POROČILO o institucionalnih vidikih zmožnosti Evropske unije za sprejemanje novih držav članic

16.11.2006 - (2006/2226(INI))

Odbor za ustavne zadeve
Poročevalec: Alexander Stubb

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o institucionalnih vidikih zmožnosti Evropske unije za sprejemanje novih držav članic

(2006/2226(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju člena 49 Pogodbe o Evropski uniji,

–    ob upoštevanju sklepov predsedstva na zasedanjih Evropskega sveta junija 1993 v Kopenhagnu, decembra 1995 v Madridu, decembra 1997 v Luxembourgu, junija 2003 v Solunu ter decembra 2004, junija 2005 in junija 2006 v Bruslju,

–    ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah,

–    ob upoštevanju strateškega dokumenta Komisije o širitvi za leto 2005 (KOM(2005)0561),

–    ob upoštevanju resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o ustavi za Evropo[1],

–    ob upoštevanju resolucije z dne 28. septembra 2005 o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo[2],

–    ob upoštevanju smernic za pogajanja s Turčijo in Hrvaško, ki jih je Svet sprejel 3. oktobra 2005,

–    ob upoštevanju resolucije z dne19. januarja 2006 o obdobju za razmislek: potek, teme in okvir za ovrednotenje razprave o Evropski uniji[3],

–    ob upoštevanju resolucije z dne 16. marca 2006 o strateškem dokumentu Komisije o širitvi za leto 2005[4],

–    ob upoštevanju resolucije z dne 14. junija 2006 o naslednjih korakih v obdobju razmisleka in analize o prihodnosti Evrope[5],

–    ob upoštevanju resolucije z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu[6],

–    ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve (A6‑0393/2006),

ker

A.  je Evropski svet junija 2003 državam Zahodnega Balkana ponudil jasno evropsko perspektivo s članstvom v Uniji kot dokončnim ciljem (Solunska agenda),

B.   je Evropski svet junija 2005 ponovno potrdil svojo zavezanost k celovitemu izvajanju Solunske agende, junija 2006 pa je ponovno potrdil svoj namen spoštovati obstoječe obveznosti do držav jugovzhodne Evrope (Turčije in Hrvaške, držav, s katerima potekajo pogajanja, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in držav Zahodnega Balkana kot možnih kandidatk) v zvezi s širitvijo in poudaril, da je potrebno ob širitvi zagotoviti nemoteno politično, finančno in institucionalno delovanje Unije,

C.  je Svet 3. oktobra 2005 uradno začel pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško,

D.  je Evropski svet decembra 2005 Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji dodelil status države kandidatke,

E.   je izpolnjevanje kopenhagenskih meril od leta 1993 osnova za pridružitev EU, kar bi morali upoštevati tudi pri prihodnjih širitvah,

F.   ima v okviru kopenhagenskih meril pomembno vlogo tudi zmožnost Unije, da sprejme nove članice in obenem ohrani zagon evropskega združevanja,

G.  je vprašanje nadaljnjih širitev Unije po vstopu Bolgarije in Romunije spodbudilo veliko razprav o institucionalni zmožnosti Unije za vključevanje novih držav članic,

H.  ker je Evropski parlament v zgoraj navedeni resoluciji o strateškem dokumentu o širitvi za leto 2005 povabil Komisijo, da do konca leta 2006 predloži poročilo, ki določa načela, na katerih temelji absorpcijska zmogljivost Unije,

I.    ker je Evropski svet junija 2006 sklenil, da mora hitrost širitve upoštevati absorpcijsko zmogljivost Unije za sprejemanje novih članic in odločil, da bo decembra istega leta razpravljal o vseh vidikih nadaljnjih širitev, vključno z zmožnostjo Unije za sprejemanje novih članic, in ostalimi načini za izboljšanje kakovosti širitvenega procesa na osnovi dosedanjih pozitivnih izkušenj, na podlagi poročila o vseh pomembnih vidikih absorpcijske zmogljivosti Unije, ki ga mora Komisija predstaviti skupaj s svojim letnim poročilom o širitvi in predpristopnem procesu,

J.    je Evropski svet v Bruslju 16. in 17. decembra 2004 določil, da se pristopna pogajanja, ki se bodo šele začela s kandidatkami, katerih pristop bi lahko imel občutne finančne posledice, lahko zaključijo šele po vzpostavitvi finančnega okvira za obdobje od leta 2014 naprej, skupaj z morebitnimi finančnimi reformami, ki bi sledile,

K.  bi poročilo moralo tudi obravnavati vprašanje, kako državljani sedaj in v prihodnosti dojemajo širitev ter upoštevati, da je potrebno javnosti v Uniji primerno pojasniti širitveni proces,

L.   je posledica pojma integracijske sposobnosti izziv prilagajanja EU, da bi lahko sprejela nove članice; ta izziv je trenutno nerešen, zlasti zaradi zavrnitve ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem, saj bi ta pogodba omogočila učinkovito in demokratično delovanje Evropske unije,

M.  poteka stalna razprava o tako imenovani "absorpcijski zmogljivosti" Unije v okviru prihodnjih širitev,

N.  je predsednik Komisije izjavil pred Evropskim parlamentom, da bi se pred katerokoli prihodnjo širitvijo moral sprejeti institucionalni dogovor, ter izrazil upanje, da se institucionalni dogovor, kot je določil Evropski svet junija 2006, lahko doseže do konca leta 2008, kar bi Uniji omogočilo spoštovanje obveznosti do držav, s katerimi se pogaja, in tistih, katerim je ponudila možnost pristopa,

O.  je institucionalni dogovor te vrste prva in najbolj potrebna stvar za ohranjanje zagona evropskega združevanja, kot so sklenili voditelji držav in vlad na kopenhagenskem vrhu leta 1993,

1.   poudarja, da so širitve bile usmerjene v krepitev Unije, pospešitev njene gospodarske rasti, utrditev njene vloge v svetu in spodbujanje razvoja novih evropskih politik;

2.   poudarja, da se je pojem "absorpcijske zmogljivosti" prvič uradno pojavil leta 1993, ko je kopenhagenski Evropski svet sklenil, da je poleg političnih in gospodarskih meril, ki jih morajo izpolnjevati države kandidatke za vstop v Unijo, "zmogljivost Unije za sprejemanje novih članic ob hkratnem ohranjanju zagona evropskega združevanja pomemben vidik, ki je v skupnem interesu Unije in držav kandidatk";

3.   opozarja, da, čeprav se je z vsako širitvijo Unije spremenil tudi njen institucionalni, politični in finančni okvir, so bile takšne spremembe nezadostne za ohranitev učinkovitosti odločanja Unije;

4.   meni, da izraz "absorpcijska zmogljivost" ni najbolj primeren za opis obravnavanega pojma, saj EU nikakor ne absorbira svojih članic, zato Parlament predlaga spremembo izraza v "integracijska sposobnost", ki bolje odraža naravo članstva v EU;

5.   poudarja, da "integracijska sposobnost" ni novo merilo, ki se uporablja za države kandidatke, ampak pogoj za uspeh širitve in poglobitev procesa evropskega povezovanja; za izboljšanje "integracijske sposobnosti" je odgovorna Unija in ne države kandidatke;

6.   meni, da pojem "integracijska sposobnost" pomeni, da bodo po širitvi

–    evropske institucije sposobne primerno delovati ter učinkovito in demokratično sprejemati odločitve v skladu s svojimi posebnimi postopki,

–     finančna sredstva Unije zadostovala za ustrezno financiranje njenih dejavnosti,

–    bo Unija lahko uspešno razvila svoje politike in uresničila svoje cilje, z namenom nadaljevati svoj politični projekt;

7.   meni, da mora Unija zaradi zagotavljanja integracijske sposobnosti opredeliti obseg in vsebino reform, ki jih mora izvesti pred prihodnjimi širitvami; tovrstna ocena mora upoštevati ključne stopnje širitvenega procesa in možni učinek novih držav članic na zmogljivosti za odločanje ter institucionalne in finančne zmogljivosti Unije;

8.   priznava, da se Unija trenutno sooča s težavami glede spoštovanja svojih obveznosti do držav jugovzhodne Evrope, čeprav je njena sedanja institucionalna, finančna in politična struktura neprimerna za prihodnje širitve in jo je potrebno izboljšati;

Institucionalni vidiki integracijske sposobnosti

9.   poudarja, da je pred katerokoli prihodnjo širitvijo bistvenega pomena izvesti reformo Evropske unije, ki ji bo omogočila učinkovitejše, preglednejše in bolj demokratično delovanje; ob upoštevanju slednjega bo v zvezi s prihodnjimi širitvami potrebno izvesti naslednje institucionalne reforme:

(a)  sprejetje novega sistema glasovanja s kvalificirano večino, ki bo izboljšal sposobnost Sveta za sprejemanje odločitev;

(b)  občutno povečanje obsega zadev, o katerih se glasuje s kvalificirano večino;

(c)  občutno povečanje udeležbe Evropskega parlamenta, na enakopravni ravni s Svetom, pri sprejemanju odločitev na proračunskem in zakonodajnem področju;

(d)  sprememba krožnega sistema predsedovanja Evropskemu svetu in Svetu;

(e)  vzpostavitev funkcije ministra za zunanje zadeve;

(f)   nadaljnje spremembe sestave Komisije, poleg tistih, ki so bile predvidene s pogodbo iz Nice;

(g)  krepitev vloge predsednika/predsednice Komisije in njegove/njene demokratične legitimnosti z izvolitvijo v Evropskem parlamentu;

(h)  širitev pristojnosti Sodišča Evropskih skupnosti na vsa področja dejavnosti Unije, vključno z nadzorom spoštovanja temeljnih pravic;

(i)   vzpostavitev mehanizmov za vključevanje nacionalnih parlamentov v nadzor dejavnosti Unije;

(j)   okrepitev vidika prožnosti zaradi vse večje nezmožnosti ali zavestne odločitve držav članic, da ne nadaljujejo s sočasnim izvajanjem nekaterih politik;

(k)  sprememba postopka za spreminjanje pogodb, da bi ga poenostavili, naredili učinkovitejšega ter okrepili njegov demokratični značaj in preglednost;

(l)   ukinitev strukture "treh stebrov" in njena nadomestitev s celoto, ki je pravna oseba in ima enotno strukturo;

(m) sprejetja klavzule, ki državi članici omogoča izstop iz Evropske unije;

(n)  jasna opredelitev temeljnih vrednot in ciljev Unije;

(o)  jasna opredelitev pristojnosti Unije ter načel, ki so temelj njenega delovanja in sodelovanja z državami članicami;

(p)  krepitev preglednosti postopkom sprejemanja odločitev v Evropski uniji, in sicer z javnim nadzorom dejavnosti Sveta, ko deluje kot veja zakonodajne oblasti;

(q)  jasna opredelitev in poenostavitev instrumentov, s katerimi Unija izvršuje svoje pristojnosti;

      poudarja, da ustavna pogodba že vsebuje vse te reforme, da bi njena veljavnost omogočila ustrezno delovanje razširjene Unije ter ji zagotovila učinkovito in demokratično sprejemanje odločitev;

Ostali pomembni vidiki integracijske zmožnosti

10. poudarja, da bodo (poleg nujnih institucionalnih reform) prihodnje širitve Unije zahtevale spremembo ostalih pomembnih vidikov njene strukture, kot na primer:

(a)  sprejetje Evropske listine o temeljnih pravicah in izboljšanje politik solidarnosti med državami članicami;

(b)  revizija finančnega okvira, vključno s sistemom financiranja, zaradi prilagoditve novim potrebam razširjene Unije na osnovi celovitega in obsežnega pregleda finančnega okvira 2007–2013, že načrtovanega za leto 2008/2009, v skladu z resolucijo Evropskega parlamenta o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007–2013 z dne 8. junija 2005[7] in določbami medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006[8];

(c)  ponovna opredelitev več politik, od katerih so bile nekatere oblikovane pred petdesetimi leti, da bi jih prilagodili novim izzivom, s katerimi se veliko večja in bolj raznolika Unija sooča v globaliziranem svetu;

(d)  krepitev evropske sosedske politike, ki si prizadeva zagotoviti primerne instrumente za vzpostavitev obojestransko koristnih odnosov s tistimi evropskimi državami, ki nimajo takojšnjih možnosti za pristop, ker ne izpolnjujejo pogojev za članstvo ali so se odločile, da se ne bodo pridružile;

11. poudarja, da morajo zgoraj navedene reforme spremljati prizadevanja za povečanje soglasja javnosti glede procesa širitve in opozarja, da so evropski politični voditelji odgovorni za to, da javnosti predstavijo cilje ter vzajemne koristi širitve in združevanja Evrope; podpira prizadevanja Komisije za uporabo številnih različnih poti za sporočanje svoje politike na področju širitve in naprotovanje očitnim napačnim predsodkom, kot je bilo navedeno v strateškem dokumentu iz leta 2005 o širitvi;

12. vendar ponovno poudarja, da se vsaka odločitev EU o vključitvi nove države članice sprejema z dolgim postopkom, ki vključuje številna jamstva, namreč soglasno odločitev vseh držav članic o začetku in zaključku pristopnih pogajanj, odobritev Evropskega parlamenta in ratifikacijo vsake pristopne pogodbe s strani vseh držav članic;

13. poudarja, da podpis pristopne pogodbe s strani vlad držav članic v vsakem primeru pomeni, da se v celoti obvezujejo delovati v skladu s pogodbo, da se zagotovi uspešen zaključek postopka ratifikacije pogodbe v skladu z veljavnimi postopki v vsaki državi;

14. meni, da bo v prihodnje vsak sklep o začetku pristopnih pogajanj potreboval odobritev Evropskega parlamenta;

Zaključki

15. ponovno poudarja svojo zavezanost širitvenemu procesu kot zgodovinski priložnosti za zagotavljanje miru, varnosti, stabilnosti, demokracije in pravne države in tudi gospodarskega razvoja in blaginje v Evropi; ponovno potrjuje svoje prepričanje, da mora širitev potekati istočasno s poglobitvijo Unije, če želimo preprečiti, da bi bili cilji evropskega integracijskega procesa ogroženi;

16. poudarja, da mora Unija biti zmožna pravočasno prilagoditi svojo institucionalno, finančno in politično strukturo, da bi se izognili povzročanju nepričakovanih zamud pri pristopu držav kandidatk, ko bodo izpolnile vse pogoje za članstvo;

17. ponovno poudarja, da pogodba iz Nice ne zagotavlja ustrezne podlage za prihodnje širitve;

18. ponovno poudarja, da je odobril ustavne pogodbe, ki že ponuja rešitve za večino reform, ki jih EU potrebuje za izpolnjevanje obstoječih obveznosti v zvezi s širitvenim postopkom, in predstavlja otipljiv izraz razmerja med poglabljanjem in širitvijo, ter opozarja, da poskusi delnega izvajanja nekaterih elementov ustavne pogodbe lahko ogrozijo skupno soglasje, na katerem temelji ta pogodba;

19. je seznanjen s časovnim okvirom Evropskega sveta iz junija 2006 v zvezi z iskanjem rešitev za ustavno krizo najpozneje do druge polovice leta 2008;

20. ponovno poudarja svojo zavezo, da se čim prej doseže ustavni dogovor za Evropsko unijo in v vsakem primeru, preden bodo državljani Unije pozvani na evropske volitve leta 2009, da bi lahko Unija spoštovala svoje obveznosti do držav kandidatk in jih bila pripravljena sprejeti kot države članice;

°

°         °

21. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom in vladam držav članic, parlamentom in vladam Turčije, Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, začasnim institucijam samouprave Kosova in misiji Združenih narodov na Kosovu.

• [1]  UL C 247 E, 6.10.2005, str. 88
• [2]  UL C 227 E, 21.9.2006, str. 163.
• [3]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0027.
• [4]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0096.
• [5]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0263.
• [6]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0381.
• [7]  UL C 124 E, 25.5.2006, str. 373.
• [8]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.

POSTOPEK

Naslov

Institucionalni vidiki zmožnosti Evropske unije za sprejemanje novih držav članic

Št. postopka

2006/2226(INI)

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

AFCO 28.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

AFET 28.9.2006

BUDG 28.9.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

AFET 17.10.2006

BUDG 9.10.2006

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Alexander Stubb 4.10.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

4.10.2006

24.10.2006

13.11.2006

Datum sprejetja

13.11.2006

Izid končnega glasovanja

+ - 0

17 1 2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Carlos Carnero González, Richard Corbett, Brian Crowley, Panayiotis Demetriou, Andrew Duff, Maria da Assunção Esteves, Ingo Friedrich, Bronisław Geremek, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Marie-Line Reynaud, Alexander Stubb, Johannes Voggenhuber

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Pervenche Berès, Elmar Brok, Klaus Hänsch, Ashley Mote, Gérard Onesta, Georgios Papastamkos, György Schöpflin, Jacques Toubon

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

16.11.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)