POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite
22.11.2006 - (9037/2006 – C6‑0153/2006 – 2006/0802(CNS)) - *
Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
Poročevalec: Esko Seppänen
Pripravljavka osnutka mnenja (*): Angelika Beer, Odbor za zunanje zadeve
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 Poslovnika
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite
(9037/2006 – C6‑0153/2006 – 2006/0802(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju besedila Sveta (9037/2006),
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2004)0630)[1],
– ob upoštevanju člena 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0153/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenje Odbora za zunanje zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za proračun (A6‑0397/2006),
1. odobri besedilo Sveta, kakor je bilo spremenjeno;
2. meni, da mora biti okvirni referenčni znesek iz zakonodajnega predloga usklajen z zgornjo mejo iz razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006;
3. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi drugega odstavka člena 119 Pogodbe Euratom;
4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti besedilo, predloženo za posvetovanje;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Svet | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
(1) Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju in gospodarskemu sodelovanju z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
(1) Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju s tretjimi državami1. Uredba (ES) št. … z dne ... spodbuja gospodarsko sodelovanje z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … vzpostavlja finančni instrument za pospeševanje demokracije in človekovih pravic po vsem svetu (EIDHR)2. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. _______________· 1 UL […], […], p. […]. 2 UL […], […], p. […]. |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na druge instrumente zunanje pomoči je treba prilagoditi novi strukturi, ki je plod pogajanj Parlamenta, Sveta in Komisije. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 | |
(2) Nesreča v Černobilu leta 1986 je izpostavila svetovni pomen jedrske varnosti. Da bi izpolnila cilj iz Pogodbe, tj. vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, mora biti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Skupnost) sposobna vzdrževati jedrsko varnost v tretjih državah. |
(2)Nesreča v Černobilu leta 1986 je izpostavila dramatične svetovne gospodarske, okoljske, socialne in zdravstvene posledice takšne katastrofe. Da bi zmanjšale tveganje za življenje in zdravje prebivalstva, morajo biti države članice in Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Skupnost) sposobne vzdrževati jedrsko varnost tudi v tretjih državah. |
Or. en | |
Obrazložitev | |
Treba je poudariti, kako tragična je bila katastrofa v Černobilu leta 1986. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
(2a) Z vse večjo razpoložljivostjo jedrskih snovi se povečuje nevarnost širjenja jedrskega orožja, kar ima jasne posledice za jedrsko varnost, ki jih je treba v tem instrumentu obravnavati. |
Obrazložitev | |
Vprašanje jedrske varnosti ne zajema zgolj elektrarn in drugih jedrskih naprav. Upoštevati je treba tudi širjenje orožja in ga zajeti v tej uredbi. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
(3a) Bistveno je, da se zagotovi zaupnost informacij o jedrski in radiološki varnosti, ki morajo biti natančne, medsebojno združljive in preverjene, zlasti ko gre za informacije, ki bi lahko bile pomembne za teroriste. |
Obrazložitev | |
Teroristom je treba preprečiti dostop do informacij; jedrski terorizem bi imel hude posledice in ogrozil mednarodno varnost in mir. | |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 4 | |
(4) Skupnost v skladu s poglavjem X Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja VII drugega dela Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. |
(4) Skupnost v skladu s poglavjem 10 Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja 7 Naslova dve Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. Pri tem Skupnost aktivno podpira pripravo kodeksa ravnanja za mednarodni sistem za obveščanje ob jedrskih nesrečah pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo; |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 7 | |
(7) Nekatere države članice so poleg mednarodnih konvencij in pogodb sklenile tudi dvostranske sporazume glede zagotavljanja tehnične pomoči. |
(7) Nekatere države članice so poleg mednarodnih konvencij in pogodb sklenile tudi dvostranske sporazume glede zagotavljanja tehnične pomoči. Zaželeno je usklajevanje ukrepov po teh sporazumih z ukrepi Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Države članice morajo nadaljevati usklajevanje na tem področju na ravni Skupnosti. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 9 | |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da mora odgovornost za varnost naprave nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da plača povzročitelj obremenitve ter da morata odgovornost za varnost naprave, njeno razgradnjo in odpadke, ki jih je proizvedla, nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. Poleg tega imajo pri pomoči prednost jedrske naprave in dejavnosti, ki imajo predvidoma pomemben učinek na države članice. |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti tretjim državam ne pomeni, da so te države in upravljavci razrešeni odgovornosti za varnost in okolje v celotnem obdobju, ko objekt obratuje, pa tudi pozneje, med njegovim zaprtjem in razgradnjo ter sanacijo lokacije, kjer je stal. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 13 | |
(13) Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
(13) Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v izključno pristojnost držav članic glede njihove pravice do sprejemanja odločitev na energetskem področju in pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
Obrazložitev | |
Treba je izpostaviti suverenost držav članic pri njihovih odločitvah na energetskem področju ne glede na to, da je jedrska varnost skupna odgovornost, in prav je, da izrazimo zadovoljstvo nad razvojem skupnega pristopa med nacionalnimi organi za jedrsko varnost. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 13 a (novo) | |
|
(13a) Referenčni finančni znesek v smislu točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. junija 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju je vključen v to uredbo za celotno trajanje tega instrumenta, kar ne vpliva na pooblastila dveh proračunskih organov, kot so opredeljena v Pogodbi. |
Obrazložitev | |
V besedilu je potrebno omeniti nov Medinstitucionalni sporazum (MIS). | |
Predlog spremembe 10 Člen 1 | |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe lahko financira ukrepe za podporo učinkovitemu izvajanju v primerih, ko bo dosežena raven varnosti, primerljiva z vrhunsko tehnološko, regulativno in operativno ravnjo v Uniji, upoštevaje najnovejša znanstvena in tehnološka dognanja, zaščito pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, ne da bi to vplivalo na načelo, da plača povzročitelj obremenitve. |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti bi morala pripeljati do najvišje ravni varnosti, tretjih držav in upravljavcev pa ne bi smela razrešiti odgovornosti za okolje. | |
Predlog spremembe 11 Člen 2, točka (a) | |
a) spodbujanje učinkovite jedrske varnostne kulture na vseh ravneh, zlasti s/z: |
a) spodbujanje učinkovitih ukrepov za jedrsko varnost na vseh ravneh, zlasti s/z: |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti bi morali porabiti za uvajanje ustreznih varnostnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 12 Člen 2, točka a, alinea 2 | |
- programi pomoči na kraju samem in zunanje pomoči, |
- programi pomoči na kraju samem in zunanje pomoči za izboljšanje varnosti delovanja in vzdrževanja obstoječih jedrskih naprav, |
Obrazložitev | |
Finančna pomoč se ne nudi za načrtovanje ali gradnjo naprav. | |
Predlog spremembe 13 Člen 2, točka (a) alinea 3 | |
- izboljšanjem varnostnih vidikov pri načrtovanju, delovanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn ali drugih obstoječih jedrskih naprav, da se lahko dosežejo visoke ravni varnosti, |
- izboljšanjem varnostnih vidikov pri delovanju, posodabljanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn ali drugih obstoječih jedrskih naprav, ob upoštevanju izkušenj iz njihovega delovanja, da se lahko dosežejo najvišje možne ravni varnosti, |
Predlog spremembe 14 Člen 2, točka (a), alinea 4 | |
- podporo varnemu prevozu in odlaganju jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi |
- podporo razvoju primernih postopkov in tehnologij varnega prevoza in odlaganja izrabljenih jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanja z njimi |
Obrazložitev | |
Skupnost ne bi smela financirati dejanskega prevoza in odlaganja jedrskih snovi ter ravnanja z njimi, saj so za to odgovorne tretje države. Morala bi zgolj spodbujati uporabo varnih tehnologij in postopkov. Besedo "izrabljen" je treba navesti zaradi jasnosti. | |
Predlog spremembe 15 Člen 2, točka (a), alinea 5 | |
- ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij; |
–ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij, kjer se lahko visoko stopnjo varnosti doseže po zmerni ceni in v razumnem časovnem okviru; |
Obrazložitev | |
Treba je opozoriti na različne možnosti, ki jih ima Evropska unija pri zagotavljanju finančne pomoči tretjim državam v okviru programov PHARE in TACIS: pomoč se lahko uporabi za posodobitev obstoječih jedrskih elektrarn ali za izpolnitev obveznosti za zaprtje naprav, za katere ni možno zagotoviti visoke ravni varnosti. | |
Predlog spremembe 16 Člen 2, točka (b) | |
(b) spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje; |
(b) spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, varno odlaganje takih snovi, za kar mora finančno odgovornost še naprej nositi zgolj upravljavec; |
Obrazložitev | |
V predlogu spremembe je podkrepljeno načelo, da plača povzročitelj obremenitve, od katerega uredba ne bi smela odstopati. | |
Predlog spremembe 17 Člen 2, točka (d) | |
(d) vzpostavitev učinkovite ureditve za načrtovanje, pripravljenost in odziv v primeru izrednih razmer, civilne zaščite in ukrepov za rehabilitacijo; |
d) vzpostavitev učinkovite ureditve za preprečevanje nesreč, načrtovanje, pripravljenost in odziv v primeru izrednih razmer, civilna zaščita, ukrepi za ublažitev posledic in ukrepi za rehabilitacijo; |
Obrazložitev | |
Politika EU o jedrski varnosti mora biti povsem usklajena z mednarodno konvencijo o jedrski varnosti iz leta 1994, h kateri je pristopila Evropska skupnost za atomsko energijo. Eden od glavnih ciljev tega instrumenta je preprečevanje nesreč z radiološkimi posledicami in omilitev teh posledic, če do nesreče vseeno pride. V skladu s temeljnimi načeli jedrske varnosti Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) je preprečevanje nesreč prva prednostna naloga v zvezi z varnostjo, druga pa je ublažitev posledic nesreč. Ta dva ukrepa morata biti jasno in nedvoumno vključena v uredbo. | |
Predlog spremembe 18 Člen 2, točka (e) | |
e) ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti Mednarodne agencije za atomsko energijo) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij ter usposabljanjem in raziskovanjem. |
e) ukrepi za spodbujanje mednarodnega sodelovanja (tudi v okviru ustreznih mednarodnih organizacij, zlasti Mednarodne agencije za atomsko energijo) na zgoraj navedenih področjih, vključno z izvajanjem in spremljanjem mednarodnih konvencij in pogodb, izmenjavo informacij, usposabljanjem, izobraževanjem in raziskovanjem. |
Predlog spremembe 19 Člen 5, odstavek 2 | |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, lahko vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. |
Predlog spremembe 20 Člen 5, odstavek 3 | |
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2) in ob upoštevanju člena 18, po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
Obrazložitev | |
Predlog spremembe 21 Člen 7, odstavek 1, alinea 5 | |
- agencije Evropske unije; |
- Skupno raziskovalno središče Skupnosti in agencije Evropske unije; |
Obrazložitev | |
Skupno raziskovalno središče (JRC) že dolgo izvaja pomoč na področju jedrske varnosti v okviru programa Tacis in bi moralo biti prav tako upravičeno do financiranja po tej uredbi. | |
Predlog spremembe 22 Člen 8, odstavek 1, alinea 6 | |
- programi za odpis dolgov; |
- programi za odpis dolgov, v posebnih primerih in v skladu z mednarodno sprejetim programom za oprostitev dolga; |
Obrazložitev | |
Odpis dolga se odobri le izjemoma. | |
Predlog spremembe 23 Člen 8, odstavek 2 a (novo) | |
|
2a. Pomoč Skupnosti se načeloma ne uporablja za plačevanje davkov, carinskih pristojbin ali drugih davščin v državi prejemnici. |
Obrazložitev | |
Financiranje pristojbin v korist upravnih organov držav prejemnic pomoči bi morali preprečiti in ga dovoliti le v izjemnih primerih. | |
Predlog spremembe 24 Člen 18 | |
Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Komisija ob pomoči neodvisnih strokovnjakov redno in za vsak posamezen projekt ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Obrazložitev | |
Ker se ocene programov jedrske pomoči v preteklosti očitno niso izvajale, jih je treba zdaj opraviti ob pomoči neodvisnih strokovnjakov. Spremljanje in vrednotenje mora potekati sproti in neprenehoma, in sicer za vsak projekt posebej (ne le za posamezen sektor ali državo, kot je do zdaj počela Komisija). Poročila o vrednotenju morata prejemati tudi Evropski parlament in Svet. | |
Predlog spremembe 25 Člen 20 a (novo) | |
|
Člen 20a |
|
Referenčni znesek |
|
Referenčni znesek za izvajanje te Uredbe v obdobju 2007–2013 znaša 464 milijonov EUR. |
|
Letna proračunska sredstva odobrita proračunska organa v mejah finančne perspektive. |
Obrazložitev | |
V besedilo je treba vključiti sklicevanje na skupna proračunska sredstva po novem Medinstitucionalnem sporazumu. | |
Predlog spremembe 26 Člen 21 | |
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta. |
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta, in nato poroča na vsaki dve leti. |
Or. en | |
Obrazložitev | |
Glede na ogromne denarne zneske in povprečen uspeh programov dosedanje jedrske pomoči na Vzhodu je pogostejše poročanje nepogrešljivo. |
- [1] Še ni objavljeno v UL.
OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije o finančnem načrtu za obdobje 2007–2013 je vseboval novo uredbo o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost. Namen predloga je bil zajeti tudi pomoč in sodelovanje na področju jedrske varnosti med Skupnostjo in tretjimi državami.
Pravna podlaga uredbe o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost je bil na začetku člen 308 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Vendar sta bila za pravno osnovo primernejša člena 179 in 181a. Toda ta člena nista bila skladna s členom 203 Pogodbe Euratom, ki je bil potreben za pravno osnovo sodelovanja na področju jedrske varnosti.
Zato je bil predlog o instrumentu za stabilnost dopolnjen z dodatno uredbo o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti. Pravna podlaga zanj je člen 203 Pogodbe Euratom.
Komisija mora zagotoviti, da so sprejeti ukrepi v skladu s celotnim strateškim političnim okvirom Evropske skupnosti za posamezno državo partnerico in zlasti s cilji njenih politik in programov za razvojno in gospodarsko sodelovanje, sprejetih v skladu s členom 179 in členom 181a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
Uredba o sodelovanju na področju jedrske varnosti dopolnjuje pomoč, ki jo Evropska skupnost zagotavlja v skladu z instrumentom za humanitarno pomoč, predpristopnim instrumentom, evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom, instrumentom za razvojno sodelovanje in gospodarsko sodelovanje ter instrumentom za stabilnost.
Pomoč Skupnosti se izvaja na podlagi večletnih strateških dokumentov in okvirnih programov.
Uredba nadomešča obstoječo Uredbo Sveta o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in osrednji Aziji ter sklepov Sveta o financiranju sklada za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja. Je nadaljevanje starih programov in ne predvideva bistvenih sprememb v ustaljeni praksi sodelovanja na področju jedrske varnosti.
Od uvedbe programa Tacis v letu 1991 je bilo približno 1200 milijonov evrov iz celotnih sredstev Tacisa namenjenih za projekte jedrske varnosti vzporedno s programom za jedrsko varnost, vključno z večino od 470 milijonov evrov pomoči za Černobil in z njim povezane projekte. Tacis je prispeval tudi približno 250 milijonov evrov centrom za znanost in tehnologijo v Rusiji in Ukrajini ter s tem omogočil nekdanjim znanstvenikom in inženirjem industrije orožja za množično uničevanje, da so se preusmerili v miroljubne dejavnosti.
EU je svoje partnerje podprla v skladu z globalnimi standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Agencija je glavni akter na področju mednarodne jedrske varnosti in vprašanj zaščite, še posebej s serijo varnostnih standardov ter z oceno prve generacije sovjetskih reaktorjev, kar je zapisano v dveh knjigah z varnostno tematiko. Ugotovitve teh dveh knjig so postale osnova za razvoj in izvajanje izboljšav na področju jedrske varnosti, ki jih zagotavlja program za jedrsko varnost v okviru Tacisa. Sprejetje Konvencije o jedrski varnosti na Dunaju leta 1994 predstavlja drug pomemben mejnik pri ohranjanju visoke ravni svetovne varnosti, prav tako pa tudi Skupna konvencija IAEA o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki.
Izboljšanje jedrske varnosti je težko meriti, EU pa se še mora soočiti s številnimi možnimi vprašanji glede varnosti v tretjih državah. V državah Skupnosti neodvisnih držav že obravnavajo večje pomanjkljivosti v zasnovi in delovanju, ki jih je opredelila IAEA v knjigah o varnostnih vprašanjih, ter vprašanja glede pripravljenosti v sili, ustanovljeni pa so bili neodvisni varnostni organi, varnostna kultura pa se vse bolj kaže pri izvajalcih in regulatorjih.
Uvodna izjava (5) osnutka Uredbe o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite, ki ga predlaga Komisija, pravi: "Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje jedrske varnosti in uporabe učinkovitih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer naj se opira na izkušnje iz medsebojnih posvetovanj Komisije in njenih izvajalcev in gradi na izkušnjah, pridobljenih v okviru programov Tacis in Phare ter z delom ustreznih strokovnih skupin, zlasti na področju civilne jedrske odgovornosti, in z lastnimi dejavnostmi v zvezi z zaščitnimi ukrepi znotraj Evropske unije."
Poročevalec podpira zamisel o nadaljevanju starih programov EU v novem instrumentalnem okviru v duhu Resolucije Sveta z dne 18. 6. 1992 o tehnoloških težavah jedrske varnosti. Pri tem je potrebno tesno sodelovanje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA).
Najpomembnejši predlog spremembe, ki ga predlaga poročevalec, se nanaša na člen 2. Finančna pomoč naj bo namenjena za izboljševanje jedrske varnosti le na obstoječih jedrskih objektih, ne pa za načrtovanje ali gradnjo novih naprav.
Komisija bi morala zakonodajni predlog dopolniti s finančnim poročilom o porabi sredstev EU za sodelovanje na področju jedrske varnosti.
(CNS)
MNENJE Odbora za zunanje zadeve (11.10.2006)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite
(9037/2006 – C6‑0153/2006 – 2006/0802(CNS))
Pripravljavka mnenja (*): Angelika Beer
(*) Okrepljeno sodelovanje med odbori - člen 47 Poslovnika
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Sedanji predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta na področju jedrske varnosti izvira iz odločitve Sveta, sprejete v soglasju z Evropskim parlamentom, da iz predloga Komisije o vzpostavitvi instrumenta za stabilnost izloči vsa sklicevanja na jedrsko varnost. Odločitev je bila sprejeta v odgovor na zahtevo Parlamenta, da se postopek za sprejetje instrumenta za stabilnost spremeni iz posvetovalnega v postopek soodločanja. Tako naj bi vse ukrepe, ki se opirajo na člen 203 Pogodbe Euratom, financirali iz posebnega instrumenta, obravnavanega tukaj.
Poglavitni cilji pripravljavke mnenja so:
zagotoviti, da bo ta instrument dopolnjeval druge instrumente zunanje pomoči,
zagotoviti, da se bo opiral na dosežke iz predhodnih pogajanj,
zelo jasno opredeliti področje delovanja sedanjih predlogov in zagotoviti, da se bodo sredstva Skupnosti dejansko uporabljala za povečanje jedrske varnosti v tretjih državah.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Svet[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Naslov | |
Predlog UREDBE SVETA o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite |
Predlog UREDBE SVETA o vzpostavitvi instrumenta sodelovanja na področju jedrske varnosti |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na zaščito se zdi neprimerno, ker je področje delovanja tega instrumenta omejeno. Vprašanja zaščite spadajo na področje instrumenta za stabilnost, kolikor so sploh v pristojnosti Skupnosti. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 | |
(1) Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju in gospodarskemu sodelovanju z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
(1) Evropska skupnost igra pomembno vlogo pri zagotavljanju gospodarske, finančne, tehnične, humanitarne in makroekonomske pomoči tretjim državam. Da bi izboljšali učinkovitost zunanje pomoči Evropske skupnosti, je bil oblikovan nov okvir za načrtovanje in zagotavljanje pomoči. Uredba (ES) št. … Sveta z dne … bo vzpostavila predpristopni instrument, ki bo zajemal pomoč Skupnosti za države kandidatke in potencialne države kandidatke. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo uvedla evropski sosedski in partnerski instrument. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … je namenjena razvojnemu sodelovanju s tretjimi državami1. Uredba (ES) št. … z dne ... spodbuja gospodarsko sodelovanje z drugimi tretjimi državami. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … bo vzpostavila instrument za stabilnost. Uredba (ES) št. … Evropskega parlamenta in Sveta z dne … vzpostavlja finančni instrument za pospeševanje demokracije in človekovih pravic po vsem svetu (EIDHR)2. Ta uredba je dopolnilni instrument, namenjen podpori prizadevanjem za večjo jedrsko varnost ter uporabi učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. _______________· 1 OJ L […], […], p. […]. 2 OJ L […], […], p. […]. |
Obrazložitev | |
Sklicevanje na druge instrumente zunanje pomoči je treba prilagoditi novi strukturi, ki je plod pogajanj Parlamenta, Sveta in Komisije. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
(2a) Z vse večjo razpoložljivostjo jedrskih snovi se povečuje nevarnost širjenja jedrskega orožja, kar ima jasne posledice za jedrsko varnost, ki jih je treba v tem instrumentu obravnavati. |
Obrazložitev | |
Vprašanje jedrske varnosti ne zajema zgolj elektrarn in drugih jedrskih naprav. Upoštevati je treba tudi širjenje orožja in ga zajeti v tej uredbi. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
(3a) Bistveno je, da se zagotovi zaupnost informacij o jedrski in radiološki varnosti, ki morajo biti natančne in preverjene, zlasti ko gre za informacije, ki bi lahko bile pomembne za teroriste. |
Obrazložitev | |
Teroristom je treba preprečiti dostop do informacij; jedrski terorizem bi imel hude posledice in ogrozil mednarodno varnost in mir. | |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 9 | |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da mora odgovornost za varnost naprave nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da plača povzročitelj obremenitve ter da morata odgovornost za varnost naprave, njeno razgradnjo in odpadke, ki jih je proizvedla, nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti tretjim državam ne pomeni, da so te države in upravljavci razrešeni odgovornosti za varnost in okolje v celotnem obdobju, ko objekt obratuje, pa tudi pozneje, med njegovim zaprtjem in razgradnjo ter sanacijo lokacije, kjer je stal. | |
Predlog spremembe 6 Člen 1 | |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo in izvajanje pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, ne da bi to vplivalo na načelo, da plača povzročitelj obremenitve. Iz tega so izvzeti ukrepi, ki podpirajo daljšanje življenjske dobe elektrarn ali gradnjo novih. |
Obrazložitev | |
Tretje države, ki prejemajo pomoč Skupnosti, zaradi tega niso razrešene okoljske odgovornosti. Poleg tega je treba prepovedati uporabo sredstev Skupnosti za daljšanje življenjske dobe zastarelih elektrarn ali za gradnjo novih. | |
Predlog spremembe 7 Člen 2, točka (a), alinea 4 | |
- podporo varnemu prevozu in odlaganju jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi |
- podporo razvoju primernih postopkov in tehnologij varnega prevoza in odlaganja jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanja z njimi |
Obrazložitev | |
Skupnost ne bi smela financirati dejanskega prevoza in odlaganja jedrskih snovi ter ravnanja z njimi, saj so za to odgovorne tretje države. Morala bi zgolj spodbujati uporabo varnih tehnologij in postopkov. | |
Predlog spremembe 8 Člen 2, točka (b) | |
(b) spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje; |
(b) spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje, za kar mora še naprej finančno odgovornost nositi zgolj upravljavec; |
Obrazložitev | |
V predlogu spremembe je podkrepljeno načelo, da plača povzročitelj obremenitve, od katerega uredba ne bi smela odstopati. | |
Predlog spremembe 9 Člen 4, odstavek 2 | |
2. Strateški dokumenti se pregledajo na sredini obdobja oziroma kadar koli je to potrebno in se lahko popravijo v skladu s postopkom iz člena 20(2). |
2. Strateški dokumenti se pregledajo na sredini obdobja oziroma prej, kadar koli je to potrebno, in se lahko popravijo v skladu s postopkom iz člena 20(2). |
Obrazložitev | |
Z dodanim se poskuša izključiti dvoumnosti v zvezi s postopkom pregleda. | |
Predlog spremembe 10 Člen 5, odstavek 2 | |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, lahko vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kadar ti obstajajo, vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, vključno s tistimi, na podlagi neodvisnih ocen, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. |
Obrazložitev | |
Poročevalka želi poudariti, da je treba zagotoviti neodvisno oceno rezultatov, ki so bili doseženi s pomočjo Skupnosti na tem področju, zlasti ob upoštevanju kritike v zvezi s programi TACIS na področju jedrske varnosti v poročilih Računskega sodišča iz let 1998 in 2006. | |
Predlog spremembe 11 Člen 5, odstavek 3 | |
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 20(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
3. Delovni programi in vsi njihovi popravki ali razširitve se sprejmejo v skladu s členom 18 in na podlagi postopka iz člena 20(2), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev predloga spremembe 10 k členu 5(2). | |
Predlog spremembe 12 Člen 6, odstavek 3 | |
3. Če stroški takih ukrepov presegajo 10 milijonov EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(3), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
3. Če stroški takih ukrepov presegajo 5.000.000 EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(3), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
Obrazložitev | |
Komisija bi morala imeti pri svojih odločitvah določeno mero samostojnosti. Ne glede na to pa se zdi mejna vrednost v izvirnem predlogu previsoka. | |
Predlog spremembe 13 Člen 6, odstavek 4 | |
4. Če stroški takih ukrepov znašajo 10 milijonov EUR ali manj, Komisija v roku enega meseca po sprejetju teh ukrepov pisno obvesti Svet in odbor, ustanovljen v skladu s členom 20. |
4. Če stroški takih ukrepov znašajo 5.000.000 EUR ali manj, Komisija v roku enega meseca po sprejetju teh ukrepov pisno obvesti Evropski parlament, Svet in odbor, ustanovljen v skladu s členom 20. |
Obrazložitev | |
Izvirno besedilo predvideva dvakratno obveščanje držav članic (prek Sveta ministrov in prek odbora, v katerem so države članice zastopane), medtem ko naj bi Parlament sploh ne bil obveščen, kar je povsem nesprejemljivo. Pravica do informacij je osnovna zahteva vsake parlamentarne demokracije. | |
Predlog spremembe 14 Člen 18 | |
Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov in njihovega izvajanja na podlagi izsledkov neodvisnih ocen, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija poročila o vrednotenju in neodvisne ocene pošlje Evropskemu parlamentu in odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev predloga spremembe 10 k členu 5(2). Predlog spremembe upošteva tudi novo, poglobljeno kulturo informiranja in sodelovanja med Komisijo in Parlamentom, kot je določeno v pismu komisarke Ferrero-Waldner in v skupnem pismu o dialogu s Parlamentom, ki je spremni dokument instrumenta za razvojno sodelovanje. | |
Predlog spremembe 15 Člen 21 | |
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta. |
Komisija najkasneje do 30. aprila 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta. |
Obrazložitev | |
Klavzula o preverjanju v izvirnem besedilu je enaka, kot je bila sprejeta za instrument za predpristopno pomoč, evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za stabilnost. Ne glede na to se je Komisija ob koncu tristranskih pogajanj javno zavezala, da bo postopek preverjanja uvedla že leta 2009, še med trajanjem mandata sedanjega kolegija komisarjev. Besedilo ustreznih uredb ni bilo spremenjeno, ker bi to vodilo v nova pogajanja za celotni sveženj predpisov. Kljub temu pa ni razloga, da v uredbi o jedrski varnosti ne bi upoštevali časovnega razporeda, ki je bil določen v okviru političnega dogovora. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite |
||||||
Referenčni dokumenti |
9037/2006 – C6–0153/2006 – 2006/0802(CNS) |
||||||
Pristojni odbor |
ITRE |
||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
AFET 18.5.2006 |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
6.7.2006 |
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Angelika Beer 30.5.2006 |
||||||
Obravnava v odboru |
13.9.2006 |
10.10.2006 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
10.10.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
52 1 2 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, Monika Beňová, Marco Cappato, Simon Coveney, Ryszard Czarnecki, Giorgos Dimitrakopoulos, Jas Gawronski, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Edward McMillan-Scott, Willy Meyer Pleite, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Raimon Obiols i Germà, Cem Özdemir, Tobias Pflüger, Mirosław Mariusz Piotrowski, Lydie Polfer, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Emil Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Paavo Väyrynen, Ari Vatanen, Jan Marinus Wiersma, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Hélène Flautre, Michael Gahler, Tunne Kelam, Miguel Angel Martínez Martínez, Yiannakis Matsis, Achille Occhetto, Rihards Pīks, Aloyzas Sakalas, Inger Segelström |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Elspeth Attwooll, Christopher Beazley, Hanna Foltyn-Kubicka, Toomas Savi |
||||||
(CNS)
- [1] UL C … / Še neobjavljeno v UL.
MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (11.10.2006)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o predlogu Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite
(09037/2006 – C6‑0153/2006 – 2006/0802(CNS))
Pripravljavka mnenja: Frédérique Ries
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko, kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Svet[1] | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Naslov | |
Predlog UREDBE SVETA o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite |
Predlog UREDBE SVETA o vzpostavitvi instrumenta sodelovanja na področju jedrske varnosti |
Obrazložitev | |
Omemba zaščite ni povsem ustrezna, ker ta instrument vsebuje zelo malo operativnih členov, povezanih z vidikom zaščite pri sodelovanju s tretjimi državami. | |
Predlog spremembe 2 Navedba sklicevanja -1 (novo) | |
|
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 308 te pogodbe, |
Obrazložitev | |
Predlagana uredba Sveta naj bi nadomestila pomembne sklepe Sveta, ki se sklicujejo na pogodbo o ES, denimo Sklep Sveta 1998/381 (ES, Euratom) z dne 5. junija 1998 o prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu in Sklep Sveta 2001/824 (ES, Euratom) z dne 16. novembra 2001 o nadaljnjem prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu. Tudi predlog sklepa Sveta o dodelitvi sredstev Skladu za zaščitno zgradbo černobilskega reaktorja v letu 2007 (2006/0102 CNS), o katerem trenutno poteka razprava, temelji na pogodbah o ES in Euratomu. | |
Zato ni razloga za omejitev pravne podlage tega novega instrumenta le na Pogodbo Euratom, ker obravnava vidik varnosti jedrskih naprav v tretji državi, vključno s financiranjem za Černobil. S sklicevanjem izključno na Pogodbo Euratom bi bile omejene pristojnosti Evropskega parlamenta, kar je nesprejemljivo. Člen 308 Pogodbe ES je združljiv s členom 203 Pogodbe Euratom in ga je treba uporabiti za to uredbo. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 | |
(2) Nesreča v Černobilu leta 1986 je izpostavila svetovni pomen jedrske varnosti. Da bi izpolnila cilj iz Pogodbe, tj. vzpostavitev varnostnih razmer, s katerimi bo odpravljena nevarnost za življenje in zdravje prebivalstva, mora biti Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Skupnost) sposobna vzdrževati jedrsko varnost v tretjih državah. |
(2) Jedrska katastrofa v Černobilu leta 1986, najhujša vseh časov kar zadeva število žrtev in tragične posledice za zdravje tako prebivalstva, izpostavljenega v času nesreče, kot prihodnjih generacij, je izpostavila hude svetovne gospodarske, okoljske, družbene in zdravstvene posledice, ki jih takšne nesreče lahko imajo. Da bi zmanjšale tveganje za življenje in zdravje prebivalstva, morajo biti države članice in Evropska skupnost za atomsko energijo (v nadaljnjem besedilu Skupnost) sposobne poskrbeti za varno zaprtje nevarnih jedrskih objektov, zlasti tistih, ki onesnažujejo okolje, v tretjih državah. |
Obrazložitev | |
Poudariti je treba, kako tragična in izjemna je bila katastrofa v Černobilu leta 1986, ki se nikakor ne da primerjati z običajno nesrečo in ki bi morala spodbuditi ukrepe za financiranje, s katerimi naj se pospešita sanacija nekdanjih lokacij in zaprtje zelo tveganih jedrskih objektov, zlasti tistih, ki onesnažujejo okolje. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 4 | |
(4) Skupnost v skladu s poglavjem X Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja VII drugega dela Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. |
(4) Skupnost v skladu s poglavjem X Pogodbe že sedaj tesno sodeluje z Mednarodno agencijo za atomsko energijo, tako v zvezi z jedrskimi zaščitnimi ukrepi (pri doseganju ciljev poglavja VII drugega dela Pogodbe) kot v zvezi z jedrsko varnostjo. Pri tem Skupnost aktivno podpira pripravo posebnega kodeksa ravnanja v okviru mednarodnega sistema nadzora nad jedrskimi incidenti pod okriljem Mednarodne agencije za atomsko energijo; |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 5 | |
(5) Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za spodbujanje jedrske varnosti in uporabe učinkovitih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer naj se opira na izkušnje iz medsebojnih posvetovanj Komisije in njenih izvajalcev in gradi na izkušnjah, pridobljenih v okviru programov Tacis in Phare ter z delom ustreznih strokovnih skupin, zlasti na področju civilne jedrske odgovornosti, in z lastnimi dejavnostmi v zvezi z zaščitnimi ukrepi znotraj Evropske unije. |
(5) Zlasti pomembno je, da Skupnost še naprej podpira prizadevanja za zagotavljanje najvišje ravni jedrske varnosti in uporabe učinkovitih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, pri čemer naj se opira na izkušnje iz medsebojnih posvetovanj Komisije in njenih izvajalcev ter upošteva neodvisne revizije, zlasti revizije Evropskega računskega sodišča, in izkušnje, pridobljene v okviru programov Tacis in Phare in z lastnimi dejavnostmi v zvezi z zaščitnimi ukrepi znotraj Evropske unije. |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti morajo biti porabljena učinkovito in gospodarno. Ukrepi, ki se uporabijo v okviru tega novega instrumenta, morajo resnično prispevati k jedrski varnosti in zaščiti, zato morajo temeljiti na izkušnjah in neodvisnih ocenah. V tem smislu je treba upoštevati reviziji Evropskega računskega sodišča iz let 1998 in 2006, v katerih je ugotovilo hude pomanjkljivosti v zvezi s pomočjo za jedrsko varnost na Vzhodu in v Rusiji. | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 8 | |
(8) Svet Evropske unije v Resoluciji z dne 18. junija 1992 o tehnoloških problemih jedrske varnosti "poudarja poseben pomen, ki ga pripisuje jedrski varnosti v Evropi, in zato od držav članic in Komisije zahteva, da kot temeljni in prednostni cilj v okviru sodelovanja Skupnosti na jedrskem področju, zlasti z drugimi evropskimi državami in še posebej državami Srednje in Vzhodne Evrope ter republikami nekdanje Sovjetske zveze, določijo dvig varnosti njihovih jedrskih naprav na raven, ki bo ustrezala varnostni ravni v Skupnosti, in poenostavitev izvajanja varnostnih meril in zahtev, že priznanih po vsej Skupnosti"; finančna pomoč se bo zagotavljala ob upoštevanju teh ciljev, tudi pri podpori obstoječim objektom, ki še ne obratujejo. |
(8) Svet Evropske unije v Resoluciji z dne 18. junija 1992 o tehnoloških problemih jedrske varnosti "poudarja poseben pomen, ki ga pripisuje jedrski varnosti v Evropi, in zato od držav članic in Komisije zahteva, da kot temeljni in prednostni cilj v okviru sodelovanja Skupnosti na jedrskem področju, zlasti z drugimi evropskimi državami in še posebej državami Srednje in Vzhodne Evrope ter republikami nekdanje Sovjetske zveze, določijo dvig varnosti njihovih jedrskih naprav na raven, ki bo ustrezala varnostni ravni v Skupnosti, in poenostavitev izvajanja varnostnih meril in zahtev, že priznanih po vsej Skupnosti"; finančna pomoč se bo zagotavljala ob upoštevanju teh ciljev. |
Obrazložitev | |
Jedrskim objektom, ki še ne obratujejo, ne bi smeli dodeljevati finančne pomoči. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 8 a (novo) | |
|
(8a) Svet opozarja tudi na sklep z dne 24. septembra 1998, da "njegovo vrednotenje mnenj Komisije o prošnjah za pristop srednje- in vzhodnoevropskih držav kaže, da si bodo morale te države znatno prizadevati za izpolnjevanje okoljskega pravnega reda in njegovo učinkovito izvajanje tudi tako, da bodo vzpostavile potrebno upravno zmogljivost. Opozarja tudi na potrebo po izboljšanju jedrske varnosti v državah kandidatkah, da bo dosegla tehnološko, ureditveno in operativno raven, primerljivo z Unijo. Svet še opominja, da morajo države kandidatke izpolnjevati vse obstoječe obveznosti na tem področju". |
Obrazložitev | |
Tretje države bi morale doseči takšno raven jedrske varnosti, kot je bila zahtevana od nekdanjih in sedanjih držav kandidatk za pridružitev Evropski uniji. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 8 b (novo) | |
|
(8b) Upoštevaje dejstvo, da na jedrskem področju vedno obstaja tveganje, je treba pomoč Skupnosti omejiti na objekte, ki na dan, ko začne veljati ta uredba, še obratujejo ali so že prenehali obratovati. |
Obrazložitev | |
Jedrskim objektom, ki še ne obratujejo, ne bi smeli dodeljevati finančne pomoči. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 9 | |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da mora odgovornost za varnost naprave nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
(9) Razume se, da se zadevnim jedrskim napravam pomoč nudi z namenom, da bi se s to pomočjo dosegel največji možni učinek, pri tem pa se ne odstopa od načela, da plača povzročitelj obremenitve ter da morata odgovornost za varnost naprave, njeno razgradnjo in odpadke, ki jih je proizvedla, nositi upravljavec in država, ki je pristojna za to napravo. |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti tretjim državam ne pomeni, da so te države in upravljavci razrešeni odgovornosti za varnost in okolje v celotnem obdobju, ko objekt obratuje, pa tudi pozneje, med njegovim zaprtjem in razgradnjo ter sanacijo lokacije, kjer je stal. | |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 13 | |
(13) Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
(13) Ta uredba, ki zagotavlja finančno pomoč v podporo ciljem iz Pogodbe, ne posega v izključno pristojnost držav članic glede njihove pravice do sprejemanja odločitev na energetskem področju in pristojnosti Skupnosti oziroma držav članic na zadevnih področjih, zlasti kar zadeva jedrske zaščitne ukrepe. |
Obrazložitev | |
Treba je izpostaviti suverenost držav članic pri njihovih odločitvah na energetskem področju ne glede na to, da je jedrska varnost skupna odgovornost, in prav je, da izrazimo zadovoljstvo nad razvojem skupnega pristopa med nacionalnimi organi za jedrsko varnost. | |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 14 | |
(14) Za sprejetje te uredbe Pogodba določa samo pooblastila iz člena 203 – |
(14) Ta uredba temelji na členu 308 Pogodbe ES in členu 203 Pogodbe Euratom |
Obrazložitev | |
Glej obrazložitev predloga spremembe o pravni podlagi. | |
Predlog spremembe 12 Člen 1 | |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe financira ukrepe za podporo pri spodbujanju visoke ravni jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem ter uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah. |
Skupnost v skladu z določbami te uredbe lahko financira učinkovito izvajanje ukrepov v primerih, ko bo z njimi dosežena raven varnosti, primerljiva z vrhunsko tehnološko, uredbeno in operativno ravnjo v Uniji, upoštevaje najnovejša znanstvena in tehnološka dognanja, zaščito pred sevanjem ter uporabo učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za varovanje jedrskih snovi v tretjih državah, ne da bi to vplivalo na načelo, da plača povzročitelj obremenitve. Ti ukrepi ne vključujejo dejavnosti za podporo gradnji novih jedrskih elektrarn. |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti bi morala pripeljati do najvišje ravni varnosti, tretjih držav in upravljavcev pa ne bi smela razrešiti odgovornosti za okolje. Slednjič je treba določiti, da se sredstva Skupnosti ne smejo uporabljati za gradnjo novih jedrskih elektrarn. | |
Predlog spremembe 13 Člen 1, odstavek 1 a (novo) | |
|
Ta uredba zajema le jedrske objekte, ki obratujejo ali so obratovali v tretjih državah ob začetku veljavnosti te uredbe. |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti smejo biti porabljena le za jedrske objekte, ki še obratujejo ali so že prenehala obratovati, ne pa za podaljševanje življenjske dobe oziroma gradnjo novih jedrskih objektov. | |
Predlog spremembe 14 Člen 2, točka (a), uvodni stavek | |
a) spodbujanje učinkovite jedrske varnostne kulture na vseh ravneh, zlasti s/z: |
a) uvajanje učinkovitih ukrepov za jedrsko varnost na vseh ravneh, zlasti s/z: |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti bi morali porabiti za uvajanje ustreznih varnostnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 15 Člen 2, točka (a), alinea 2 | |
- programi pomoči na kraju samem in zunanje pomoči, |
- programi pomoči na kraju samem in zunanje pomoči za izboljšanje varnosti obratovanja in vzdrževanja obstoječih jedrskih naprav, |
Obrazložitev | |
Pomoč Skupnosti bi morala pripeljati do najvišje ravni varnosti, tretjih držav in upravljavcev pa ne bi smela razrešiti odgovornosti za okolje. | |
Predlog spremembe 16 Člen 2, točka (a), alinea 3 | |
- izboljšanjem varnostnih vidikov pri načrtovanju, delovanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn ali drugih obstoječih jedrskih naprav, da se lahko dosežejo visoke ravni varnosti, |
- izboljšanjem varnostnih vidikov pri načrtovanju, delovanju in vzdrževanju obstoječih jedrskih elektrarn, ki obratujejo, |
Obrazložitev | |
Določiti je treba, da se sredstva Skupnosti ne smejo uporabljati za gradnjo novih jedrskih elektrarn. | |
Predlog spremembe 17 Člen 2, odstavek 1, točka (a), alinea 4 | |
- podporo varnemu prevozu in odlaganju jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi, |
- podporo varnemu prevozu in odlaganju jedrskih goriv in radioaktivnih odpadkov ter ravnanju z njimi; nekatere metode odlaganja radioaktivnih odpadkov niso primerne iz okoljskih razlogov, na primer odmetavanje v morje, odlaganje v podmorska odlagališča in vesolje, |
Obrazložitev | |
Besedilo iz predloga spremembe 22, ki ga je Evropski parlament sprejel 13. januarja 2004 k predlogu direktive (Euratom) Sveta o ravnanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki (P5_TA(2004)0011). | |
Predlog spremembe 18 Člen 2, odstavek 1, točka (a), alinea 5 | |
- ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij; |
- ter razvijanjem in izvajanjem strategij za razgradnjo obstoječih naprav in sanacijo nekdanjih jedrskih lokacij, kjer je lahko pričakovati, da bo visoka raven varnosti dosežena po zmerni ceni in v razumnih rokih; |
Obrazložitev | |
Treba je opozoriti na različne možnosti, ki jih ima Evropska unija pri zagotavljanju finančne pomoči tretjim državam v okviru programov PHARE in TACIS: pomoč se lahko uporabi za posodobitev obstoječih jedrskih elektrarn ali za izpolnitev obveznosti za zaprtje naprav, za katere ni možno zagotoviti visoke ravni varnosti. | |
Predlog spremembe 19 Člen 2, točka (b) | |
(b) spodbujanje učinkovitih ureditvenih okvirov, postopkov in sistemov, da se zagotovi ustrezna zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov, in njihovo varno odlaganje; |
(b) uvajanje učinkovitih ukrepov, da se zagotovi najboljša zaščita pred ionizirajočim sevanjem iz radioaktivnih snovi, zlasti iz visoko aktivnih radioaktivnih virov; |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti bi morali porabiti za uvajanje ustreznih varnostnih ukrepov. | |
Predlog spremembe 20 Člen 5, odstavek 2 | |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to primerno, lahko vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči. |
2. Ti delovni programi navajajo zadane cilje, področja pomoči, predvidene ukrepe, pričakovane rezultate, postopke upravljanja in celoten znesek načrtovanega financiranja. Vsebujejo kratek opis operacij, za katere je predvideno financiranje, navedbo zneskov, dodeljenih za posamezno operacijo, in okviren časovni razpored izvajanja. Kjer je to mogoče, vključujejo izsledke na podlagi izkušenj, pridobljenih pri predhodnem zagotavljanju pomoči v istem objektu in/ali na istem območju. |
Obrazložitev | |
Da bi povečali učinkovitost celotnega programa, bi se moral vsak akcijski program, kjer je to mogoče, izrecno sklicevati na izkušnje pri preteklem zagotavljanju pomoči v istem objektu in/ali na istem območju. | |
Predlog spremembe 21 Člen 6, odstavek 3 | |
3. Če stroški takih ukrepov presegajo 10 milijonov EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(3), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
3. Če stroški takih ukrepov presegajo en milijon EUR, jih Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 20(3), po potrebi po posvetovanju z zadevno partnersko državo oziroma državami v regiji. |
Obrazložitev | |
Mejni znesek za uporabo posvetovanja v primeru posebnih ukrepov bi moral biti 1 milijon EUR. Poleg tega bi moralo biti število posebnih ukrepov v posameznem časovnem obdobju omejeno. Parlament bi moral imeti možnost predlagati posebne ukrepe, Komisija in/ali odbor pa bi morala zavrnitev teh predlogov utemeljiti. | |
Predlog spremembe 22 Člen 6, odstavek 4 | |
4. Če stroški takih ukrepov znašajo 10 milijonov EUR ali manj, Komisija v roku enega meseca po sprejetju teh ukrepov pisno obvesti Svet in odbor, ustanovljen v skladu s členom 20. |
4. Če stroški takih ukrepov znašajo en milijon EUR ali manj, Komisija v roku enega meseca po sprejetju teh ukrepov pisno obvesti Evropski parlament, Svet in odbor, ustanovljen v skladu s členom 20. |
Obrazložitev | |
Obrazložitev je enaka obrazložitvi predloga spremembe k členu 6(3) istih avtoric. | |
Predlog spremembe 23 Člen 8, odstavek 1, alinea 6 | |
- programi za odpis dolgov; |
črtano |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti se po tej uredbi ne bi smela dodeljevati programom za odpis dolgov. Na splošno morata izbor in opredelitev ukrepov temeljiti na ocenah za doseganje najnižjih stroškov (kot jih izvaja Evropska banka za obnovo in razvoj). | |
Predlog spremembe 24 Člen 8, odstavek 1, alinea 8 | |
- donacije za pokrivanje stroškov delovanja; |
črtano |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti se po tej uredbi ne bi smela nameniti donacijam. Na splošno morata izbor in opredelitev ukrepov temeljiti na ocenah za doseganje najnižjih stroškov (kot jih izvaja Evropska banka za obnovo in razvoj). | |
Predlog spremembe 25 Člen 9, odstavek 2 | |
2. Nobeden od podpornih ukrepov ni nujno zajet v večletnem načrtovanju programov in se zato lahko financira zunaj obsega strateških dokumentov in večletnih indikativnih programov. Vendar pa se lahko financira tudi v skladu z večletnimi indikativnimi programi. Komisija v skladu s členom 6 sprejme podporne ukrepe, ki niso zajeti v večletnih indikativnih programih. |
2. Vsi podporni ukrepi so nujno zajeti v večletnem načrtovanju programov ali v večletnih indikativnih programih, v skladu s členom 6. |
Obrazložitev | |
Sredstva Skupnosti se smejo dodeljevati samo varnostnim ukrepom, predvidenim v večletnih ali okvirnih programih, upoštevaje nekatere izjeme iz člena 6. | |
Predlog spremembe 26 Člen 18 | |
Komisija redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Komisija s pomočjo neodvisnih strokovnjakov redno ocenjuje rezultate politik in programov ter učinkovitost načrtovanja programov za posamezen projekt, da bi ugotovila, ali so cilji izpolnjeni, ter da bi omogočila oblikovanje priporočil z namenom izboljšanja prihodnjih dejavnosti. Komisija pomembnejša poročila o vrednotenju pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in odboru, ustanovljenemu v skladu s členom 20. |
Obrazložitev | |
Ker se ocene programov jedrske pomoči v preteklosti očitno niso izvajale, jih je treba zdaj opraviti ob pomoči neodvisnih strokovnjakov. Spremljanje in vrednotenje mora potekati sproti in neprenehoma, in sicer za vsak projekt posebej (ne le za posamezen sektor ali državo, kot je do zdaj počela Komisija). Poročila o vrednotenju morata prejemati tudi Evropski parlament in Svet. | |
Predlog spremembe 27 Člen 19 | |
Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju pomoči. Poročilo je naslovljeno tudi na Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto, informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah in področju sodelovanja. |
Komisija preuči napredek, dosežen pri izvajanju ukrepov, sprejetih v skladu s to uredbo, ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži letno poročilo o izvajanju pomoči. Poročilo je naslovljeno tudi na Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij. Poročilo vsebuje poročila o vrednotenju iz člena 18 in informacije o financiranih ukrepih za preteklo leto, informacije o rezultatih spremljanja in ocenjevalnih pregledov ter o izvrševanju proračunskih obveznosti in plačil, ki so razčlenjeni po državah, regijah, področju sodelovanja in posameznem projektu. |
Obrazložitev | |
Poročila o vrednotenju morata prejemati tudi Evropski parlament in Svet. Ta poročila morajo vsebovati informacije o vsakem posameznem projektu, ki ga Skupnost podpira na podlagi te uredbe. | |
Predlog spremembe 28 Člen 20, odstavek 1 | |
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic, predseduje pa mu predstavnik Komisije. |
1. Komisiji pomaga odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic in Evropskega parlamenta, predseduje pa mu predstavnik Komisije. |
Obrazložitev | |
Evropski parlament mora imeti predstavnike v odboru. | |
Predlog spremembe 29 Člen 21 | |
Komisija najkasneje do 31. decembra 2010 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih treh letih, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta. |
Komisija najkasneje do 1. julija 2009 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni izvajanja te uredbe v prvih dveh letih in potem vsaki dve leti, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom o potrebnih spremembah instrumenta. |
Obrazložitev | |
Ob upoštevanju visokih denarnih zneskov, ki so povezani s pomočjo na področju jedrske varnosti, in povprečnih preteklih dosežkov teh programov jedrske pomoči na Vzhodu je nujno treba zagotoviti pogostejše poročanje. Celovita poročila za obdobje po 1. januarju 2007 bi bilo treba pripraviti vsaki dve leti, začenši s 1. julijem 2009. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite |
||||||
Referenčni dokumenti |
9037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS) |
||||||
Pristojni odbor |
ITRE |
||||||
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju |
ENVI |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja |
Frédérique Ries |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
|
|
|
|
|
||
Datum sprejetja |
10.10.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
33 4 10 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Georgs Andrejevs, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Mary Honeyball, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Karin Scheele, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Bogusław Sonik, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
María del Pilar Ayuso González, Bairbre de Brún, Hélène Goudin, Kartika Tamara Liotard, Caroline Lucas, Bart Staes |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Fausto Correia |
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
(CNS)
- [1] Še neobjavljeno v UL.
MNENJE Odbora za proračun (10.10.2006)
za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
o osnutku Uredbe Sveta o ustanovitvi instrumenta za pomoč pri jedrski varnosti in zaščiti
(9037/2006 – C6‑0153/2006 – 2006/0802(CNS))
Pripravljavec mnenja: Janusz Lewandowski
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Glavni elementi predloga
Uredba določa finančno pomoč na področjih jedrske varnosti, zaščite pred sevanjem in uporabe učinkovitih in uspešnih zaščitnih ukrepov za jedrske materiale v tretjih državah. Temelji na členu 203 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Ta uredba nadomešča Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 99/2000 z dne 29. decembra 1999 (TACIS) o zagotavljanju pomoči partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji,[1] Sklep Sveta 1998/381/ES, Euratom z dne 5. junija 1998 o prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu[2] in Sklep Sveta 2001/824/ES, Euratom z dne16. novembra 2001 o nadaljnjem prispevku Evropske skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu[3]. Ti instrumenti bodo zato razveljavljeni.
Finančni vidiki
1. Proračunske vrstice
Ta predlog gradi na številnih obstoječih dejavnostih ter v celoti ali deloma zajema vrsto dejavnosti, ki se zdaj obravnavajo na podlagi naslednjih področij politike in proračunskih vrstic:
Tacis |
19 06 01 |
|
Jedrska varnost v novih neodvisnih državah, vključno s financiranjem jedrske varnosti iz posojil Euratoma |
19 06 05 |
|
Prispevek za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu Evropske banke za obnovo in razvoj |
19 06 06 |
|
Pomoč partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji – odhodki za upravno poslovodenje |
19 01 04 07 |
|
Pomoč partnerskim državam v vzhodni Evropi in srednji Aziji – odhodki za upravno poslovodenje |
19 49 04 06 |
|
2. Skupni zneski
2.1. Skupna dodeljena sredstva za ukrep:
524 milijonov EUR
2.2. Obdobje izvajanja:
2007-2013
2.3. Skupna ocena odhodkov za več let (tekoče cene)
Finančne intervencije
v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)
|
2007 |
2008 |
2009 |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
Skupaj |
|
Obveznosti |
68,772 |
71,223 |
72,673 |
74,153 |
74,413 |
75,930 |
77,468 |
514,632 |
|
Plačila |
7,654 |
23,767 |
37,240 |
50,085 |
62,394 |
68,884 |
264,612 |
514,632 |
|
* „Naslednja leta“ velja le za plačila.
Za obveznosti velja spodnja razčlenitev:
Obveznosti (v milijonih EUR na tri decimalna mesta natančno)
Razčlenitev |
2007 |
2008 |
2009 |
2010 |
2011 |
2012 |
2013 |
Skupaj |
|
Pomoč v sektorju jedrske varnosti |
58,772 |
71,223 |
72,673 |
74,153 |
74,413 |
75,930 |
77,476 |
504,632 |
|
Prispevek Skupnosti Evropski banki za obnovo in razvoj za Sklad za zaščitno zgradbo v Černobilu[4] |
10,000 |
|
|
|
|
|
|
10,000 |
|
SKUPAJ |
68,772 |
71,223 |
72,673 |
74,153 |
74,413 |
75,930 |
77,476 |
514,632 |
|
Tehnična in upravna pomoč, odhodki za podporo
v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno)
Obveznosti |
1,268 |
1,300 |
1,300 |
1,300 |
1,400 |
1,400 |
1,400 |
9,368 |
|
Plačila |
1,268 |
1,300 |
1,300 |
1,300 |
1,400 |
1,400 |
1,400 |
9,368 |
|
|
|
||||||||
Vmesni seštevek a + b |
v milijonih EUR (na tri decimalna mesta natančno) |
||||||||
Obveznosti |
70,040 |
72,523 |
73,973 |
75,453 |
75,813 |
77,330 |
78,876 |
524,000 |
|
Plačila |
8,922 |
25,067 |
38,539 |
51,385 |
63,793 |
70,823 |
266,012 |
524,000 |
|
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Osnutek zakonodajne resolucije
Predlog spremembe 1 Odstavek 1 a (novo) | |
1a. meni, da mora biti okvirni referenčni znesek iz zakonodajnega predloga usklajen z zgornjo mejo iz razdelka 4 novega večletnega finančnega okvira, in poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006; | |
Obrazložitev | |
Standardni predlog spremembe. |
POSTOPEK
Naslov |
Osnutek Uredbe Sveta o ustanovitvi instrumenta za pomoč pri jedrski varnosti in zaščiti |
||||||
Referenčni dokumenti |
9037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS) |
||||||
Pristojni odbor |
ITRE |
||||||
Mnenje pripravil |
BUDG |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Janusz Lewandowski |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
10.10.2006 |
|
|
|
|
||
Datum sprejetja |
10.10.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
25 0 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Reimer Böge, Simon Busuttil, Hynek Fajmon, Salvador Garriga Polledo, Dariusz Maciej Grabowski, Ingeborg Gräßle, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Mario Mauro, Paulo Casaca, Brigitte Douay, Bárbara Dührkop Dührkop, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Wiesław Stefan Kuc, Vladimír Maňka, Giovanni Pittella, Yannick Vaugrenard, Ralf Walter, Jan Mulder, Gérard Onesta, Esko Seppänen, |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Albert Jan Maat, Paul Rübig |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta pomoči na področju jedrske varnosti in zaščite |
||||||
Referenčni dokumenti |
9037/2006 – C6-0153/2006 – 2006/0802(CNS) |
||||||
Datum posvetovanja z EP |
12.5.2006 |
||||||
Pristojni odbor |
ITRE |
||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
BUDG |
ENVI |
AFET 18.5.2006 |
|
|
||
Odbori, ki niso dali mnenja |
DEVE |
|
|
|
|
||
Okrepljeno sodelovanje |
AFET 6.7.2006 |
|
|
|
|
||
Poročevalec/-ka |
Esko Seppänen |
|
|||||
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
|||||
Poenostavljeni postopek – datum sklepa |
|
||||||
Oporekanje pravni podlagi |
24.10.2006 |
|
|
||||
Popravek finančne ocene sredstev |
10.10.2006 |
|
|
||||
Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju |
|
||||||
Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju |
|
||||||
Obravnava v odboru |
12.09.2006 |
13.11.2006 |
|
|
|
||
|
|
|
|
|
|
||
Datum sprejetja |
13.11.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
39 4 1 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Šarūnas Birutis, Jan Březina, Philippe Busquin, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Joan Calabuig Rull, Giles Chichester, Den Dover, Nicole Fontaine, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, Erna Hennicot-Schoepges, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Nils Eugenijus Maldeikis, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Aldo Patriciello, Vincent Peillon,Vladimír Remek, Herbert Reul, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Dominique Vlasto. |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Inés Ayala Sender, Alexander Alvaro, Cristina Gutiérrez-Cortines, Gunnar Hökmark, Jan Francisca Pleguezuelos Aguilar, Vittorio Prodi, Esko Seppänen, Alyn Smith. |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Datum predložitve |
22.11.2006 |
|
|||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
||||||