je treba ohranjati visoko raven soglasja in omogočiti preglednost evropskim institucijam in socialnim partnerjem, ki so neposredno povezani z uspehom projekta. | |
Predlog spremembe 50 Člen 17, odstavek 1, uvodni del | |
Komisija na svojo pobudo in v tesnem sodelovanju z državami članicami izvede: |
Komisija na svojo pobudo in v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom, državami članicami in socialnimi partnerji izvede: |
Predlog spremembe 51 Člen 17, odstavek 1, točka (b) | |
(b) naknadno oceno. |
(b) naknadno oceno do 31. decembra 2014 s pomočjo zunanjih strokovnjakov, da bi izmerili učinek ESPG in njegovo dodano vrednost. |
Obrazložitev | |
Evropska dodana vrednost ESPG mora biti ključni kriterij pri oceni projekta. | |
Predlog spremembe 52 Člen 17, odstavek 2 | |
2. Rezultati ocene bodo predloženi v vednost proračunskemu organu in socialnim partnerjem. |
2. Rezultati ocene bodo predloženi v vednost Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in socialnim partnerjem. |
Predlog spremembe 53 Člen 18, odstavek 1 | |
1. Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti države članice prevzamejo odgovornost v prvi fazi za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo sklada, in za finančni nadzor ukrepov. Zato ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo: |
1. Brez poseganja v pristojnost Komisije za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti države članice prevzamejo odgovornost v prvi fazi za upravljanje ukrepov, ki prejemajo podporo sklada, in za finančni nadzor ukrepov. Zato ukrepi, ki jih sprejmejo, vključujejo: |
(a) preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Skupnosti po načelih dobrega finančnega poslovodenja; |
(a) pravočasno preverjanje, da so bili sistemi upravljanja in nadzora uvedeni in se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito in pravilno uporabo sredstev Skupnosti po načelih dobrega finančnega poslovodenja; |
(b) preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni; |
(b) pravočasno preverjanje, da so bili financirani ukrepi pravilno izvedeni; |
(c) zagotavljanje, da so odhodki, ki so financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije, pravilni in redni; |
(c) pravočasno zagotavljanje, da so odhodki, ki so financirani na podlagi zanesljive spremne dokumentacije, pravilni in redni; |
(d) preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nepravilnosti ter vračilom neupravičeno plačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, kjer je primerno. Države članice te uradno sporočijo Komisiji in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. |
(d) preprečevanjem, odkrivanjem in odpravljanjem nepravilnosti ter vračilom neupravičeno plačanih zneskov, skupaj z zamudnimi obrestmi, kjer je primerno. Države članice te pravočasno uradno sporočijo Komisiji in jo redno obveščajo o poteku upravnih in pravnih postopkov. |
Predlog spremembe 54 Člen 18, odstavek 3, pododstavek 1 | |
3. V skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelih dobrega in učinkovitega finančnega poslovodenja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. Komisija predvsem zagotovi, da imajo države članice sisteme upravljanja in nadzora, ki delujejo brez zapletov. |
3. V skladu s svojo pristojnostjo za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti Komisija sprejme vse ukrepe, potrebne za preverjanje, da so financirani ukrepi izvedeni po načelih dobrega in učinkovitega finančnega poslovodenja v skladu z določbami Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002. Vsaka država članica zagotovi sisteme upravljanja in nadzora, ki delujejo brez zapletov; Komisija je dolžna preveriti, da so takšni sistemi učinkoviti. |
Predlog spremembe 55 Člen 20, odstavek 1 a (novo) | |
|
Poleg tega lahko Komisija pri pripravi svojega poročila v skladu z izjavo št. 1 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 poda predlog za spremembo tistih določb Medinstitucionalnega sporazuma, ki se nanašajo na ESPG. |
Predlog spremembe 56 Člen 20, odstavek 2 | |
Evropski parlament in Svet vsekakor pregledata to uredbo do 31. decembra 2013. |
Evropski parlament in Svet pregledata to uredbo do 31. decembra 2013 in jo po potrebi obnovita. |
Obrazložitev | |
Podaljšanje obstoja sklada in pogojev, povezanih z njim, bo odvisno od vsebine prihodnje finančne perspektive, ki bo nastopila leta 2014. |
(COD)
14.9.2006
MNENJE Odbora za proračun (*)
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD))
Pripravljavec mnenja(*): Esko Seppänen
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori – člen 47 Poslovnika.
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Sklepi Sveta in določbe medinstitucionalnega sporazuma v zvezi z Evropskim skladom za prilagoditev globalizaciji
Sklep o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji je Svet sprejel decembra 2005, ko se je tudi odločil, da je najvišji znesek 500 milijonov EUR in da se mora financirati iz neporabljenih sredstev do zgornjih meja proračuna (...) in/ali iz sredstev, ki so zapadla.
Proračunski vidiki ustanovitve Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) so bili nadalje opredeljeni v novem "Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju" z dne 17. maja 2006[3], ki je pričel veljati 1. januarja 2007. Ker ustrezne določbe niso bile prevzete v predlogu uredbe, se je ob razlagi proračunskega okvira ESPG nujno sklicevati nanj.
Točka 28 medinstitucionalnega sporazuma podrobno navaja:
- sklad ne sme presegati najvišjega letnega zneska v višini 500 milijonov EUR (v tekočih cenah), ki se lahko črpa iz neporabljenih sredstev, ki so na voljo v okviru zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta in/ali iz zapadlih sredstev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih, povezanih z razdelkom 1B,
- v zvezi s postopkom:
1. ta proračunska sredstva bodo vključena v splošni proračun Evropske unije kot rezervacija z običajnim proračunskim postopkom, takoj ko Komisija opredeli zadostna sredstva v okviru razlik do zgornje meje in/ali zapadle obveznosti;
2. ko so izpolnjeni pogoji za uporabo Sklada, Komisija obema vejama proračunskega organa predstavi: (i) predlog za uporabo sklada, (ii) predlog za prenos v ustrezne proračunske vrstice;
3. hkrati s pripravo predloga odločitve o uporabi sklada Komisija začne postopek tristranskih pogovorov za pridobitev soglasja obeh vej proračunskega organa glede potrebe po uporabi sklada in glede potrebnega zneska.
Pojem "zapadla proračunska sredstva"
Opredelitev neporabljenih sredstev v Finančni uredbi zajema proračunska sredstva, ki niso porabljena, in zapadla sredstva.
Proračunska sredstva, ki niso bila porabljena: člen 9(1) določa, da "sredstva proračuna, ki ostanejo neporabljena na koncu proračunskega leta, za katerega so bila odobrena, zapadejo."
Zapadla proračunska sredstva: člen 11 določa, da "kadar sredstva zapadejo, ker ukrepi, za katere so bili zneski namenjeni, v celoti ali delno niso bili izvedeni, se zadevna sredstva črtajo v katerem koli proračunskem letu po letu, v katerem so bila sredstva odobrena v proračunu."
Na podlagi stopnje izvrševanja preteklih let (glej spodnjo razpredelnico) se zdi, da se ESPG lahko v največji meri financira samo iz neporabljenih sredstev proračuna, če ne ostane na voljo nobena razlika.
Proračunski postopek
Praktično izvajanje določb medinstitucionalnega sporazuma bi po revidiranem predpisanem računovodskem izkazu z dne 20. junija 2006, ki ga je pripravila Komisija, moralo voditi v postopek, opisan v nadaljevanju.
Uporaba "razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta" (razlika med skupno zgornjo mejo za odobritve za prevzem obveznosti, določeno v finančnem okviru za leto n-1 in odobritve za prevzem obveznosti, vključene v proračun za tisto leto), ter "zapadlih odobritev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let", ki ga določa medinstitucionalni sporazum, ima pomembne posledice za postopek, ki se uporablja za ESPG. Določbe se lahko vključijo v proračun le, če in ko so znani zneski neporabljene razlike do zgornje meje in zapadlih odobritev za prevzem obveznosti, to je:
- spomladi leta n-1 za zapadle odobritve za prevzem obveznosti za leto n-2,
- jeseni leta n-1 za razliko do skupne zgornje meje za leto n-1,
- spomladi leta n-1 za zapadle odobritve za prevzem obveznosti za leto n-1.
Glede na to je proračunski postopek za uporabo ESPG naslednji.
Potem ko Komisija oceni znesek zapadlih odobritev za prevzem obveznosti za leto n-2, spomladi leta n-1, lahko predlaga vključitev ustreznih zneskov (s skupno zgornjo mejo 500 milijonov EUR) v predhodni predlog proračuna (PPP) za leto n, oziroma najkasneje v predlogu spremembe k PPP v naslovu 40 "Rezerve" (40 02 43 - "Rezerve za Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji"). Če je raven zapadlih odobritev za prevzem obveznosti za leto n-2 nižja od 500 milijonov EUR, bi bilo mogoče dodati nadaljnja sredstva v postavko rezerv jeseni leta n-1 in sicer v fazi druge obravnave predloga proračuna za leto n (ko je znano, kolikšna je zgornja meja, ki je na voljo za leto n-1). Nazadnje, če še vedno ni dosežena raven 500 milijonov, se lahko preostala razlika dopolni s predlogom spremembe spomladi leta n, potem ko se določi raven zapadlih odobritev za prevzem obveznosti za leto n-1.
Po vključitvi odobrenih proračunskih sredstev v postavko rezerv in ko so izpolnjeni pogoji za njihovo uporabo, je za dejansko uporabo sklada potreben sklep o uporabi sklada. Tega morata na predlog Komisije sprejeti obe veji proračunske oblasti skupaj. V primeru pozitivnega sklepa se v skladu s členom 24(4) Finančne uredbe odloči o ustreznih prenosih (iz postavke rezerv v postavko 04 05 01 Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji).
Kot je navedeno v medinstitucionalnem sporazumu, Komisija hkrati s predstavitvijo predloga za uporabo sklada prične postopek trialoga, da zagotovi soglasje proračunskega organa za uporabo sklada in glede zneskov.
Del predlaganih sprememb izhaja torej iz potrebe, da se predlog prilagodi določbam medinstitucionalnega sporazuma in da se znova opomni nanje v besedilu uredbe, s čimer postane jasnejše in natančnejše.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[4] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov; |
(1) Ne glede na pozitivne učinke globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti lahko ta pojav za najbolj ranljive in najmanj kvalificirane delavce v nekaterih sektorjih prinaša tudi negativne posledice. Zato je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost, ki je zadolžena za pogajanja znotraj Svetovne trgovinske organizacije, izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov. |
Obrazložitev | |
V skladu s členi 131-134 Pogodbe Evropska skupnost vodi skupno trgovinsko politiko in je odgovorna za pogajanja v okviru STO. Skupna trgovinska politika lahko povzroči nesomernosti znotraj EU, in sicer lahko v enem sektorju ali regiji privede do več dela in delovnih mest, drugje pa do ukinitve delovnih mest in nezaposlenosti. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4 a (novo) | |
|
(4a) Medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju1 bo zavezujoč od 1. januarja 2007. Točka 28 tega sporazuma določa proračunski okvir Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji; ______ 1 UL C 139, 14.6.2006, str. 1. |
Obrazložitev | |
Ker so proračunski okviri ESPG v veliki meri opredeljeni v medinstitucionalnem sporazumu, bi bila uredba natančnejša, če bi se jasno sklicevala nanj.. | |
Predlog spremembe 3 Člen 2, odstavek 1 a (novo) | |
|
Vendar lahko Komisija v izjemnih in utemeljenih primerih oceni, da lahko država članica zahteva uporabo sredstev iz sklada ESPG, tudi če kvantitativna merila iz točk (a) in( b) prvega odstavka niso izpolnjena. |
Obrazložitev | |
Ni nepomembno, da se v uredbo vključi politično merilo za ocenjevanje upravičenosti prosilcev in se tako prepreči, da bi strogost glede obstoja določenega števila onemogočila uporabo sredstev iz sklada ESPG v primerih, ko so vsi ostali predvideni pogoji izpolnjeni. | |
Predlog spremembe 4 Člen 8, odstavek 1 | |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,30 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
Obrazložitev | |
Delež, predviden za upravne stroške ESS, znaša 0,25 %. ESPG ima dosti manj finančnih sredstev, vendar tudi deluje v okviru deljenega upravljanja. | |
Predlog spremembe 5 Člen 9 | |
Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Država članica se obveže, da bo delavce, ki so upravičeni do sredstev iz ESPG, in javnost iz zadevne regije obvestila o vlogi Skupnosti, ki je v njihovo korist. |
Obrazložitev | |
(Op.prev.: Izraz "campagne de publicité" /reklamna kampanja/ v izvornem besedilu je v slovenskem besedilu preveden kot "obveščanje javnosti", zato obrazložitev v slovenščini nima pomena.) | |
Predlog spremembe 6 Člen 9, odstavek 1 a (novo) | |
|
Komisija zagotavlja, da je dolžnost obveščanja s strani države članice obveznost, določena v odločitvi o dodelitvi iz člena 12(3). |
Obrazložitev | |
Države članice morajo spoštovati načela obveščanja o ukrepih Skupnosti, ki so določena v tej uredbi. Vloga Evropske skupnosti mora biti dovolj jasna in vidna, kar mora zagotoviti država članica, ki je upravičena do sredstev iz sklada. | |
Predlog spremembe 7 Člen 10 | |
1. Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila presežnih delavcev, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej določi znesek finančnega prispevka, ki se izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
1. Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila presežnih delavcev, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov v roku dveh mesecev po prejemu vloge države članice iz člena 5(1) določi znesek finančnega prispevka, ki se izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5.2(d). |
Znesek ne sme preseči 50 % celotnega zneska predvidenih stroškov iz člena 5.2(d). |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, čim prej začne postopek iz člena 12. |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, v roku dveh mesecev po prejemu vloge države članice iz člena 5(1) začne postopek iz člena 12. |
3. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem čim prej uradno obvesti zadevno državo članico. |
3. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe niso izpolnjeni, o tem v roku dveh mesecev po prejemu vloge države članice iz člena 5(1) uradno obvesti zadevno državo članico. |
Obrazložitev | |
Pomembno je določiti točne roke, da se vloge ne bi obravnavale s preveliko zamudo. To dopolnjuje in podkrepljuje poročevalčev predlog spremembe 7. | |
Predlog spremembe 8 Člen 11 a (novo) | |
|
Člen 11a |
|
Proračunski postopek
1. Najvišji znesek v višini 500 milijonov EUR se lahko črpa iz zapadlih odobritev za prevzem obveznosti iz prejšnjih dveh let, razen tistih, povezanih z razdelkom 1B finančnega okvira, in iz neporabljenih sredstev v okviru katere koli razlike do skupne zgornje meje odhodkov iz prejšnjega leta, v naslednjem zaporedju: - iz zapadlih odobritev za prevzem obveznosti iz leta N-2, - iz neporabljenih sredstev v okviru razlike do skupne zgornje meje odhodkov v letu N-1, - iz zapadlih odobritev za prevzem obveznosti iz leta N-1. 2. Ob predstavitvi predhodnega predloga proračuna (PPP) za leto N, v obdobju april-maj leta N-1, po ocenitvi zneska zapadlih proračunskih sredstev za leto N-2, Komisija razporedi začasni znesek proračunskih obveznosti v PPP. 3. Novembra leta N-1 in pred drugo obravnavo proračuna v Evropskem parlamentu in Svetu, lahko Komisija po potrebi dopolni začasni znesek z razliko, ki je ostala na voljo v okviru splošne zgornje meje odhodkov za leto N-1, po možnosti s pisnim predlogom spremembe. 4. Če ni dosežen znesek 500 milijonov EUR, lahko Komisija s spremembo proračuna predlaga vključitev v proračun preostalega dodatnega zneska, ki je potreben za dosego zneska 500 milijonov EUR iz zapadlih proračunskih sredstev za leto N-1. 5. Skupaj s svojim predlogom za uporabo sklada Komisija predstavi obema vejama proračunskega organa predlog za prerazporeditev v skladu s členom 24(4) Finančne uredbe, kot določa Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 20021. _____ 1 UL L 248, 16.9.2002, str. 1. |
Obrazložitev | |
Namen predloga spremembe je podrobno določiti zaporedne korake proračunskega postopka, ki veljajo za ESPG, in zagotoviti, da se najprej porabijo zapadle odobritve za prevzem obveznosti za leto N-2. | |
Predlog spremembe 9 Člen 12, naslov | |
Proračunski postopek |
Postopek dodelitve |
Obrazložitev | |
Novi naslov bolje odraža vsebino člena (v skladu s predlogom spremembe 8). | |
Predlog spremembe 10 Člen 12, odstavek 2, pododstavek 1 | |
2. Komisija predloge v svežnjih predloži proračunskemu organu. |
2. Komisija predloži proračunskemu organu svoj predlog za uporabo sklada v dveh mesecih po prejemu popolne vloge države članice. Hkrati tudi predstavi morebitni predlog za proračunske prerazporeditve. |
Obrazložitev | |
Z roki, določenimi v uredbi, bi se izognili prevelikim zamudam pri obravnavanju popolnih vlog in dodeljevanju finančne podpore. | |
Predlog spremembe 11 Člen 12, odstavek 2, pododstavek 2 | |
Vsako leto 1. julija ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
Vsako leto 1. septembra ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
Obrazložitev | |
Če ostane le četrtina letnega največjega zneska za drugo polletje, je to premalo. Namen predloga spremembe je zagotoviti, da so ob koncu leta na voljo finančna sredstva. | |
Predlog spremembe 12 Člen 13, odstavek 1 | |
1. Po sprejetju sklepa v skladu s členom 12(3) Komisija izplača finančni prispevek državi članici v enkratnem znesku. |
1. Po sprejetju sklepa v skladu s členom 12(3) Komisija v petnajstih dneh izplača finančni prispevek državi članici v enkratnem znesku. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se sredstva iz ESPG uporabijo čim prej glede na težke razmere, za ureditev katerih se financirajo. Petnajstdnevni rok se zdi primeren; predlagal ga je tudi Evropski parlament v svojem poročilu o Solidarnostnem skladu (prva obravnava, poročilo Berend, A6-123/2006). | |
Predlog spremembe 13 Člen 16, odstavek 1, pododstavek 1a (novo) | |
|
Lahko se mu doda predlog spremembe te uredbe, zlasti glede proračunskih sredstev. |
Obrazložitev | |
Znesek tega sklada bi se lahko zvišal glede na potrebe, ugotovljene v prejšnjih poslovnih letih. Zato je treba predvideti revizijo te uredbe. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD) |
||||||
Pristojni odbor |
EMPL |
||||||
Mnenje pripravil |
BUDG |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
6.7.2006 |
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Esko Seppänen |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
12.9.2006 |
13.9.2006 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
12.9.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
32
|
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Laima Liucija Andrikienė, Reimer Böge, Paulo Casaca, Gérard Deprez, Brigitte Douay, Bárbara Dührkop Dührkop, Hynek Fajmon, Szabolcs Fazakas, Markus Ferber, Salvador Garriga Polledo, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Jutta D. Haug, Ville Itälä, Anne E. Jensen, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Gérard Onesta, Giovanni Pittella, Antonis Samaras, Esko Seppänen, Nina Škottová, László Surján, Yannick Vaugrenard, Kyösti Virrankoski, Ralf Walter |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Libor Rouček, José Albino Silva Peneda |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
(COD)
12.9.2006
MNENJE Odbora za mednarodno trgovino
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD))
Pripravljavec mnenja: Giulietto Chiesa
am
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Odbor za mednarodno trgovino s pridržkom sprejema predlog uredbe o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG).
Evropska komisija je socialnim učinkom globalizacije pripisovala premajhen pomen in je dolgo raje poudarjala njene prednosti, obenem pa ni poročala o njenih slabostih. Splošno odprtje trgov je nedvomno koristno, ima pa skrajno resne socialne posledice, zlasti za najšibkejše sloje evropskega prebivalstva.
Evropske institucije in države članice morajo zato ukrepati usklajeno, vsaka v okviru svojih pristojnosti, da se lahko učinkovito in pravočasno odzovejo na upravičena pričakovanja državljanov. Evropa, ki jo večina Evropejcev že doživlja kot "oddaljeno" in je prepogosto tarča obtožb, da zagovarja interese velikih gospodarskih skupin, si s kratkoročnimi politikami prav gotovo ne bo ponovno pridobila prestiža in priljubljenosti, ki ju je medtem izgubila. Treba se je bolj potruditi in prednostno spodbujati socialno in solidarno Evropo pred Evropo večnacionalnih podjetij.
Kljub povedanemu pripravljavec mnenja meni, da ima ESPG tudi pozitivne vidike. Kljub očitnim omejitvam sklad predstavlja prvi omembe vreden korak v smeri socialne politike, s katero bi omejili kratko- in srednjeročne učinke globalizacije. Razen tega je predlog Komisije priložnost za pošiljanje pozitivnega sporočila javnemu mnenju. Problem globalizacije namreč ne zadeva le posameznega delavca, podjetja ali države članice. Ravno nasprotno, gre za evropsko vprašanje, s katerim se je treba spopasti in ga solidarno rešiti tudi na ravni Skupnosti.
Vendar razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za kritje ambicioznih ciljev, ki si jih je sklad zastavil, in število delavcev, ki bodo prejeli pomoč (35.000–50.000), je manjše od števila tistih, ki jo dejansko potrebujejo. Čeprav se pripravljavec mnenja zaveda finančnih omejitev, ki jih postavlja Svet, poziva Komisijo, naj se usmeri v socialno politiko, s katero bi se težav, povezanih z gospodarskim nazadovanjem vedno večjega števila evropskih industrijskih območij, lotevali podrobno, ne le simbolično. Poleg tega se pripravljavcu mnenja zdi primerno, da Komisija sama, glede na morebitne pozitivne izide, v svojem končnem poročilu pripravi predloge Svetu in Parlamentu za razširitev področja uporabe ESPG.
V delovnem dokumentu Komisije je navedeno tudi, da so žrtve globalizacije tiste kategorije delavcev, ki so že po naravi v manj ugodnem položaju. To so ženske, starejši delavci ter delavci, ki so manj usposobljeni in se težje vključujejo v trg dela. Komisija pojasnjuje, da so nekateri gospodarski sektorji bolj izpostavljeni globalizacijskim tveganjem in da je v nekaterih državah članicah koncentracija ogroženih podjetij večja kot v drugih. Merila pomoči, ki jih predlaga Komisija, je mogoče izboljšati. Zagotavljati bi morala, da bo ESPG omejena, a stvarna pomoč omenjenim kategorijam delavcev. Zato se jih zdi primerno spremeniti, da postanejo bolj prilagodljiva in med drugim bolj usmerjena na delavce v malih in srednjih podjetjih ter na lokalno stvarnost.
Kar zadeva predlagane spremembe, so te v splošnem usmerjene v zagotavljanje uravnotežene porazdelitve pomoči delavcem, ki upošteva gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. Za primer, če bi vloge presegale namenjena sredstva, je bila dodana določba, katere namen je zagotoviti prednostno obravnavo evropskih regij, ki so v najneugodnejšem položaju in ki so jih učinki globalizacije najbolj prizadeli.
Nazadnje je treba poudariti, da morajo biti države članice pozorne na smotrnost instrumenta in javnost primerno seznaniti z ESPG in s sporočilom o solidarnosti, ki ga nosi.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[5] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava -1 (novo) | |
|
(-1) Globalizacija lahko ima resne socialne posledice za gospodarstvo in zaposlovanje v Evropski uniji. Negativni učinki globalizacije so izrazitejši v manj razvitih regijah Skupnosti in prizadenejo tiste kategorije delavcev, ki so že po naravi v manj ugodnem položaju, na primer ženske, starejše delavce ter tiste delavce, ki so manj usposobljeni in zato težje ponovno vstopajo na trg dela. Nekateri gospodarski sektorji so bolj izpostavljeni globalizacijskim tveganjem in v nekaterih državah članicah je koncentracija ogroženih podjetij večja kot v drugih. Poleg tega ni sorazmerja med pozitivnimi posledicami globalizacije in negativnimi učinki, ki jih prinaša, kot je izguba delovnih mest v regijah, ki so že v krizi. |
|
|
Predlog spremembe 2 Člen 2, uvodni del | |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do obsežnega povečanja uvoza v EU, postopnega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči: |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do obsežnega povečanja uvoza v EU, pospešenega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči: |
Predlog spremembe 3 Člen 2, točka (a) | |
(a) vsaj 1000 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, v regiji, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; ali |
(a) vsaj 1000 presežnih delavcev v podjetju ali v skupini povezanih podjetij, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; ali |
Obrazložitev | |
Treba je ločevati med (a) podjetjem, v katerem so pomembni zaposleni, in (b) sektorjem, ki ga definirajo delovna mesta. Poleg tega je predlagano, da bi v členu 2(a) črtali omejitev na eno samo regijo, da bi omogočili medregionalni pristop. | |
Predlog spremembe 4 Člen 2, točka (b) | |
(b) vsaj 1000 presežnih delavcev v obdobju 6 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1% regionalne zaposlenosti, merjeno po ravni NUTS II. |
(b) vsaj 1000 izgubljenih delovnih mest v obdobju 12 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1 % regionalne zaposlenosti ali padec regionalne zaposlenosti za vsaj 10 %, merjeno po ravni NUTS II. |
Obrazložitev | |
Predlaga se, da bi v členu 2(b) razširili področje uporabe uredbe na sektorje, v katerih je regionalna zaposlenost padla za vsaj 10 %, za kar ni nujno, da ustreza 1 % regionalne zaposlenosti. | |
Predlog spremembe 5 Člen 5, odstavek 2, točka (b) | |
(b) opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), in kategorije prizadetih delavcev; |
(b) podrobna opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), in kategorije prizadetih delavcev; za skupine se pripravi organigram s povezavami med posameznimi entitetami, ki tvorijo skupino; |
Predlog spremembe 6 Člen 5, odstavek 6 | |
6. Komisija zagotovi enako obravnavo vlog, ki jih predložijo države članice. |
6. Komisija zagotovi enako obravnavo vlog, ki jih predložijo države članice. Poleg tega zagotovi uravnoteženo porazdelitev sredstev ESPG, pri čemer primerno upošteva gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. |
Predlog spremembe 7 Člen 5, odstavek 6 a (novo) | |
|
6a. Če vrednost iz predloženih vlog presega razpoložljiva sredstva, imajo prednost vloge za območja, ki so jih spremembe razmer na trgu še posebej prizadele in kjer so glede na dokumentacijo, ki so jo predložile države članice, težave pri ponovnem zaposlovanju presežnih delavcev večje. |
Predlog spremembe 8 Člen 6, odstavek 2 | |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni. |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni in jih ne nadomešča. |
Predlog spremembe 9 Člen 9 | |
Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Država članica zagotovi ustrezne informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Predlog spremembe 10 Člen 12, odstavek 2, pododstavek 2 | |
Vsako leto 1. julija ostane na voljo ena četrtina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
Vsako leto 1. julija ostane na voljo vsaj tretjina letnega največjega zneska ESPG, da se zadostijo potrebe do konca leta. |
Predlog spremembe 11 Člen 15, odstavek 1 | |
1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 13(2), država članica Komisiji predloži poročilo o izvršitvi finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih ter izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS. |
1. Najpozneje v šestih mesecih po izteku obdobja, določenega v členu 13(2), država članica Komisiji predloži poročilo o izvršitvi finančnega prispevka, vključno z informacijami o vrsti ukrepov in glavnih rezultatih in številu ljudi, ki so zaradi prispevkov iz ESPG dobili trajno zaposlitev, ter izkazom, ki upravičuje odhodke in po potrebi navaja dopolnjevanje ukrepov s tistimi, ki jih financira ESS. |
Predlog spremembe 12 Člen 15, odstavek 1 a (novo) | |
|
1a. Komisija lahko objavi priporočila za izboljšanje in razvijanje uporabe ESPG. |
Predlog spremembe 13 Člen 20, odstavek 1 | |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in po potrebi dopolnjen ter da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD) |
||||||
Pristojni odbor |
EMPL |
||||||
Mnenje pripravil |
INTA |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Giulietto Chiesa |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
30.5.2006 |
12.7.2006 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
12.9.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
20 3 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jean-Pierre Audy, Daniel Caspary, Giulietto Chiesa, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Jacky Henin, Erika Mann, Helmuth Markov, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Johan Van Hecke, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski, |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Margrietus van den Berg, Jorgo Chatzimarkakis, Robert Goebbels, Antolín Sánchez Presedo, Mauro Zani |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Filip Kaczmarek |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||
(COD)
4.10.2006
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD))
Pripravljavec mnenja: Vladimír Remek
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Globalizacije ni treba natančno preučevati, da bi ugotovili, da poleg koristi prinaša tudi številne težave. Evropska unija se seveda trudi odzvati s sklopom pobud. Vendar ji obstoječi ukrepi in politike ne dovoljujejo, da bi popolnoma odpravila težave, do katerih prihaja. Če se strinjamo, da so najučinkovitejši odziv na spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih in njihove posledice za delavce predvsem preventivni ukrepi, kot so vlaganja v odpiranje novih delovnih mest, podpora in vzpodbude za podjetja, povečanje financiranja znanosti in raziskav, večja prilagodljivost na trgu dela in, na nek način, ustvarjanje pogojev za večjo evropsko konkurenčnost v svetovnem merilu, je treba pozdraviti nastanek Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG) in to iz več razlogov.
Če je namen Komisije med drugim dati pozitiven znak in pokazati, da želijo evropske institucije in države članice Unije sodelovati pri reševanju težav, povezanih s spremembami v mednarodni trgovini in odpravljanjem nezaželenih posledic, ki jih imajo te spremembe za delavce, se tem prizadevanjem lahko pridružimo. Ob tem se moramo zavedati, da so zmogljivosti ESPG omejene, ter vztrajati, da morajo biti merila in pravila o delovanju sklada pregledna in čim bolj enostavna, tako da bo sklad, kljub omejenim sredstvom, vsaj malo učinkovit. Med drugim je treba misliti na sklop dejavnikov, ki bodo pogojevali delovanje ESPG, in na to, kako ga bodo ljudje zaznali. Na primer, enakopravnost dostopa, pogojev in enake možnosti za vse države članice (male in velike), možnost prejemanja pomoči v primeru težav, ne le za velika, ampak še zlasti za mala in srednja podjetja, ki občutijo največja nihanja ter ki so tudi večinska podlaga podjetništva v Evropski uniji.
Ti pomisleki so, med drugimi, vzpodbudili spremembe in prilagoditve izvornega besedila Komisije v okviru projekta ESPG.
Posebej sporna so merila za upravičenost do pomoči iz ESPG. Predlog Komisije vzbuja skrb, da bo brez upoštevanja velikosti posegel v načelo enakopravnega obravnavanja držav članic Evropske unije in hkrati podjetij, ki bi lahko prejela pomoč iz ESPG. Treba je upoštevati na primer, da 99 % podjetij v Evropski uniji predstavljajo mala in srednja podjetja (MSP) in da 92 % od njih zaposluje manj kot 10 ljudi. Zato se zdi primerno spremeniti merila, na podlagi katerih lahko pomoč iz ESPG prejmejo le podjetja z najmanj 1000 zaposlenimi. Skupaj z drugimi merili bi ta pogoj majhnim državam članicam Evropske unije, ki so v razpravi že izrazile svoje pomisleke, izredno otežil dostop do sklada.
Nič manj sporno ni načelo pomoči ESPG v primeru selitve proizvodnje v tretje države. Dejstvo, da se pomoč iz sklada ne bo izplačala v primeru izgube delovnih mest zaradi selitve proizvodnje znotraj Evropske unije, pri čemer bodo posledice takšne selitve, do katere pride zaradi iskanja ugodnejših pogojev proizvodnje, na las enake, pomeni, da bodo med brezposelnimi nekatere skupine prikrajšane. Težave se še poglobijo z naslednji načrtovano širitvijo Evropske unije (najprej s pristopom Bolgarije in Romunije). Obstaja tveganje, da bodo podjetja raje selila proizvodnjo izven Evropske unije, kar vsekakor ni v interesu Unije. Če želimo, da ESPG postane sklad za hiter odziv na nepredvidljive in nenadne gospodarske spremembe, morajo biti merila enostavna, postopek pridobivanja soglasja in rabe sredstev pa izredno kratek. Ta načela je težko vključiti v predlog Komisije, čeprav si odbor ITRE s svojimi predlogi sprememb prizadeva prav v tej smeri.
Pripravljavec mnenja meni, da bi moral biti pomemben vidik ustanovitve ESPG in kasneje njegove uporabe dejavno sodelovanje ne samo delodajalcev in institucij različnih držav članic, ampak tudi socialnih partnerjev. Njihovo mnenje bi bilo po posvetovanju treba vključiti v proces odločanja. Posebno pozornost je treba nameniti skupini delavcev, ki imajo zaradi svoje višje starosti resne težave na trgu dela, sploh ker se ta skupina v Evropski uniji stalno veča. Posamezniki, stari približno 50 let, težko najdejo delo oziroma do določene mere težje spremenijo področje dela. Vseeno se pripravljavcu mnenja ne zdi primerno določiti točne starostne meje 50 let, saj se starost posameznikov, ki se soočajo s takšnimi težavami, giblje v razponu okrog te številke. Poleg tega je treba upoštevati posebnosti različnih poklicev, v katerih delavci veljajo za "starejše" ali "manj uporabne", preden dosežejo običajno sprejemljivo starostno mejo. Namen predlogov sprememb izvornega predloga je tudi vključiti značilnosti nacionalnih zakonodaj, na primer glede upokojevanja.
Pomemben pogoj za obstoj in pomoč ESPG mora po mnenju pripravljavca mnenja odbora ITRE biti tudi podrobna in objektivna presoja delovanja tega instrumenta v odnosu do njegovega izhodiščnega cilja ter, ko je potrebno, prilagoditev meril (vključno s povečanjem proračunskih sredstev) na podlagi pridobljenih izkušenj, tako da ESPG ne bo postal zgolj formalna in birokratska pobuda, ki za države članice Evropske unije in njene državljane ne bo imela nobenih koristi.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[6] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov; |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost na pravičen način izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov; |
Obrazložitev | |
Bistveno je zagotoviti in prikazati pravično uporabo ESPG za pomoč evropskim delavcem. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
(1a) Da bi v celoti razumeli različne vidike prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo, so potrebni obsežnejši in dolgoročen nadzor, raziskave in poročanje Komisije. Delo Komisije mora vključevati zbiranje podatkov o vplivu, ki ga ima konkurenca iz držav s cenejšo delovno silo, kamor so bila prenesena delovna mesta, na industrijske sektorje EU, podatkov o količinski in sektorski sestavi tako prenesenih delovnih mest, ekonomskih stroških takega prenosa (vključno z izgubo davčnih prihodkov in socialnimi izdatki, potrebnimi za podporo presežnim delavcem), o prerazporeditvi delavcev in njihovi novi ravni plač ter o širših posledicah za skupnosti; |
Obrazložitev | |
Pravočasno predvidevanje in podatki o učinkih prenosa delovnih mest v države s cenejšo delovno silo so potrebna orodja za razvoj ustreznega odziva politike Skupnosti. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 4 | |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti. |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti, zlasti z ukrepi, sprejetimi v okviru Strukturnih skladov, ter v skladu s pravnim redom Skupnosti. |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 5 | |
(5) Ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
(5) Ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. Vendar je treba te ukrepe uskladiti z obstoječimi ali načrtovanimi ukrepi za posodobitev in prestrukturiranje v okviru regionalnega razvoja, tako usklajevanje pa ne sme povzročiti vzporednih ali dodatnih struktur upravljanja za ukrepe, financirane iz ESPG. |
Predlog spremembe 5 Člen 2, točka (a) | |
(a) vsaj 1000 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, v regiji, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; |
(a) vsaj 500 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi ali pri ponudnikih storitev za to podjetje, v regiji, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; |
Obrazložitev | |
Zdi se, da je pogoj 1000 presežnih delavcev težko izpolniti, če nameravamo spoštovati enakopravnost dostopa malih in srednjih podjetij. Sicer pa je to merilo prav tako preveč omejujoče za manjše države članice Evropske unije. | |
Predlog spremembe 6 Člen 2, točka (b) | |
(b) vsaj 1000 presežnih delavcev v obdobju 6 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1 % regionalne zaposlenosti, merjeno po ravni NUTS II.
|
(b) vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju 6 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2. |
Obrazložitev | |
Da bi tudi malim in srednjim podjetjem zagotovili dostop do financiranja, do katerega so upravičena, je treba zmanjšati kritično število presežnih delavcev. Drugo merilo bi bilo zelo težko izpolniti glede na dejanske razmere v majhnih državah članicah, zato bi ga bilo treba črtati. | |
Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 1 a (novo) | |
|
Tudi če kvantitativna merila iz točk (a) in (b) odstavka 1 niso izpolnjena, lahko Komisija sprejme vlogo za prispevek iz sklada ESPG, ki je ustrezno utemeljena s posebnimi razmerami v zadevni državi članici. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da se v uredbo vključi diskrecijsko merilo za ocenjevanje upravičenosti vlog, tako da pomoč iz ESPG ni izključena zaradi strogo številčnih omejitev, ko so drugi predpisani pogoji izpolnjeni. Od Malte in Cipra, na primer, ne bi smeli zahtevati, da izpolnjujeta enaka količinska merila kot Nemčija, Združeno kraljestvo ali druge večje države članice, ker bi s tem pomoč iz sklada omejili na določeno število držav članic. | |
Predlog spremembe 8 Člen 3 | |
Finančni prispevek v okviru te uredbe bo izplačan za ukrepe kot del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela, vključno z: |
Finančni prispevek v okviru te uredbe bo izplačan za: (a) ukrepe kot del usklajenega svežnja prilagojenih storitev, namenjenih ponovni vključitvi presežnih delavcev na trg dela, vključno z: |
(a) aktivnimi ukrepi na trgu dela, kakor so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev; |
- aktivnimi ukrepi na trgu dela, kakor so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje, izboljšanje kvalifikacij in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev, vključno z zagotavljanjem mikrokreditov in drugimi spremljevalnimi ukrepi; |
(b) posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, in začasnimi dodatki k plači za delavce v starosti vsaj 50 let, ki so se pripravljeni vrniti na trg dela za nižjo plačo. |
- posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, in začasnimi dodatki k plači za prikrajšane delavce ob upoštevanju njihovega poklicnega položaja in nacionalnih razmer; |
|
(b) zagotavljanje mikrofinanciranja in ukrepov za socialno vključenost, ki podpirajo Program za konkurenčnost in inovacije (CIP) ter pobudo Skupna evropska sredstva za mikro in srednja podjetja (JEREMIE), ki se izvajata v okviru Evropskega investicijskega sklada. |
Obrazložitev | |
Del finančnega prispevka ESPG je treba uporabiti za okrepitev obstoječih ukrepov, katerih cilj je olajšati prilagajanje strukturnim spremembam. | |
Predlog spremembe 9 Člen 5, odstavek 1 | |
1. Država članica vlogo za prispevek iz ESPG predloži Komisiji v roku 10 tednov od datuma, ko so izpolnjeni pogoji za pridobivanje pomoči ESPG iz člena 2. |
1. Država članica vlogo za prispevek iz ESPG predloži Komisiji v roku 12 tednov od datuma, ko so izpolnjeni pogoji za pridobivanje pomoči ESPG iz člena 2, in v vsakem primeru 12 tednov od zadnjega odpusta. |
Obrazložitev | |
Da bi zagotovili dovolj časa za pridobitev celostnih in analitičnih informacij iz člena 5, je treba podaljšati rok. V vsakem primeru je treba jasno določiti, kdaj rok začne teči. | |
Predlog spremembe 10 Člen 5, odstavek 2, točka (a) | |
(a) obrazloženo analizo povezave med tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih; navedbo števila presežnih delavcev, in razlago nepredvidljive narave teh tehnoloških presežkov; |
(a) obrazloženo analizo povezave med tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih in navedbo števila presežnih delavcev; |
Obrazložitev | |
Zelo težko je določiti, ali so strukturne spremembe predvidljive ali ne. Poleg tega pa imajo tudi predvidljive velike strukturne spremembe hude družbene posledice. | |
Predlog spremembe 11 Člen 5, odstavek 5 | |
5. Na podlagi informacij iz odstavka 2 Komisija v sodelovanju z državo članico oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka v okviru te uredbe izpolnjeni. |
5. Na podlagi informacij iz odstavka 2 Komisija v sodelovanju z državo članico v roku tridesetih dni od prejema vloge oceni, ali so pogoji za plačilo finančnega prispevka v okviru te uredbe izpolnjeni. |
Obrazložitev | |
Pomembno je, da je v uredbi navedeno obdobje, v katerem mora Komisija oceniti vlogo za finančni prispevek. | |
Predlog spremembe 12 Člen 6, odstavek 2 | |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni. |
2. Pomoč iz ESPG dopolnjuje ukrepe držav članic na državni, regionalni in lokalni ravni. ter strukturno pomoč iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Izvorno besedilo premalo upošteva cilj ESPG, ki je dopolnjevanje obstoječih politik in finančnih instrumentov Skupnosti, katerih namen je odziv na dogajanja v svetovnem gospodarstvu. | |
Predlog spremembe 13 Člen 6, odstavek 5 | |
5. Država članica zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo prispevek v okviru ESPG, ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
5. Država članica zagotovi, da posebni ukrepi, ki prejmejo prispevek v okviru ESPG, z izjemo ukrepov iz člena 3(b), ne dobijo pomoči tudi iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe člena 3. | |
Predlog spremembe 14 Člen 7 | |
Komisija in države članice spodbujajo enakost žensk in moških ter zagotavljajo nerazlikovanje glede na spol, raso, narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost pri dostopu do pomoči iz ESPG. |
Komisija in države članice zagotavljajo, da se na različnih stopnjah izvajanja ESPG spodbujata enakost med ženskami in moškimi ter vključevanje vidika spola. |
|
Komisija in države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da na različnih stopnjah izvajanja ESPG in zlasti glede dostopa do njega preprečijo vsakršno diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. |
Obrazložitev | |
Ta predlog spremembe usklajuje to klavzulo o nediskriminaciji z besedilom člena 16 Uredbe Sveta o splošnih določbah za ESRR, ESS in Kohezijski sklad. | |
Predlog spremembe 15 Člen 8, odstavek 1 | |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35 % finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,30% finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
Obrazložitev | |
Predlagana zgornja meja se zdi previsoka, če upoštevamo, da znesek tehnične pomoči Evropske komisije za prihodnja leta znaša 0,25 % iz strukturnega sklada in 0,20 % iz solidarnostnega sklada. | |
Predlog spremembe 16 Člen 10, odstavek 1, pododstavek 1 | |
Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila presežnih delavcev, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej določi znesek finančnega prispevka, ki se izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
Komisija na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), predvsem ob upoštevanju števila presežnih delavcev, predlaganih ukrepov in predvidenih stroškov čim prej in najkasneje 30 dni po oceni, opravljeni v skladu s členom 5(5), določi znesek finančnega prispevka, ki se izplača, če sploh, glede na omejitve sredstev, ki so na voljo. |
Obrazložitev | |
Določitev najdaljšega roka za odločitev Komisije služi pospeševanju postopka obravnave vloge za pomoč iz ESPG. | |
Predlog spremembe 17 Člen 20, odstavek 1 | |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. Če bi se pokazalo, da ciljev ESPG ni možno izpolniti z razpoložljivim letnimi odobrenimi sredstvi, Komisija priporoči njihovo prilagoditev. |
Obrazložitev | |
Da bi ugotovili, v kakšni meri razpoložljiva odobrena sredstva zadostujejo za izpolnjevanje ciljev, za katere je bil Sklad ustvarjen, je treba oceniti uspešnost njegovega delovanja. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD) |
||||||
Pristojni odbor |
EMPL |
||||||
Mnenje pripravil |
ITRE |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
Ne |
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Vladimír Remek |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
12.7.2006 |
11.9.2006 |
3.10.2006 |
|
|
||
Datum sprejetja |
3.10.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: -: 0: |
44 0 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Gianni De Michelis, Den Dover, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Umberto Guidoni, András Gyürk, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Reino Paasilinna, Umberto Pirilli, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca, Dominique Vlasto |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexander Alvaro, Jean-Pierre Audy, María del Pilar Ayuso González, Peter Liese, Lambert van Nistelrooij, Vittorio Prodi, John Purvis |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Alessandro Battilocchio, Iles Braghetto |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
… |
||||||
(COD)
20.9.2006
MNENJE Odbora za regionalni razvoj
za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji
(KOM(2006)0091 – C6‑0082/2006 – 2006/0033(COD))
Pripravljavka mnenja: Jamila Madeira
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Globalizacija, pojav, ki se je okrepil konec 20. stoletja, je prinesla številne koristi, zlasti gospodarsko rast ter hitrejši in lažji dostop do vrste različnih proizvodov. Z odpiranjem trgovine z blagom in storitvami sta se sicer povečala internacionalizacija in rast evropskega trga, vendar so s tem hkrati nastale številne težave, saj je bila Evropa zaradi odpiranja trgov odvisna od liberalizacije trgov in z njo povezanim pritiskom konkurence.
Tehnološke inovacije, na znanju temelječa družba, širokopasovne storitve ter razvoj transportnih in komunikacijskih sredstev so najpomembnejši dejavniki, ki zagotavljajo gospodarsko rast evropskih podjetij ter omogočajo doseganje ciljev lizbonske strategije do leta 2010. Vendar pa omenjeni dejavniki pogosto prinašajo tudi negativne spremembe za delavce, ki ostanejo brez zaposlitve zaradi prestrukturiranja podjetij ali celo selitve proizvodnje v države, ki podjetjem zagotavljajo privlačnejše pogoje, tj. nižje plače ali davčne in socialne ugodnosti.
Po najnovejših podatkih je v Evropski uniji trenutno 19 milijonov brezposelnih in to že visoko število se bo najverjetneje še povečalo. V Evropski uniji kot „globalni vasi“ s 455 milijoni prebivalcev je ta trend precej zaskrbljujoč. Nujno je treba zagotoviti ugodne pogoje, da bodo lahko brezposelni delavci, ki so žrtve globalizacije, hitro našli novo zaposlitev in pridobili novo znanje. Evropski socialni model, ki je skupni model stare celine, je osnovan na skupnih vrednotah, zlasti solidarnosti, in ima pri tem pomembno vlogo.
Evropska unija se mora spoprijeti z izzivom globalizacije prek inovacij ter modernizacije svojega gospodarstva in trga delovne sile. Pri tem se je treba osredotočiti na poklicno usposabljanje in znanje ter brezpogojno podpirati delavce, ki so izgubili zaposlitev zaradi sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih in jim omogočiti, da pridobijo novo znanje. Brezposelnim delavcem je treba omogočiti usposabljanje in hiter dostop do novih delovnih mest z uveljavljanjem ideje fleksibilne varnosti in s spodbujanjem njihovega podjetniškega duha z zagotovitvijo ugodnih pogojev za uspešno ustanovitev malih in srednjih podjetij v evropskem prostoru. Za to so med drugim potrebna tudi merila za vstop na trg, da bo konkurenca znotraj in zunaj Unije pravičnejša in preglednejša.
Ustanovitev sklada za prilagoditev globalizaciji je treba sprejeti in se obenem osredotočiti na hitro, pravično in utemeljeno uporabo razpoložljivih sredstev, da bodo brezposelni delavci zaščiteni pred resnimi gospodarskimi in socialnimi težavami, povezanimi z brezposelnostjo.
Pozdraviti je treba tudi cilj zagotavljanja ustrezne in hitre prilagoditev te uredbe, če se bo izkazala za neučinkovito pri doseganju zastavljenega cilja. Vendar je treba poudariti, da je v okviru podobnega instrumenta, po katerem se zgleduje ta uredba, letno na voljo skoraj dvakrat več sredstev za polno doseganje zastavljenih ciljev.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija[7] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica sprememb svetovnih trgovinskih tokov. |
(1) Ne glede na splošno pozitiven učinek globalizacije na rast in delovna mesta v Skupnosti je treba priznati, da ima posledice tudi za nekatere sektorje, zato je primerno ustanoviti Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji (v nadaljevanju „ESPG“), s katerim bi Skupnost na pravičen način izkazala svojo solidarnost z delavci, prizadetimi zaradi odpuščanja, ki je posledica strukturnih sprememb na svetovnem trgu. |
Obrazložitev | |
Kot je jasno že iz imena, naj bi ESPG bil finančni odziv Evrope na posledice globalizacije, zlasti na izgubo delovnih mest. | |
Vendar predlog ne zajema pojava globalizacije, saj ga enači samo z liberalizacijo svetovne trgovine. Predlog ne upošteva liberalizacije pretoka kapitala in deregulacije. | |
Zato je izraz „svetovni trg” ustreznejši glede na učinke globalizacije in temeljni duh Sklada, ker zajema liberalizacijo in deregulacijo trgov za blago in storitve ter finančnih trgov in trgov delovne sile. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 a (novo) | |
|
(1a) V okviru zunanjih trgovinskih izmenjav je treba ohraniti evropske vrednote in evropski socialni model s spodbujanjem razvoja pravičnega zunanjega trga. Z negativnimi učinki globalizacije se je treba spoprijeti predvsem z dolgoročno in trajnostno strategijo Skupnosti za trgovinsko politiko, katere cilj je doseči visoke socialne in ekološke standarde na svetovni ravni. Pomoč, ki jo zagotovi ESPG, mora biti dinamična ter se prilagajati okoliščinam na trgu, ki se stalno spreminjajo in so pogosto nepredvidene. |
Obrazložitev | |
V zunanjetrgovinski politiki EU je treba upoštevati solidarnost, varstvo socialnih pravic ter odprt, a hkrati pravičen trg in jih spodbujati pri vseh intervencijah EU na področju svetovne trgovine. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 | |
(2) ESPG bi moral zagotavljati posebno enkratno podporo za olajšanje ponovne vključitve delavcev v delovno razmerje na območjih ali v sektorjih, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. |
(2) ESPG bi moral zagotavljati posebno enkratno podporo za olajšanje ponovne vključitve delavcev v delovno razmerje na območjih, v sektorjih ali na ozemljih, ki so jih prizadele hude gospodarske motnje. |
Obrazložitev | |
Posledice globalizacije se lahko precej razlikujejo tako glede na različne sektorje kot na različna ozemlja. Zaradi obstoječih ozemeljskih neskladij se lahko motnje, povezane z globalizacijo, še povečajo: skladno s tem je treba upoštevati ozemeljski učinek takih motenj. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 | |
(3) Ukrepe v okviru te uredbe je treba opredeliti v skladu s strogimi merili pomoči glede na obseg gospodarskih motenj in njihovega vpliva na neki sektor ali območje, s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na najbolj prizadete dele Skupnosti.
|
(3) Ukrepe v okviru te uredbe je treba opredeliti v skladu s strogimi merili pomoči glede na obseg gospodarskih motenj in njihovega vpliva na neki sektor ali območje, s čimer se zagotovi, da se finančni prispevek iz ESPG osredotoči na delavce v regijah in gospodarskih sektorjih, ki jih je globalizacija najbolj prizadela. Da bi določili način izvajanja ESPG, je treba vključiti socialne partnerje. |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 4 | |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti. |
(4) Dejavnosti ESPG morajo biti dosledne in skladne z drugimi politikami Skupnosti ter v skladu s pravnim redom Skupnosti, zlasti z intervencijami Strukturnih skladov. |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 5 | |
(5) Ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti.
|
Ukrep, ki se financira po tej uredbi, ne sme prejeti finančne pomoči iz drugih finančnih instrumentov Skupnosti, čeprav so lahko dopolnilni ukrepi financirani iz Evropskega socialnega sklada. |
Obrazložitev | |
Treba je dodatno pojasniti razliko med ukrepi, sprejetimi v okviru ESPG in ESS, ter pri tem upoštevati tudi, da se lahko v nekaterih primerih predlagani ukrepi dopolnjujejo. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 6 | |
(6) Pomoč Skupnosti se lahko da samo na vlogo prizadete države članice. Komisija mora zagotoviti enako obravnavanje prošenj, ki jih predložijo države članice. |
(6) Pomoč Skupnosti se lahko da samo na vlogo prizadete države članice. Komisija mora zagotoviti enako in hitro obravnavanje prošenj, ki jih predložijo države članice. Potem ko bo ESPG začel delovati, bo treba oceniti njegovo zmožnost izpolnjevanja ciljev in ustrezno prilagoditi letna sredstva, ki jih ima sklad na voljo, da se zagotovi njegovo učinkovitost. |
Obrazložitev | |
Treba je oceniti delovanje sklada in s tem preučiti, ali dodeljena sredstva zadostujejo za izpolnjevanje zastavljenih ciljev. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 9 | |
(9) Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz omenjenega člena uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
(9) Ker regije ali države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev ukrepa, ki ga je treba sprejeti, in se jih zaradi obsega in učinkov lahko laže doseže na ravni Skupnosti, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načeli subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz omenjenega člena uredba ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev. |
Predlog spremembe 9 Člen 1, odstavek 1 | |
1. Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, v nadaljevanju „ESPG“, da Skupnosti omogoči podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na regionalno ali lokalno gospodarstvo. |
1. Ta uredba ustanavlja Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji, v nadaljevanju „ESPG“, da Skupnosti omogoči podporo delavcem, ki postanejo presežni zaradi velikih strukturnih sprememb na svetovnem trgu, kadar imajo ti tehnološki presežki znaten škodljiv vpliv na nacionalno, regionalno ali lokalno gospodarstvo ali na določen sektor gospodarstva. |
Obrazložitev | |
Ker lahko strukturne spremembe v primeru podjetij, ki delujejo na več proizvodnih mestih, vplivajo na celotno ozemlje neke države članice, je mogoče njihov dejanski učinek oceniti le na podlagi raziskave na nacionalni ravni. | |
Predlog spremembe 10 Člen 1, odstavek 2 | |
2. Ta uredba določa pravila delovanja ESPG za lažje ponovno vključevanje delavcev, prizadetih zaradi odpuščanja, ki je povezano s trgovino, v delovno razmerje. |
2. Ta uredba določa pravila delovanja ESPG za lažje ponovno vključevanje delavcev, prizadetih zaradi odpuščanja, ki je povezano z globalizacijo, v delovno razmerje. |
Predlog spremembe 11 Člen 2, uvodni del | |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe v svetovnih trgovinskih tokovih privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do obsežnega povečanja uvoza v EU, postopnega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, kar povzroči: |
Finančni prispevek iz ESPG bo določen, kjer velike strukturne spremembe na svetovnem trgu privedejo do hudih gospodarskih motenj, predvsem do obsežnega povečanja uvoza v EU, postopnega padca tržnega deleža EU v nekem sektorju ali preselitve proizvodnje v tretje države, vključno z državami kandidatkami, kar povzroči: |
Obrazložitev | |
Preselitev proizvodnje v države, ki imajo status kandidatk, lahko neposredno vpliva na nacionalno, regionalno ali lokalno gospodarstvo držav članic, zato je treba pojasniti, da bodo obravnavani tudi taki primeri. | |
Predlog spremembe 12 Člen 2, točka (a) | |
(a) vsaj 1 000 presežnih delavcev v podjetju, vključno z delavci, ki postanejo presežni pri dobaviteljih ali proizvajalcih v poproizvodni fazi, v regiji, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države; |
(a) vsaj 500 presežnih delavcev v enem ali več podjetjih v danem sektorju, vključno z delavci, ki postanejo presežni v podjetjih, ki so dobavitelji ali delujejo v poproizvodni fazi teh podjetij, na ozemlju, kjer je brezposelnost, merjena po ravni NUTS III, višja od povprečja EU ali države, |
Predlog spremembe 13 Člen 2, točka (b) | |
(b) vsaj 1000 presežnih delavcev v obdobju 6 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1 % regionalne zaposlenosti, merjeno po ravni NUTS II.
|
(b) vsaj 500 presežnih delavcev v obdobju 12 mesecev v enem ali več podjetjih v sektorju, merjeno po ravni NACE 2, ki pomeni vsaj 1 % regionalne zaposlenosti, ali v obdobju, v katerem se je regionalna zaposlenost zmanjšala za vsaj 10 %, merjeno po ravni NUTS II. |
Obrazložitev | |
Posledice, kot je opisano v uvodnem odstavku člena 2, ki jih globalizacija prinaša za delavce v prizadetih podjetjih, se pogosto ne pojavijo takoj in jih je zato v kratkem obdobju šestih mesecev nemogoče izmeriti. Če bi zadevno obdobje podaljšali na 12 mesecev, bi lahko posledice ustrezneje ocenili. | |
Nenaden padec zaposlenosti v danem delu ozemlja Unije lahko prav tako močno škoduje regionalnemu gospodarstvu. | |
Predlog spremembe 14 Člen 2, odstavek 1 a (novo) | |
|
Vendar lahko Komisija v izjemnih in utemeljenih primerih odobri zahtevo za intervencijo ESPG, tudi če kvantitativna merila iz točk a) in b) niso izpolnjena. Za vloge, ki so jih predložile države članice, ki zaradi svoje velikosti, prebivalstva ali strukture trga ne morejo izpolniti pogojev, določenih v točkah (a) in (b) prvega odstavka, je treba sprejeti prožen pristop. |
Predlog spremembe 15 Člen 3, točka (a) | |
(a) aktivnimi ukrepi na trgu dela, kakor so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev; |
(a) aktivnimi ukrepi na trgu dela, kakor so pomoč pri iskanju zaposlitve, poklicno usmerjanje, prilagojeno usposabljanje in prekvalificiranje, vključno s spretnostmi ter znanji informacijskih in komunikacijskih tehnologij, pomočjo pri iskanju nove zaposlitve in spodbujanjem podjetništva ali pomočjo za samozaposlitev, vključno z mikro krediti in podpornimi ukrepi, s katerimi bi omogočili delavcem, da nadaljujejo dejavnost podjetij, ki preselijo svojo proizvodnjo in pri tem pustijo stroje v obratih; |
Predlog spremembe 16 Člen 3, točka (b) | |
(b) posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, in začasnimi dodatki k plači za delavce v starosti vsaj 50 let, ki so se pripravljeni vrniti na trg dela za nižjo plačo. |
(b) posebnimi časovno omejenimi varstvenimi dodatki za zaposlene, kakor so nadomestila za iskanje zaposlitve, dohodkovna podpora za posameznike, ki sodelujejo v dejavnostih usposabljanja, in začasnimi dodatki k plači za delavce v starosti vsaj 45 let, ki so se pripravljeni vrniti na trg dela za nižjo plačo, brez poseganja v zakonodajo držav članic na področju plač. |
Predlog spremembe 17 Člen 5, odstavek 1 | |
Država članica vlogo za prispevek iz ESPG predloži Komisiji v roku 10 tednov od datuma, ko so izpolnjeni pogoji za pridobivanje pomoči ESPG iz člena 2. |
Država članica vlogo za prispevek iz ESPG predloži Komisiji v roku 12 tednov od datuma, ko so izpolnjeni pogoji za pridobivanje pomoči ESPG iz člena 2, po posvetovanju s partnerji na državni, regionalni in lokalni ravni. |
Obrazložitev | |
Ob upoštevanju podrobnih informacij, ki jih je Komisija zahtevala v členu 5, odstavek 2, je treba rok za predložitev podaljšati na 12 tednov. | |
Predlog spremembe 18 Člen 5, odstavek 2, točka (a) | |
(a) obrazloženo analizo povezave med tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami v svetovnih trgovinskih tokovih; navedbo števila presežnih delavcev, in razlago nepredvidljive narave teh tehnoloških presežkov; |
(a) obrazloženo analizo povezave med tehnološkimi presežki in velikimi strukturnimi spremembami na svetovnem trgu; navedbo števila presežnih delavcev, in razlago nepredvidljive narave teh tehnoloških presežkov; |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 1. | |
Predlog spremembe 19 Člen 5, odstavek 2, točka (b) | |
(b) opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), in kategorije prizadetih delavcev; |
(b) opredelitev podjetij, ki odpuščajo (nacionalnih ali večnacionalnih), in sektorjev; in kategorije prizadetih delavcev; |
Obrazložitev | |
Kar zadeva spremljanje premikov in razvoja v gospodarstvu, je pomembneje opredeliti celotne sektorje, ki so jih prizadele spremembe, kot posamezna podjetja. | |
Predlog spremembe 20 Člen 5, odstavek 2, točka (f) | |
(f) postopke, upoštevane pri posvetovanju s socialnimi partnerji. |
(f) postopke, upoštevane pri posvetovanju s socialnimi partnerji ter ustreznimi občinami in regijami; |
Obrazložitev | |
Občine in regije imajo pogosto bistveno vlogo v politiki zaposlovanja. Prav tako morajo reševati problem brezposelnosti. Zato je njihovo sodelovanje nujno v skladu z načelom subsidiarnosti, ki ga je treba v prošnji opisati. | |
Predlog spremembe 21 Člen 5, odstavek 4 | |
Država članica zagotovi tudi statistične in druge informacije na najustreznejši ozemeljski ravni, ki jih Komisija potrebuje za oceno izpolnjevanja meril za pomoč. |
črtano |
Obrazložitev | |
Informacije, ki jih države članice zagotovijo v sklopu člena 5, odstavka 2 in 3, bi morale zadostovati, da Komisija oceni vlogo in sprejete ali načrtovane ukrepe. | |
Predlog spremembe 22 Člen 6, odstavek 5 a (novo) | |
|
5a. Ukrep, financiran iz Evropskega socialnega sklada, izjemoma lahko prejme dodatno začasno finančno pomoč v okviru te uredbe, če je cilj ukrepa ESS usmerjen na isto ozemlje in v isto vsebino kot predlagani ukrep ESPG. Glede na pomembnost in področje ukrepa ESPG lahko pride do izjem v pravilu proti dvojnim finančnim virom Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Drugi strukturni skladi ne bodo mogli prispevati k financiranju iz ESPG. Vendar je Evropski socialni sklad izjema, ker daje prednost predvidevanju, prilagajanju in pozitivnemu obvladovanju sprememb z večjo prilagodljivostjo delavcev in podjetij, boljšim dostopom do zaposlitve in sodelovanjem na trgu dela ipd. Po drugi strani pa ESPG dopolnjuje obstoječe politike in finančne instrumente, vključno s politikami Skupnosti, usmerjenimi v priprave na prestrukturiranje in njegovo spremljanje, tako da združuje ozemeljsko razsežnost s posebno in usmerjeno pomočjo, osredotočeno izključno na osebno svetovanje za ponovno vključitev delavcev, ki jih je prizadel razvoj mednarodnih trgovinskih tokov, v delovno razmerje. | |
Z vidika državljanov, na katere to vpliva, začasno upravno financiranje enakega ukrepa ni podvajanje ukrepov, ki se izvajajo v okviru drugih politik Skupnosti, in zato mora to biti edina izjema pravila o izključevanju dvojnega financiranja. Uredba do jasno zagotovila usklajevanje pomoči iz različnih virov financiranja Skupnosti. Poleg tega ESPG ne bo nadomestil izplačil za brezposelnost ali predčasno upokojitev, ki jih izplačajo države članice. | |
Predlog spremembe 23 Člen 6, odstavek 5 b (novo) | |
|
5b. Za izvajanje pomoči iz ESPG niso potrebne dodatne upravne strukture; |
Obrazložitev | |
Da bi se izognili dodatni birokraciji, za izvajanje ESPG predlagamo uporabo obstoječega mehanizma ESS. | |
Predlog spremembe 24 Člen 8, odstavek 1 | |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35% finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. |
1. Na pobudo Komisije se lahko ESPG v okviru zgornje meje 0,35% finančnih sredstev, ki so na voljo za navedeno leto, uporabi za financiranje dejavnosti spremljanja, informiranja, upravne in tehnične podpore, revizije, nadzora in vrednotenja, potrebnih za izvajanje te uredbe. ESPG se lahko uporabi tudi za vzpostavitev evropske spletne strani in za okrepitev vloge Evropskega centra za spremljanje sprememb. |
Obrazložitev | |
Državljanom EU je treba zagotoviti obsežne informacije o skladu ESPG, da bodo iz njega ustrezno in solidarnostno uporabljena sredstva za državljane, ki so bili žrtve odpuščanj in so se znašli v negotovih razmerah. Na podlagi okrepljene vloge Evropskega centra za spremljanje sprememb na področju raziskav bo možno predvideti številne težave na regionalni in sektorski ravni, ki so povezane z globalizacijo. | |
Predlog spremembe 25 Člen 9 | |
Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo Skupnosti in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Država članica zagotovi informacije in obvesti javnost o financiranih ukrepih. Informacije naslovi na presežne delavce in širšo javnost. S tem poudari vlogo tako Skupnosti kot države članice in zagotovi prepoznavnost prispevka iz ESPG. |
Obrazložitev | |
Z ukrepi za presežne delavce se bodo ukvarjale tako države članice kot Skupnost. Da bi delavcem zagotovili pravilne informacije, je treba to sodelovanje omeniti v informacijah in publikacijah ESPG. | |
Predlog spremembe 26 Člen 10, odstavek 2 | |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, čim prej začne postopek iz člena 12. |
2. Kadar na podlagi ocene, izvedene v skladu s členom 5(5), Komisija sklene, da so pogoji za finančni prispevek v okviru te uredbe izpolnjeni, začne postopek iz člena 12. |
Obrazložitev | |
Postopek je treba začeti nemudoma, zato ne sme biti uporabljen dvomljiv izraz "čim prej". | |
Predlog spremembe 27 Člen 12, odstavek 3 a (novo) | |
|
3a. Če ob predložitvi predloga v skladu s členom 5 preostala finančna sredstva, ki so v tistem letu na voljo ESPG, ne zadostujejo za stroške finančne pomoči, ocenjene kot potrebne, lahko Komisija Evropskemu parlamentu, ki izvaja finančni nadzor, predlaga, da se razlika zagotovi iz proračunskih sredstev sklada, predvidenih za naslednji dve leti. |
Obrazložitev | |
Ta mehanizem je treba uporabiti ob upoštevanju podobnih določb za Solidarnostni sklad Evropske unije. | |
Predlog spremembe 28 Člen 16, odstavek 1 | |
Prvič leta 2008 in vsako leto pred 1. julijem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o dejavnostih v okviru te uredbe v prejšnjem letu. Poročilo vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi in zaključkom odobrenega finančnega prispevka. |
Prvič leta 2008 in vsako leto pred 1. julijem Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o obsegu in kakovosti dejavnosti v okviru te uredbe v prejšnjem letu. Poročilo vsebuje zlasti informacije v zvezi s predloženimi vlogami, sprejetimi sklepi, financiranimi ukrepi in zaključkom odobrenega finančnega prispevka in z doseženimi rezultati. |
Predlog spremembe 29 Člen 20 | |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. |
Na podlagi prvega letnega poročila iz člena 16 Evropski parlament in Svet lahko pregledata to uredbo na podlagi predloga Komisije, s čimer se zagotovi, da je cilj ESPG glede solidarnosti izpolnjen in da določbe ustrezno upoštevajo gospodarske, socialne in ozemeljske značilnosti vseh držav članic. Če ciljev ESPG ni mogoče izpolniti z razpoložljivim letnim zneskom, Komisija predlaga ponovno prilagoditev. |
Obrazložitev | |
Da bi ugotovili, v kakšni meri razpoložljivi znesek zadostuje za izpolnjevanje ciljev, za katere je bil Sklad ustanovljen, je treba oceniti delovanje Sklada. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD) |
||||||
Pristojni odbor |
EMPL |
||||||
Mnenje pripravil |
REGI |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Jamila Madeira |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
- |
||||||
Obravnava v odboru |
22.6.2006 |
10.7.2006 |
11.7.2006 |
|
|
||
Datum sprejetja |
11.9.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
34 7 3 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Bernadette Bourzai, Bairbre de Brún, Gerardo Galeote Quecedo, Iratxe García Pérez, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Zita Gurmai, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Mieczysław Edmund Janowski, Tunne Kelam, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Miroslav Mikolášik, Francesco Musotto, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Bernard Poignant, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Oldřich Vlasák |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Březina, Ole Christensen, Brigitte Douay, Den Dover, Richard Falbr, Emanuel Jardim Fernandes, Louis Grech, Richard Seeber, László Surján, Paavo Väyrynen |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Joost Lagendijk, Bart Staes, Hannu Takkula, Thomas Wise |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
- |
||||||
POSTOPEK
Naslov |
Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji |
|||||||||||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0091 – C6-0082/2006 – 2006/0033(COD) |
|||||||||||||||
Datum predložitve EP |
1.3.2006 |
|||||||||||||||
Pristojni odbor |
EMPL |
|||||||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
BUDG |
INTA |
ITRE |
REGI |
ECON |
IMCO |
||||||||||
Odbori, ki niso dali mnenja |
ECON |
IMCO |
|
|
|
|||||||||||
Okrepljeno sodelovanje |
BUDG |
|
|
|
|
|||||||||||
Poročevalec/-ka |
Roselyne Bachelot-Narquin |
|
||||||||||||||
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||||||
Poenostavljeni postopek – datum sklepa |
|
|||||||||||||||
Oporekanje pravni podlagi |
|
|
|
|||||||||||||
Popravek finančne ocene sredstev |
|
|
|
|||||||||||||
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||||||
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
|||||||||||||||
Obravnava v odboru |
19.4.2006 |
10.7.2006 |
12.9.2006 |
4.10.2006 |
|
|||||||||||
Datum sprejetja |
26.10.2006 |
|||||||||||||||
Izid končnega glasovanja |
+ – 0 |
37 3 2 |
||||||||||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Jean-Luc Bennahmias, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Proinsias De Rossa, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Raymond Langendries, Thomas Mann, Maria Matsouka, Ria Oomen-Ruijten, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Anne Van Lancker |
|||||||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Edit Bauer, Jean Marie Beaupuy, Mihael Brejc, Françoise Castex, Anne E. Jensen, Lasse Lehtinen, Jamila Madeira, Luca Romagnoli, Elisabeth Schroedter, Gabriele Stauner, Patrizia Toia, Anja Weisgerber |
|||||||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||||||||||
Datum predložitve |
31.10.2006 |
|||||||||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
|||||||||||||||