POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov

22.11.2006 - (KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD)) - ***I

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Ruth Hieronymi

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov

(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov

(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0646)[1],

–   ob upoštevanju členov 251(2) in 47(2) ter člena 55 Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu predložila predlog (C6‑0443/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6‑0399/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 1
(1) Direktiva 89/552/EGS usklajuje nekatere zakone in druge predpise držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Vendar je zaradi novih tehnologij prenosa avdiovizualnih medijskih storitev potrebno prilagajanje regulativnega okvira, da se upošteva vpliv strukturnih sprememb in tehnološkega razvoja na poslovne modele, zlasti financiranje komercialnih programskih vsebin, in da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti za evropsko informacijsko tehnologijo ter medijsko industrijo in storitve.	(1) Direktiva 89/552/EGS usklajuje nekatere zakone in druge predpise držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Vendar je zaradi novih tehnologij prenosa avdiovizualnih medijskih storitev potrebno prilagajanje regulativnega okvira, da se upošteva vpliv strukturnih sprememb, širjenja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in tehnološkega razvoja na poslovne modele, zlasti financiranje komercialnih programskih vsebin, in da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti ter pravna varnost za evropsko informacijsko tehnologijo ter medijsko industrijo in storitve, pa tudi spoštovanje kulturne in jezikovne raznolikosti. Zakoni in drugi predpisi bi morali biti čim bolj nevsiljivi in preprosti, da bi omogočili razvoj in uspeh obstoječih in novih avdiovizualnih medijskih storitev ter s tem spodbujali nova delovna mesta, gospodarsko rast in inovacije ter kulturno raznolikost.
Obrazložitev
Zaradi nezadostne pravne varnosti novih avdiovizualnih medijskih storitev, ki obstaja na trgu, je oteženo izkoriščanje njihovega gospodarskega potenciala.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 2
(2) Zakoni in drugi predpisi držav članic o razširjanju televizijskih programov so že usklajeni z Direktivo 89/552/EGS, medtem ko so pri predpisih, ki veljajo za dejavnosti, kot so avdiovizualne medijske storitve na zahtevo, neskladnosti, ki lahko včasih ovirajo prost pretok teh storitev v Evropski uniji in lahko izkrivljajo konkurenco na skupnem trgu. Zlasti člen 3(4) Direktive 2000/31/ES določa, da lahko države članice odstopajo od načela države izvora na podlagi posebnih razlogov javne politike.	(2) Zakoni in drugi predpisi držav članic o razširjanju televizijskih programov so že usklajeni z Direktivo 89/552/EGS, medtem ko so predpisi, ki veljajo za dejavnosti, kot so medijske storitve na zahtevo, samo glede širjenja usklajeni z okvirno direktivo 2002/21/ES, glede izmenjave pa z Direktivo 2000/31/ES o elektronskem poslovanju; vsebino novih avdiovizualnih medijskih storitev še vedno ureja zakonodaja držav članic. Nekatere od teh neskladnosti ovirajo prost pretok teh storitev v Evropski uniji in lahko izkrivljajo konkurenco na skupnem trgu.
Obrazložitev
Pravna negotovost temelji zlasti na nezadostni pravni razmejitvi med zakonodajo o novih avdiovizualnih medijskih storitvah ter evropsko zakonodajo o telekomunikacijah in Direktivo o elektronskem poslovanju.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 3
(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo in kulturo upravičuje uporabo posebnih pravil za te storitve.	(3) Avdiovizualne medijske storitve so tako kulturna kot gospodarska dobrina. Njihov vse večji pomen za družbo, demokracijo – zlasti z zagotavljanjem svobode obveščanja, raznolikosti mnenj in pluralnosti medijev – izobraževanje in kulturo upravičuje uporabo in izvajanje posebnih pravil za te storitve, zlasti zaradi ohranjanja temeljnih pravic in svoboščin, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in v Mednarodnem paktu OZN o državljanskih in političnih pravicah, ter zaradi zagotavljanja varstva mladoletnikov ter ranljivih oseb in invalidov.
Obrazložitev
Evropski model avdiovizualnih storitev temelji na načelu, da so mediji gospodarska in kulturna dobrina. Ponovno je treba potrditi, da njihov pomen pri oblikovanju javnega mnenja in ohranjanju demokracije med drugim upravičuje uporabo in izvajanje pravil za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter varstvo ranljivih oseb, kot je opredeljeno na nacionalni, evropski in svetovni ravni.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 3 A (new)
	(3a) Evropski parlament je v resolucijah z dne 1. decembra 2005 in 4. aprila 2006 o razvojni agendi iz Dohe in ministrskih konferencah Svetovne trgovinske organizacije pozval, da se osnovne javne storitve, kot so zdravstvo, izobraževanje in avdiovizualne storitve izvzamejo iz postopka liberalizacije v okviru pogajanj o sporazumu GATS. Parlament je v resoluciji z dne 27. aprila 2006 podprl Konvencijo Unesca o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, v kateri je navedeno zlasti, da imajo „kulturne dejavnosti, dobrine in storitve tako gospodarsko kot kulturno naravo, ker so nosilke identitet, vrednot in pomenov, ter se jih zato ne sme obravnavati, kot da imajo izključno tržno vrednost“.
Obrazložitev
Na podlagi evropske zakonodaje so EU in države članice zahtevale, da se pri pogajanjih o sporazumu GATS in pri pogajanjih Svetovne trgovinske organizacije ter pri oblikovanju Unescove konvencije in sprejemanju odločitev, ki izhajajo iz nje, upošteva posebna vloga avdiovizualnih dobrin.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 3 B (novo)
	(3b) Z medijskim izobraževanjem bi morali državljani postati sposobni kritično presojati in uporabljati vedno večji obseg informacij, s katerimi so preplavljeni, kot je navedeno v priporočilu Sveta Evrope 1466 (2000). Na podlagi tega učnega procesa bodo državljani sposobni oblikovati sporočila in izbrati medije, s katerimi jih bodo najbolje posredovali, ter bodo postali zmožni v celoti uresničevati svojo pravico do svobode obveščanja in izražanja.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 4
(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve in nastajajoče storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe.	(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve – na primer televizija – in nastajajoče avdiovizualne medijske storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednjih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe. Glede na pomen enakih pogojev in pravega evropskega trga razširjanja televizijskih programov je treba upoštevati osnovna načela skupnega trga, kot sta zakonodaja o konkurenci in enako obravnavanje, da se zagotovita preglednost in predvidljivost medijskih trgov ter vzpostavijo nizke vstopne ovire.
Obrazložitev
Treba je poudariti pomen notranjega trga za zagotavljanje možnosti razvoja novih avdiovizualnih medijskih storitev.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 5
(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je treba, da se prepreči izkrivljanje konkurence in izboljša pravna varnost, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise za vse avdiovizualne medijske storitve.	(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je za preprečitev izkrivljanja konkurence, izboljšanje pravne varnosti, pomoč pri dokončnem oblikovanju notranjega trga ter vzpostavitev enotnega informacijskega prostora treba za vse avdiovizualne medijske storitve, tako linearne kot nelinearne, ne glede na to, ali se prenašajo v skladu z redno programsko shemo ali na zahtevo, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise, da se med drugim zagotovita zadostna stopnja varstva mladoletnikov, ranljivih oseb in invalidov ter spoštovanje temeljnih svoboščin in pravic. Temeljna načela Direktive 89/552/EGS, in sicer načelo države, ki oddaja, ter skupni minimalni standardi, so se izkazala za uspešna in jih je zato treba ohraniti.
Obrazložitev
Natančneje je določeno, katere medijske storitve so zajete, na podlagi uspešnosti direktive o televiziji pa so podani ustrezni zaključki.
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 6
(6) Komisija je sprejela Sporočilo o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike, v katerem poudarja, da mora regulativna politika sektorja v sedanjosti in prihodnosti zaščititi nekatere javne interese, kot so kulturna različnost, pravica do informacij, varstvo mladoletnikov in potrošnikov.	(6) Komisija je sprejela Sporočilo o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike, v katerem poudarja, da mora regulativna politika sektorja v sedanjosti in prihodnosti zaščititi nekatere javne interese, kot so kulturna različnost, pravica do informacij, potreba po pluralnosti medijev, varstvo mladoletnikov in potrošnikov ter ukrepi za krepitev osveščenosti javnosti in medijskih spretnosti ter načela splošnega dostopa za vse družbene skupine, vključno z najbolj zapostavljenimi.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 6 A (novo)
	(6a) Soobstoj zasebnih in javnih izdajateljev programov je zelo pomemben na trgu avdiovizualnih medijev, kjer lahko javni izdajatelji enakovredno uporabljajo prednosti digitalnega gospodarstva.
Obrazložitev
Pomembno je poudariti, da lahko priložnosti digitalnega trga izkoristijo tako zasebni kot javni izdajatelji televizijskega programa.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 6 C (novo)
	(6c) Načelo države izvora je odločilno za nastanek vseevropskega avdiovizualnega trga z močno industrijo, ki pripravlja evropske vsebine. Poleg tega načelo varuje pravice gledalcev, da izbirajo iz široke ponudbe evropskih programov.
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 7
(7) Komisija je sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba“ za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v informacijski družbi in medijski industriji. i2010 je celovita strategija, namenjena spodbujanju razvoja digitalnega gospodarstva, glede na zbliževanje informacijskih in medijskih storitev, mrež in naprav, s posodabljanjem in uporabo vseh političnih instrumentov EU: regulativni instrumenti, raziskave in partnerstvo z industrijo. Komisija se je zavezala k oblikovanju skladnega okvira notranjega trga za informacijsko družbo in medijske storitve s posodabljanjem pravnega okvira za avdiovizualne storitve, ki se je začelo s predlogom Komisije leta 2005 o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja.	(7) Komisija je sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba“ za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v informacijski družbi in medijski industriji. i2010 je celovita strategija, namenjena spodbujanju produkcije evropskih vsebin, razvoja digitalnega gospodarstva in sprejemanja IKT, glede na zbliževanje informacijskih in medijskih storitev, mrež in naprav, s posodabljanjem in uporabo vseh političnih instrumentov EU: regulativni instrumenti, raziskave in partnerstvo z industrijo. Komisija se je zavezala k oblikovanju skladnega okvira notranjega trga za storitve informacijske družbe in medijske storitve s posodabljanjem pravnega okvira za avdiovizualne storitve, ki se je začelo s predlogom Komisije leta 2005 o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja in njenem preoblikovanju v Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Cilj pobude i2010 bo načeloma dosežen tako, da se industriji omogoči rast ob minimalni regulaciji ter ponudi možnost malim novoustanovljenim podjetjem, ki bodo v prihodnosti zagotavljala blaginjo in ponujala največ zaposlitev, da na dereguliranem trgu dosegajo uspehe, uvajajo inovacije ter ustvarjajo nova delovna mesta.
Obrazložitev
Treba je navesti namen revizije direktive.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 8
(8) 6. septembra 2005 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, za obdobje 2001–2002 (Weberjevo poročilo). Ta resolucija poziva k prilagoditvi obstoječe Direktive o televiziji brez meja strukturnim spremembam in tehnološkemu razvoju ob popolnem upoštevanju njenih osnovnih načel, ki še vedno veljajo. Poleg tega načeloma podpira splošni pristop za uvedbo osnovnih predpisov za vse avdiovizualne medijske storitve in dodatnih predpisov za linearne storitve („oddajanje programov“).	(8) 6. septembra 2005 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o uporabi členov 4 in 5 Direktive 89/552/EGS, kakor je bila spremenjena z Direktivo 97/36/ES, za obdobje 2001–2002 (Weberjevo poročilo). V tej resoluciji – kot tudi v resolucijah z dne 4. septembra 2003 in 22. aprila 2004 – poziva k prilagoditvi obstoječe Direktive o televiziji brez meja strukturnim spremembam in tehnološkemu razvoju ob popolnem upoštevanju njenih osnovnih načel, ki še vedno veljajo. Poleg tega načeloma podpira splošni pristop za uvedbo osnovnih predpisov za vse avdiovizualne medijske storitve in dodatnih predpisov za linearne storitve („oddajanje programov“).
Obrazložitev
Evropski parlament je že večkrat pozval k nujni reviziji Direktive EU o televiziji brez meja.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 9
(9) Ta direktiva krepi spoštovanje temeljnih pravic in je v celoti v skladu z načeli, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 11 Listine. V zvezi s tem ta direktiva nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.	(9) Ta direktiva krepi spoštovanje temeljnih pravic in poskuša vključevati načela, pravice in svoboščine, zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v členu 11 Listine. Zato morajo države članice, če tega še niso storile, ustanoviti enega ali več neodvisnih regulativnih organov. Ti organi morajo zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic pri zagotavljanju avdiovizualnih medijskih storitev. Države članice se lahko same odločijo, ali bodo vzpostavile en sam regulativni organ za vse avdiovizualne medijske storitve ali več različnih organov za posamezno kategorijo storitev (linearnih ali nelinearnih). Poleg tega ta direktiva nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna ali regulativna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 10
(10) Zaradi uvedbe minimalnega niza usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h ter na področjih, usklajenih v tej direktivi, države članice ne smejo več odstopati od načela države izvora v zvezi z varstvom mladoletnikov in bojem proti podžiganju sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, ter kršitev človekovega dostojanstva v zvezi s posameznikom ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.	(10) Zahteva, po kateri mora izvorna država članica zagotoviti skladnost z nacionalno zakonodajo, ki jo usklajuje ta direktiva, glede na zakonodajo Skupnosti zadostuje za zagotavljanje prostega pretoka avdiovizualnih medijskih storitev in ne predvideva drugotnega nadzora iz istih razlogov v državi članici sprejemnici; vendar pa lahko država članica sprejemnica izjemoma in pod posebnimi pogoji odstopa od te zahteve v primeru resnih kršitev členov 22(1), 22(2), 3d ali 3e ob upoštevanju dejstva, da spoštovanje temeljnih pravic predstavlja sestavni del splošnih načel zakonodaje Skupnosti.
Obrazložitev
V posebej resnih in nujnih primerih mora biti za nelinearne storitve na voljo poseben hiter postopek (podobno kot za televizijo).
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 11
(11) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede na člen 1(3) ne posega v ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni, za izpolnitev ciljev splošnega interesa, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin in avdiovizualno politiko.	(11) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta (okvirna direktiva) je vzpostavila enoten pravni okvir za vsa omrežja in storitve prenosa, vendar glede na člen 1(3) ne posega v ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni, za izpolnitev ciljev splošnega interesa, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin in avdiovizualno politiko, zato da je ureditev prenosa ločena od ureditve vsebine.
Obrazložitev
Razmejitev med to direktivo in zakonodajo Evropske skupnosti o telekomunikacijah.
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 11 A (novo)
	(11a) V Direktivi 2000/31/ES (Direktiva o elektronskem poslovanju) ni nobenih posebnih vsebinskih določb za avdiovizualne medijske storitve in države članice imajo možnost, da od primera do primera in v skladu s postopkom obveščanja pri posebnih vprašanjih splošnega interesa odstopajo od načela države izvora. Z določitvijo dodatnih minimalnih standardov za nelinearne avdiovizualne medijske storitve za varstvo mladoletnikov in spodbujanje kulturne raznolikosti se s to direktivo razširi področje usklajene zakonodaje Skupnosti. S tega vidika ta direktiva nadgrajuje Direktivo o elektronskem poslovanju na teh področjih, da se vključi specifična podskupina nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev, ki imajo velik pomen za družbo in jih opredeljuje njihova kulturna razsežnost. Za te storitve so nacionalna pravila bolje usklajena, notranji trg pa celovitejši.
Obrazložitev
Razmejitev med to direktivo in Direktivo o elektronskem poslovanju, ki jo nova direktiva sistematično nadgrajuje.
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 12
(12) Nobena določba te direktive ne sme od držav članic zahtevati ali jih spodbujati, da uvedejo nove sisteme podeljevanja dovoljenj ali upravnih pooblastil za katero koli vrsto medijev.	(12) Nobena določba te direktive ne sme od držav članic zahtevati ali jih spodbujati, da uvedejo nove sisteme podeljevanja dovoljenj ali upravnih pooblastil za katero koli vrsto avdiovizualnih medijev.
Obrazložitev
Pojasnilo.
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 13
(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani.	(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, katerih vsebina je primerna za razširjanje televizijskih programov ne glede na platformo, če se uredniški pristop in odgovornost ponudnika kažeta v programski shemi ali v katalogu izbire. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo ES, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve. Gospodarski element mora biti pomemben, da je upravičena uporaba direktive. Gospodarske dejavnosti se običajno opravljajo za plačilo, namenjene so za določeno obdobje, zanje pa je značilna določena kontinuiteta; ocena gospodarskega elementa se opravi v skladu z merili in pravili države izvora. V skladu s tem opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev ne zajema negospodarskih dejavnosti, ki se praviloma ne opravljajo za plačilo, kot so spletni dnevniki in druge vsebine, ki jih oblikujejo uporabniki, ali kakršna koli oblika zasebnega dopisovanja, kot so elektronska pošta in zasebne spletne strani.
Obrazložitev
Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev na podlagi uredniške odgovornosti in gospodarskega elementa.
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 14
(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, ki niso namenjene širjenju avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo in ni njen glavni namen. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo.	(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije z uredniško odgovornostjo v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja splošne javnosti, vključno z avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, katerih glavni namen ni širjenje avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo.
	Razen tega niso zajete igre na srečo z denarnim vložkom, vključno z loterijami in stavami, če njihov glavni namen ni razširjanje avdiovizualnih vsebin.
	Nadaljnji primeri vključujejo spletne igre, pod pogojem, da glavni namen avdiovizualne medijske storitve ni dosežen, in iskalnike, katerih osnovni namen ni razširjanje avdiovizualne vsebine, čeprav je rezultat iskanja včasih ponudba avdiovizualnega gradiva.
Obrazložitev
Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev na podlagi vsebinskih smernic.
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 14 A novo
	(14a) Razširjanje televizijskih programskih vsebin – tj. linearne storitve – trenutno vključuje zlasti analogno in digitalno televizijo, neposredne prenose, spletno razširjanje programskih vsebin in bližnji video na zahtevo, medtem ko med storitve na zahtevo, tj. nelinearne storitve, sodi na primer video na zahtevo. Za linearne avdiovizualne medijske storitve ali televizijske programske vsebine, ki jih isti ponudnik medijskih storitev neposredno ali s časovnim zamikom ponuja kot nelinearne storitve, velja, da so zahteve te direktive izpolnjene z linearnim prenosom. Kljub temu pa ta direktiva velja za tiste razločljive dele storitve, ki izpolnjujejo vsa merila za avdiovizualno medijsko storitev, kadar se različne vrste storitev ponujajo vzporedno, pri čemer en del ni jasno podrejen drugemu.
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 14 B novo
	(14b) Opredelitve v tej direktivi, zlasti opredelitev razširjanja televizijskih programov ter linearnih in nelinearnih storitev, veljajo le za namene te direktive in ne vplivajo na osnovne pravice, ki so zaščitene z zakonodajo o avtorskih in sorodnih pravicah. Te opredelitve ne posegajo v področje uporabe in ureditev teh pravic in so neodvisno urejene z ustrezno zakonodajo.
Predlog spremembe 22 UVODNA IZJAVA 15
(15) Ta direktiva ne zajema elektronskih različic časopisov in revij.	(15) Ta direktiva ne zajema elektronskih različic časopisov in revij. V skladu z Direktivo 2000/31/ES so izvzete tudi igre na srečo.
Obrazložitev
V pojasnilo, da so storitve, katerih glavni namen ni prenos avdiovizualnih storitev, izvzete iz področja uporabe te direktive.
Predlog spremembe 23 UVODNA IZJAVA 16
(16) Izraz „avdiovizualni“ velja za gibljive slike z zvokom ali brez njega, zato vključuje neme filme, vendar ne zajema zvočnega ali radijskega oddajanja.	(16) Za namene te direktive izraz „avdiovizualni“ velja za gibljive slike z zvokom ali brez njega, zato vključuje neme filme, vendar ne zajema zvočnega oddajanja ali radijskih storitev.
Obrazložitev
V nekaterih drugih evropskih in mednarodnih pravnih aktih, npr. v točki D klasifikacije storitev Svetovne trgovinske organizacije, zajema izraz "avdiovizualne storitve" poleg televizije tudi radio. Treba je zagotoviti, da se s to direktivo ta opredelitev ne spremeni in da radio na splošno še naprej spada pod avdiovizualne storitve.
Predlog spremembe 24 UVODNA IZJAVA 16 A (novo)
	(16a) Avdiovizualna medijska storitev pomeni programske vsebine, tj. zaključeno zaporedje gibljivih slik z zvokom ali brez, za katere je uredniško odgovoren ponudnik medijskih storitev in ki jih ta prenaša na podlagi stalne programske sheme ali pa so predstavljene v katalogu.
Obrazložitev
Izraz "programska vsebina" označuje avdiovizualne medijske storitve in zato potrebuje posebno opredelitev.
Predlog spremembe 25 UVODNA IZJAVA 17
(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.	(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. „Uredniška odgovornost“ pomeni odgovornost za strokoven izbor in pripravo vsebine avdiovizualne ponudbe. To lahko velja za posamezno vsebino ali več vsebin. Ta uredniška odgovornost velja za pripravo programske sheme, kadar gre za televizijske programe, ali za sestavo kataloga programov, kadar gre za nelinearne storitve. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.
Obrazložitev
Pojasnilo merila uredniške odgovornosti.
Predlog spremembe 26 UVODNA IZJAVA 17 A (novo)
	(17a) Zgolj tehnično posredovanje avdiovizualnih medijskih storitev po zemlji ali preko satelita samo po sebi ni dovolj za pridobitev statusa ponudnika medijskih storitev v smislu te direktive; to načelo velja tudi, kadar se sprejme odločitev o izbiri, če je jasno, da tretja stran pod jurisdikcijo države članice nosi uredniško odgovornost.
Obrazložitev
Treba je preprečiti nastanek „vrzeli“, ki bi omogočila preprost prenos uredniške odgovornosti izven EU, kar bi lahko imelo za posledico, da direktiva ne bi več veljala. Glej tudi predlog spremembe člena 1(2).
Predlog spremembe 27 UVODNA IZJAVA 17 B (novo)
	(17b) Merila, določena v opredelitvi avdiovizualnih medijskih storitev, kot je navedeno pod točko (a) člena 1 te direktive in nadalje pojasnjeno v uvodnih izjavah 13–17 te direktive, morajo biti izpolnjena sočasno.
Obrazložitev
Pomembno je poudariti, da morajo biti merila, ki jih je predstavila Komisija v uvodnih izjavah 13–17, izpolnjena sočasno.
Predlog spremembe 28 UVODNA IZJAVA 18
(18) Poleg oglaševanja in televizijske prodaje je uvedena še širša opredelitev avdiovizualnih komercialnih sporočil. Vključuje gibljive slike z zvokom ali brez njega, ki spremljajo avdiovizualne medijske storitve in so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost in zato ne vključuje brezplačnega prenosa oglaševanja javnih storitev in dobrodelnih akcij.	(18) Poleg oglaševanja in televizijske prodaje je uvedena še širša opredelitev avdiovizualnih komercialnih sporočil. Vključuje gibljive slike z zvokom ali brez njega, ki se prenašajo kot del avdiovizualne medijske storitve in so del programov ali jih spremljajo in so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost in zato ne vključuje brezplačnega prenosa oglaševanja javnih storitev in dobrodelnih akcij.
Obrazložitev
Besedilo bolje opredeljuje različne oblike oglaševanja.
Predlog spremembe 29 UVODNA IZJAVA 19
(19) Načelo države izvora ostaja jedro te direktive, ker je bistveno za vzpostavitev notranjega trga. To načelo se mora zato uporabiti za vse avdiovizualne medijske storitve, da se vsem ponudnikom medijskih storitev zagotovi pravna varnost kot potrebna podlaga za nove poslovne modele in uvajanje teh storitev. Bistveno je tudi zato, da se zagotovi prost pretok informacij in avdiovizualnih programov na notranjem trgu.	(19) Načelo države izvora ostaja jedro te direktive, ker je bistveno za vzpostavitev notranjega trga. To načelo se mora zato uporabiti za vse avdiovizualne medijske storitve, da se vsem ponudnikom medijskih storitev zagotovi pravna varnost kot potrebna podlaga za nove poslovne modele in uvajanje teh storitev. Bistveno je tudi zato, da se zagotovi prost pretok informacij in avdiovizualnih programov na notranjem trgu. Uporaba tega načela ne more izključiti sklicevanja na merila izvora virov storitve, da se zagotovijo pogoji za pošteno konkurenco.
Obrazložitev
Načelo države izvora je temeljno načelo predlagane direktive. Državam članicam mora biti omogočeno, da za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev pod svojo jurisdikcijo na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, uporabljajo strožje predpise. Kodifikacija sodne prakse Evropskega sodišča in uvedba novih meril na podlagi izvora virov storitve skupaj z učinkovitejšim postopkom tvorita primerno rešitev, s katero so upoštevani pomisleki držav članic, ne da bi bilo ogroženo načelo države izvora.
Predlog spremembe 30 UVODNA IZJAVA 19 A (novo)
	(19a) Da se spodbudi močna, konkurenčna in integrirana evropska avdiovizualna industrija ter okrepi pluralnost medijev po vsej Evropski uniji, je še vedno bistveno, da je ena sama država članica pristojna za posameznega ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev in da je pluralnost informacij temeljno načelo Evropske unije.
Predlog spremembe 31 UVODNA IZJAVA 19 B (novo)
	(19b) Zato je bistveno, da države članice preprečijo pojav prevladujočih položajev, zaradi katerih bi bili omejeni pluralnost in svoboda medijskega obveščanja ter sektor informiranja v celoti, na primer z ukrepi za zagotovitev nediskriminatornega dostopa do ponudbe avdiovizualnih medijskih storitev javnega interesa (npr. s pravili obveznosti prenosa).
Predlog spremembe 32 UVODNA IZJAVA 20
(20) Zaradi tehnološkega razvoja, zlasti v zvezi z digitalnimi satelitskimi programi, je treba prilagoditi merila subsidiarnosti, da se zagotovita ustrezna ureditev in učinkovito izvajanje ter resnična odgovornost nosilcev za vsebine avdiovizualnih storitev.	(20) Zaradi tehnološkega razvoja, zlasti v zvezi z digitalnimi satelitskimi programi, je treba prilagoditi merila subsidiarnosti, da se zagotovita ustrezna ureditev in učinkovito izvajanje ter resnična odgovornost nosilcev za vsebine avdiovizualnih medijskih storitev.
Obrazložitev
Uredniška pojasnitev.
Predlog spremembe 33 UVODNA IZJAVA 23
(23) Države članice za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev v svoji pristojnosti še naprej uporabljajo strožje predpise na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Kodifikacija sodne prakse Evropskega sodišča je skupaj z učinkovitejšim postopkom primerna rešitev za zagotovitev, da se takšni predpisi ne zaobidejo, saj upošteva pomisleke držav članic in ne spodbija ustrezne uporabe načela države izvora.	(23) Države članice za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev v svoji pristojnosti še naprej uporabljajo strožje predpise na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, pri tem pa zagotovijo, da so ti predpisi v skladu z zakonodajo Skupnosti na področju konkurence. Kodifikacija sodne prakse Evropskega sodišča je skupaj z učinkovitejšim postopkom primerna rešitev za zagotovitev, da se takšni predpisi ne zaobidejo, saj upošteva pomisleke držav članic in ne spodbija ustrezne uporabe načela države izvora.
Obrazložitev
Če se državam članicam dovoli, da izvajajo posebne ukrepe v okviru te direktive, to ne sme privesti do kršitev osnovnih pravil zakonodaje o konkurenci.
Predlog spremembe 34 UVODNA IZJAVA 23 A (novo)
	(23a) Da lahko država članica od primera do primera dokaže, da se ponudnik medijskih storitev, ki ima sedež v drugi državi članici, izmika njenim pravilom, lahko ta država članica navede kazalnike, kot so vir oglaševanja in/ali dohodki iz naročnine, glavni jezik storitve ali obstoj programov ali komercialnih sporočil, posebej namenjenih javnosti v državi članici, kjer so sprejeti.
(V skladu s točko 1b člena 3).
Predlog spremembe 35 UVODNA IZJAVA 24
(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče.	(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov ali nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče, zlasti z vidika varstva mladoletnikov in zdravja in pod pogojem, da v nobenem primeru ni dovoljen vnaprejšnji nadzor idej ali mnenj.
	Pri nelinearnih avdiovizualnih storitvah možnost sprejemanja ukrepov v okviru člena 2a te direktive nadomesti možne ukrepe, ki bi jih doslej lahko sprejela zadevna država članica, kot je določeno v členih 3(4) in/ali 12(3) Direktive 2000/31/ES na področju, ki ga usklajujeta člena 3d in 3e te direktive.
Predlog spremembe 36 UVODNA IZJAVA 25
(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov. 1 UL C 321, 31. 12. 2003, str. 1.	(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Poleg tega so izkušnje pokazale, da lahko instrumenti koregulacije kot tudi samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.
	Ukrepi, namenjeni doseganju ciljev javnega interesa na področju novih avdiovizualnih medijskih storitev, bodo učinkovitejši, če se bodo izvajali z učinkovito podporo samih ponudnikov storitev.
	Samoregulacija tako predstavlja obliko prostovoljne pobude, ki gospodarskim subjektom, socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam ali združenjem omogoča, da med seboj in zase sprejmejo splošne smernice.
	Države članice bi morale v skladu s svojimi različnimi pravnimi tradicijami priznati učinkovito vlogo, ki jo lahko ima učinkovita samoregulacija kot dodatek obstoječim zakonodajnim in sodnim in/ali upravnim mehanizmom, ter njen koristen prispevek k doseganju ciljev te direktive.
	Vendar je samoregulacija lahko le dodaten način za izvajanje nekaterih določb te direktive in ne more nadomestiti obveznosti nacionalnega zakonodajalca. Koregulacija v minimalni obliki predstavlja "pravno povezavo" med samoregulacijo in nacionalnim zakonodajalcem v skladu s pravno tradicijo držav članic.
Predlog spremembe 37 UVODNA IZJAVA 25 A (novo)
	(25a) Splošen izraz "koregulacija" vključuje regulativne instrumente, ki temeljijo na sodelovanju med državnimi organi in organi samoregulacije ter se na nacionalni ravni močno razlikujejo glede na namen in strukturo. Dejanska oblika teh instrumentov odraža posebno tradicijo glede ureditve medijev v posameznih državah članicah. Vsem sistemom koregulacije je skupno, da se prvotno državne naloge in cilji izvajajo v sodelovanju z akterji, ki jih ureditev zadeva. Na podlagi naročila ali pooblastila države morajo udeleženci sami zagotoviti, da bo dosežen cilj ureditve. Podlaga je vedno pravni okvir države, ki določa pravila glede vsebine, organizacije in postopka. Na podlagi tega zainteresirane strani oblikujejo dodatna merila, pravila in instrumente ter same nadzorujejo njihovo izvajanje. Prek tako opredeljenih oblik samoregulacije se lahko zlasti strokovno znanje uporabi neposredno za upravne naloge in zmanjšajo birokratski postopki. Nujno je, da v sistemu sodelujejo ali ga priznavajo vsi ali vsaj odločilni akterji. Delovanje koregulacije bo zagotovljeno s kombinacijo navodil zainteresiranim stranem in možnosti posredovanja države, če se ta navodila ne izpolnijo.
Obrazložitev
Opredelitev koregulacije in samoregulacije v okviru te direktive opisuje postopek zakonodaje, naloge organov samoregulacije in opredeljuje področje delovanja držav članic.
Predlog spremembe 38 UVODNA IZJAVA 26
(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je nujno treba spodbujati pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.	(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je še vedno nujno treba spodbujati prost dostop do informacij in pluralnost medijev in zaščititi kulturno mnogovrstnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kadar je državam članicam dovoljeno, da pripravijo sezname dogodkov velikega pomena za družbo, ki se jih ne sme prenašati ekskluzivno, mora biti posamezni državi članici prepuščena odločitev, ali bo pripravila ta seznam, kateri dogodki imajo po njeni presoji velik socialni pomen za družbo, kako je opredeljen izraz "večji delež javnosti" in katero vrsto poročanja je treba omogočiti.
Predlog spremembe 39 UVODNA IZJAVA 26 A (novo)
	(26) Medijska pismenost pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki potrošnikom omogočajo učinkovito uporabo medijev. Medijsko pismeni lahko ozaveščeno izbirajo, razumejo značilnosti vsebine in storitev, izkoristijo celoten obseg priložnosti, ki jih omogočajo nove komunikacijske tehnologije, in bolje zaščitijo sebe in svojo družino pred škodljivim in žaljivim gradivom. Zato je bistveno, da države članice in nacionalni regulativni organi dejavno spodbujajo medijsko pismenost v vseh družbenih skupinah in da izvajajo redne raziskave za njeno spremljanje in za obveščanje o pristopu k urejanju vsebin.
Obrazložitev
Medijska pismenost postaja temeljna sestavina evropskih in nacionalnih programov politike, saj dejavno dopolnjuje in podpira ureditev. Na evropski in nacionalni ravni se razvijajo pomembne pobude za izboljšanje medijske pismenosti ljudi, zato da bodo lahko v celoti izkoristili prednosti digitalne tehnologije. Z direktivo o medijskih storitvah bi morali priznati in usmeriti ta prizadevanja.
Predlog spremembe 40 UVODNA IZJAVA 27
(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in posrednikom, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene priprave splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki ne smejo biti daljši od 90 sekund.	(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka velikega javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in posrednikom, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene priprave splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Za takšne kratke odlomke običajno velja, da: - ne smejo biti daljši od 90 sekund,
	- se ne smejo predvajati več kot 36 ur po dogodku,
	- se ne smejo uporabiti za vzpostavitev javnega arhiva,
	- se jim ne sme odstraniti logotip ali kateri koli drug simbol izdajatelja gostitelja ali
	- se jih ne sme uporabiti v nelinearnih storitvah, razen če jih isti ponudnik medijskih storitev ponudi neposredno ali s časovnim zamikom. Pravica do čezmejnega dostopa do poročil se lahko uveljavlja le, če je to potrebno; zato je treba v primeru, ko je drugi izdajatelj v isti državi članici pridobil izključne pravice za zadevni dogodek, za dostop zaprositi zadevnega izdajatelja.
Predlog spremembe 41 UVODNA IZJAVA 28
(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h.	(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h. Za linearne avdiovizualne medijske storitve ali storitve razširjanja televizijskih programov, ki jih isti ponudnik medijskih storitev neposredno ali s časovnim zamikom ponuja kot nelinearne storitve, velja, da so zahteve te direktive izpolnjene z linearnim prenosom.
Obrazložitev
Pojasnitev predhodne ureditve v okviru te direktive.
Predlog spremembe 42 UVODNA IZJAVA 29
(29) Zaradi posebne narave avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti vpliva teh storitev na oblikovanje mnenja ljudi, je nujno, da uporabniki natančno vedo, kdo je odgovoren za vsebino teh storitev. Zato je pomembno, da države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev omogočijo preprost, neposreden in trajen dostop do informacij o tem, kdo je odgovorni urednik. Vsaka država članica določi praktične podrobnosti o načinu izpolnjevanja tega cilja brez poseganja v katere koli druge določbe zakonodaje Skupnosti.	(29) Zaradi posebne narave avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti vpliva teh storitev na oblikovanje mnenja ljudi, je nujno, da uporabniki natančno vedo, kdo je odgovoren za vsebino teh storitev. Zato je pomembno, da države članice zagotovijo, da imajo uporabniki dostop do informacij o načinih izvajanja uredniške odgovornosti za vsebino in o tem, kdo jo izvaja. Vsaka država članica določi praktične podrobnosti o načinu izpolnjevanja tega cilja brez poseganja v katere koli druge določbe zakonodaje Skupnosti.
Predlog spremembe 43 UVODNA IZJAVA 30
(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva zagotoviti visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva.	(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva spodbujati visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov, varstvo pravic invalidov in človekovega dostojanstva.
Obrazložitev
Z ukrepi na ravni Skupnosti ni mogoče zagotoviti visoke ravne zaščite, lahko pa se jo spodbudi s kombinacijo koregulacije in samoregulacije.
Poleg tega so avdiovizualni mediji in zlasti televizija danes v veliki meri sredstva za dostopanje do informacij, izobraževanja, kulturnih vsebin in za zapolnjevanje prostega časa. Zato je nujno, da se pri celotnem doseženem napredku resnično upošteva morebitne potrebe evropskih državljanov, zlasti invalidov, ker ti drugače ne bi bili deležni široke palete prednosti, ki jih lahko zagotovita moderna družba in zlasti digitalna televizija.
Predlog spremembe 44 UVODNA IZJAVA 31
(31) Zakonodajalce, industrijo in starše še vedno skrbi škodljiva vsebina in ravnanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah. Pojavili se bodo tudi novi izzivi, zlasti v zvezi z novimi platformami in novimi izdelki. Zato je treba uvesti pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov ter človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah in avdiovizualnih komercialnih sporočilih.	(31) Zakonodajalce, industrijo in starše še vedno skrbi škodljiva vsebina in ravnanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah. V zvezi s tem je treba izobraževati ne le otroke, ampak tudi njihove starše, učitelje in strokovne delavce na področju šolstva, da se čim bolj izkoristijo sredstva komunikacije, zlasti avdiovizualne medijske storitve, ne glede na to, kako se razširjajo. Zato je treba uvesti pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov ter človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah in avdiovizualnih komercialnih sporočilih, oglaševanju, televizijski prodaji, sponzorstvih, promocijskemu prikazovanju izdelkov in katerem koli drugem tehnično izvedljivem načinu.
Obrazložitev
Zaradi tehnološkega napredka je nastala nujna potreba po izobraževanju ne le mladoletnikov, ampak tudi oz. še posebej učiteljev in strokovnih delavcev na področju šolstva, za izobraževalne naloge, ki jih potrebuje družba, s pravilno uporabo sredstev komunikacije in zlasti avdiovizualnih medijskih storitev, ne glede na to, kako se jih razširja.
Predlog spremembe 45 UVODNA IZJAVA 31 A (novo)
	(31a) Države članice morajo v svojih posameznih nacionalnih učnih načrtih in študijskih programih spodbujati kritično ocenjevanje medijev.
Obrazložitev
Odnos naših državljanov do medijev mora biti zrel in poučen, saj sicer ne bo mogoče obvladati učinkov eksplozije medijev, ki jih prinaša digitalizacija. Želja po samoregulaciji ali koregulaciji temelji na predpostavki, da državljani znajo uporabljati medije in poznajo njihovo delovanje, da vedo, kaj lahko počnejo in katere interese zastopajo.
Predlog spremembe 46 UVODNA IZJAVA 32
(32) Ukrepi, sprejeti za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, morajo biti pazljivo usklajeni s temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Cilj teh ukrepov mora biti zato zagotovitev ustrezne ravni zaščite mladoletnikov, zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami, ne pa prepoved vsebin za odrasle kot takšnih.	(32) Ukrepi, sprejeti za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, morajo biti pazljivo usklajeni s temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Cilj teh ukrepov pa mora biti zagotovitev ustrezne ravni zaščite mladoletnikov in človekovega dostojanstva, zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami, ne pa prepoved vsebin za odrasle kot takšnih, prek obveznosti, da je treba jasno opozoriti na poseben značaj nekaterih programov, preden se predvajajo, kar je v skladu tako s členom 1 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki določa, da je treba spoštovati in varovati nedotakljivost človeškega dostojanstva, kot s členom 24 te listine, ki navaja, da imajo otroci pravico do varstva in nege, ki sta potrebna za njihovo dobrobit, ter da je treba pri vseh ukrepih v zvezi z otroki, pa naj jih sprejmejo javni organi ali zasebne ustanove, najprej upoštevati koristi otroka.
Predlog spremembe 47 UVODNA IZJAVA 32 A (novo)
	(32a) Mladoletniki, ranljive ali invalidne osebe, vključno z osebami z duševnimi motnjami, so lahko še posebej prizadeti ter fizično ali psihološko pretreseni in razburjeni zaradi programov, ki prikazujejo prizore verbalnega, fizičnega ali moralnega nasilja oziroma kršijo človekovo dostojanstvo ali spodbujajo nestrpnost zaradi rase ali kakršno koli diskriminacijo. Ker je eden od ciljev te direktive zaščititi te osebe na splošno, se države članice spodbuja, da opozorijo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na to zapoved ter da od njih zahtevajo jasno navedbo posebne narave takšnih programov, preden jih predvajajo.
Obrazložitev
Varstvo mladoletnikov, ranljivih in invalidnih oseb mora biti še naprej eden glavnih ciljev tako za evropske kot za nacionalne zakonodajalce. To mora biti tudi cilj ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, katerih dolžnost je, da uporabnike svojih storitev opozorijo na negativne učinke nekaterih prizorov ali programov na občutljivo publiko. To očitno sodi na področje samoregulacije in koregulacije.
Predlog spremembe 48 UVODNA IZJAVA 33
(33) Nobena določba te direktive, ki zadeva varstvo mladoletnikov in javnega reda, ne zahteva nujno, da je treba zadevne ukrepe izvajati s predhodnim nadzorom avdiovizualnih medijskih storitev.	(33) Nobena določba te direktive, ki zadeva varstvo mladoletnikov in javnega reda, ne zahteva nujno, da je treba zadevne ukrepe izvajati s predhodnim nadzorom avdiovizualnih medijskih storitev, niti ne upravičuje takega nadzora. Države članice je treba spodbujati k uvedbi sistemov koregulacije in samoregulacije.
Predlog spremembe 49 UVODNA IZJAVA 34
(34) Člen 151(4) Pogodbe zahteva, da Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb te Pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zato, da se spoštuje in spodbuja različnost kultur.	(34) Člen 151(4) Pogodbe zahteva, da Skupnost pri svoji dejavnosti na podlagi določb te Pogodbe upošteva kulturne vidike, zlasti zato, da se spoštuje in spodbuja različnost kultur in jezikov ter medsebojno razumevanje.
Obrazložitev
Zaščita in spodbujanje kulturne raznolikosti lahko prispevata k medkulturnemu dialogu in boljšemu medsebojnemu razumevanju z odpravljanjem predsodkov, ki so ponavadi glavni vzroki današnjih sporov. To je ključnega pomena za mirnejše sobivanje.
Predlog spremembe 50 UVODNA IZJAVA 35
(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve.	(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Nelinearne avdiovizualne medijske storitve se lahko spodbujajo na primer z najnižjim deležem, sorazmernim glede na gospodarski uspeh, z najmanjšim deležem evropskih del v katalogih videa na zahtevo ali s privlačno predstavitvijo evropskih del v elektronskih sporedih programov. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve. V teh poročilih je treba na ustrezen način upoštevati tudi dela neodvisnih producentov.
Obrazložitev
Dopolnitve kažejo možnost spodbujanja nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev, ki je v skladu z obveznim poročanjem.
Predlog spremembe 51 UVODNA IZJAVA 35 A (novo)
	(35) Akterji, ki samo združujejo ali prenašajo avdiovizualne medijske storitve ali ponujajo naprodaj pakete teh storitev, za katere ne nosijo nikakršne uredniške odgovornosti, ne bi smeli veljati za ponudnike medijskih storitev. Zato zgolj združevanje, prenos ali preprodaja ponudb vsebin, za katero ne nosijo nikakršne uredniške odgovornosti, ne sodi v področje uporabe te direktive.
Obrazložitev
Jasno mora biti navedeno, da samo združevanje, prenos ali preprodaja ponudb vsebin, za katero tretje strani ne nosijo uredniške odgovornosti kot ponudniki medijskih storitev, ne sodi v področje uporabe te direktive. Pojasnilo je potrebno, ker ponudniki nimajo nobenega vpliva na to vsebino in zato nimajo nadzora nad njo.
Predlog spremembe 52 UVODNA IZJAVA 36
(36) Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kot je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice zagotoviti, da izdajatelji televizijskega programa vanj vključijo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora.	(36) Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kot je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi bodo spodbudile izdajatelje televizijskega programa, da vanj vključijo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora.
Obrazložitev
Države članice so tiste, ki lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo spodbujale predvajanje tako evropskih del domačega izvora kot tudi evropskih del nedomačega izvora.
Predlog spremembe 53 UVODNA IZJAVA 36 A (novo)
	(36a) Ponudniki medijskih storitev morajo v svoje storitve vključiti tudi dela neodvisnih producentov ter pri tem upoštevati pravice, povezane s ponovitvami takih del, in pravično določitev pravic avtorjev.
Obrazložitev
Večkratna uporaba programov neodvisnih producentov ne spoštuje intelektualnih pravic avtorjev.
Predlog spremembe 54 UVODNA IZJAVA 38
(38) Razpoložljive nelinearne storitve večajo izbiro za potrošnike. Podrobni predpisi, ki urejajo avdiovizualna komercialna sporočila za nelinearne storitve, so tako očitno neupravičeni in s tehničnega stališča nesmiselni.	(38) Razpoložljive nelinearne storitve večajo izbiro za potrošnike. Države članice morajo zato v svojih nacionalnih učnih načrtih in študijskih programih predvideti zadostno vzgojo za kritično uporabo medijev, da za avdiovizualna komercialna sporočila ne bi bilo treba uvesti podrobnih predpisov. Podrobni predpisi, ki urejajo avdiovizualna komercialna sporočila za nelinearne storitve, so tako očitno neupravičeni in s tehničnega stališča nesmiselni.
Obrazložitev
Odnos državljanov do medijev mora biti zrel in poučen, saj sicer ne bo mogoče obvladati učinkov eksplozije medijev, ki jih prinaša digitalizacija. Kakršno koli upanje na možnost samoregulacije ali koregulacije temelji na predpostavki, da so državljani izurjeni v uporabi medijev, poznajo njihovo delovanje, vedo, kaj lahko počnejo in katere interese zastopajo.
Predlog spremembe 55 UVODNA IZJAVA 38 A (novo)
	(38a) Pravica do ugovora je zlasti v spletnem okolju ustrezno pravno sredstvo, ker omogoča takojšnje popravljanje spornih informacij. Kljub temu je treba to pravico uveljavljati v razumnem roku po prejetju zahteve, in sicer v takšnem času in na tak način, ki sta ustrezna glede na program, za katerega zahteva velja. Ugovor mora zlasti vsebovati enak pomen kot sporna informacija, zato da isti uporabniki občutijo iste vplive.
Obrazložitev
Pri pravici do ugovora je treba ustrezno upoštevati posebnost nelinearnih avdiovizualnih medijskih storitev .
Predlog spremembe 56 UVODNA IZJAVA 40
(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti v določenih okoliščinah, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.	(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora v določenih okoliščinah omogočiti za primere, določene na podlagi pozitivnega seznama, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da promocijsko prikazovanje izdelkov ni dovoljeno na splošno, ampak le za primere s pozitivnega seznama in v določenih okoliščinah.
Predlog spremembe 57 UVODNA IZJAVA 41
(41) Direktiva 2005/29/ES se razen za prakse, ki jih zajema ta direktiva, uporablja za nepošteno poslovno prakso, kot sta zavajajoče in agresivno oglaševanje, ki se pojavljata v avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega ker Direktiva 2003/33/ES, ki prepoveduje oglaševanje in sponzoriranje cigaret in drugih tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, storitvah informacijske družbe in radijskih oddajah, ne posega v Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, mora zaradi posebnih značilnosti avdiovizualnih medijskih storitev odnos med Direktivo 2003/33/ES in Direktivo 89/552/EGS ostati enak po začetku veljavnosti sedanje direktive. Ne glede na člen 14 Direktive 89/552/EGS se uporablja člen 88(1) Direktive 2001/83/ES, ki prepoveduje oglaševanje določenih zdravil širši javnosti, kot to določa odstavek 5 istega člena. Odnos med Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 89/552/EGS ostane enak tudi po začetku veljavnosti te direktive.	(41) Treba je zagotoviti skladnost med to direktivo in obstoječo zakonodajo Skupnosti. Zato morajo v primeru neskladja med predpisi te direktive in predpisi drugih aktov Skupnosti, ki urejajo posebne vidike dostopa do dejavnosti avdiovizualnih medijskih storitev ali izvajanja, prevladati predpisi te direktive. Ta direktiva torej dopolnjuje pravni red Skupnosti. Zato se Direktiva 2005/29/ES razen za prakse, ki jih zajema ta direktiva, uporablja za nepošteno poslovno prakso, kot sta zavajajoče in agresivno oglaševanje, ki se pojavljata v avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega ker Direktiva 2003/33/ES, ki prepoveduje oglaševanje in sponzoriranje cigaret in drugih tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, storitvah informacijske družbe in radijskih oddajah, ne posega v Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, mora zaradi posebnih značilnosti avdiovizualnih medijskih storitev odnos med Direktivo 2003/33/ES in Direktivo 89/552/EGS ostati enak po začetku veljavnosti sedanje direktive. Ne glede na člen 14 Direktive 89/552/EGS se uporablja člen 88(1) Direktive 2001/83/ES, ki prepoveduje oglaševanje določenih zdravil širši javnosti, kot to določa odstavek 5 istega člena. Odnos med Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 89/552/EGS ostane enak tudi po začetku veljavnosti te direktive. Poleg tega ta direktiva ne posega v Uredbo .../... Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih.
Obrazložitev
Zaradi pravne varnosti je treba razjasniti razmerje med to direktivo in veljavnim pravnim okvirom.
Predlog spremembe 58 UVODNA IZJAVA 42
(42) Ker imajo gledalci zaradi povečanja števila novih storitev večjo izbiro, ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Medtem ko Direktiva ne povečuje količine dovoljenega oglaševanja na uro, pa izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.	(42) Zaradi večje uporabe nove tehnologije, kot so osebni video zapisovalniki, in širše izbire kanalov ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Ta direktiva izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.
Obrazložitev
Tehnologija je že tako napredovala, da uporabnik z lahkoto preskoči tradicionalne oglasne vložke. Zaradi tega je potrebna večja prilagodljivost, da se ohranijo prosto dostopni televizijski programi in da se zagotovi večja kulturna raznolikost.
Predlog spremembe 59 UVODNA IZJAVA 43
(43) Direktiva je namenjena ohranitvi posebnega značaja evropske televizije in zato omejuje možne prekinitve pri kinematografskih delih in filmih za televizijo ter pri nekaterih kategorijah programov, ki še vedno potrebujejo posebno zaščito.	(43) Direktiva je namenjena ohranitvi posebnega značaja evropske televizije. Reklamni oglasi in vložki televizijske prodaje se med oddajo lahko vstavljajo le tako, da se upoštevajo njihovi naravni premori, trajanje in narave ter da se ne posega v njihovo celovitost in pomen ali v pravice imetnikov pravic.
Obrazložitev
Ponudniki avdiovizualnih storitev, ki investirajo v drage izvirne vsebine, kot so televizijski ali kinematografski filmi, morajo imeti možnost, da še naprej financirajo takšno vrhunsko vsebino. Ker je to drago, a zelo pomembno za blagovno znamko podjetja, se reklamni oglasi vstavljajo zelo preudarno in odgovorno, tako da vsebina ni razvrednotena zaradi preštevilnih ali napačno vstavljenih oglasov. Z omejitvijo možnosti vstavljanja oglasov v filme pa se bo zmanjšalo financiranje te vsebine. Zaradi tega je mogoče, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v prihodnje ne bodo več vlagali v filme. Z uvedbo splošnega pravila za zaščito celovitosti filma in poteka programa ter za zaščito avtorskih pravic bi bilo treba tudi v prihodnje spodbujati vlaganje v filme.
Predlog spremembe 60 UVODNA IZJAVA 46
(46) Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Tu uvedena opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Za promocijsko prikazovanje izdelkov veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje.	(46) Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Koristno bi bilo sestaviti pozitivni seznam za upravičeno promocijsko prikazovanje izdelkov v tistih vrstah vsebin, katerih glavni namen ni vplivati na mnenje, ter v primerih, ko v zameno ni izplačano nadomestilo ali je to zanemarljivo. Tu uvedena opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Zajema lahko tudi dajanje storitev in predmetov, ki imajo denarno vrednost, na razpolago osebi, ki bi sicer za njihov nakup morala uporabiti lastne finančne, osebne in materialne vire. Zanj veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje. Poleg tega pa mora izpolnjevati posebne zahteve. Uredniška odgovornost in neodvisnost ponudnika medijskih storitev ne sme biti ogrožena. Zlasti ne sme način vključevanja izdelka v programsko vsebino ustvariti vtisa, da program ali voditelji programa podpirajo izdelek. Poleg tega izdelek ne sme biti "pretirano poudarjen". Poudarek je neprimeren, če ga ne upravičujejo uredniške zahteve programa ali potreba po prikazovanju stvarnosti. Pretiran poudarek je lahko tudi ponavljajoče se pojavljanje blagovnih znamk, blaga ali storitev ali način, kako so postavljeni v ospredje. Upoštevati bi bilo treba tudi vsebino programa, v katerem so prikazani. Zaradi varstva potrošnikov in preglednosti bi morala biti nujno upoštevana razumljiva zahteva po prikazu simbola. Simbol, prikazan na zaslonu med programom, ne bi smel temeljiti na logotipu podjetja, ki zagotavlja izdelek. S tem bi se izognili vsakršnemu dodatnemu oglaševalnemu učinku. Zato je treba izbrati nevtralen logotip.
Obrazložitev
Za ureditev promocijskega prikazovanja izdelkov bi bilo koristno sestaviti pozitivni seznam, ki bi določal, da je dopustno v primerih, ko vplivanje na mnenje ni glavni namen, ali ko je nevarnost za vplivanje na uredniško vsebino zanemarljiva.
Merilo nedopustnega izpostavljanja je opredeljeno s sklicevanjem na vsebino sporočila Komisije o vprašanjih, ki izhajajo iz določenih vidikov Direktive o televizijskem oglaševanju (2004C 102/02), imenovane tudi direktiva o televiziji brez meja.
Predlog spremembe 61 UVODNA IZJAVA 46 A (novo)
	(46a) „Pomoč pri produkciji“ pomeni, da se zaradi uredniških razlogov brez plačila ali podobnega nadomestila omeni ali predstavi določeno blago ali storitev. Da se doseže razločevanje od „promocijskega prikazovanja“ v smislu te direktive, je treba pojasniti pravni režim za uporabo proizvodne pomoči, dovoljene v vseh programskih oblikah.
Obrazložitev
Z vključitvijo promocijskega prikazovanja v to direktivo je treba pojasniti tudi pravni status proizvodne pomoči.
Predlog spremembe 62 UVODNA IZJAVA 46 B (novo)
	(46b) „Pretirano poudarjanje“ pomeni, da se s ponavljajočim predstavljanjem ali načinom, kako je predstavljen izdelek za pomoč pri produkciji ali promocijsko prikazovanje, pretirano poudarja blagovna znamka, blago ali storitev glede na vsebino programa, v katerem se pojavijo.
Obrazložitev
„Pretirano poudarjanje“ je osrednje merilo za opredelitev promocijskega prikazovanja izdelka je, zato ga je treba natančneje opredeliti.
Predlog spremembe 63 UVODNA IZJAVA 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –	(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive. Tudi tesno sodelovanje med državami članicami in med regulativnimi organi držav članic je posebej pomembno glede na vpliv, ki bi ga izdajatelji televizijskih programov s sedežem v eni državi članici lahko imeli v drugi državi članici. Kjer so postopki za podeljevanje dovoljenj predvideni v nacionalni zakonodaji in če to zadeva več kot eno državo članico, je zaželeno, da zadevni organi stopijo v stik, preden podelijo dovoljenja. To sodelovanje naj zajema vsa področja, ki jih usklajuje ta direktiva, zlasti členi 2, 2a in 3.
Predlog spremembe 64 UVODNA IZJAVA 47 A (novo)
	(47a) Kulturna raznolikost, svoboda izražanja in pluralnost medijev spadajo med pomembne vidike evropskega avdiovizualnega sektorja in so tako nujni pogoj za zagotovitev demokracije in raznolikosti.
Obrazložitev
Za bolj celostno obravnavanje značilnosti evropskega avdiovizualnega sektorja.
Predlog spremembe 65 UVODNA IZJAVA 47 B (novo)
	(47b) Pravica invalidov, starejših oseb in oseb, ki niso državljani EU in katerih materni jezik je drugačen od jezika njihove države gostiteljice, do udeležbe v kulturnem in socialnem življenju Skupnosti ter vključevanja vanj v skladu s členoma 25 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. To vključuje znakovni jezik, podnaslavljanje, zvočne opise in preproste menije, vendar ni nujno omejena zgolj na to.
Predlog spremembe 66 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) ‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe in katere glavni namen je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, ki jo izvaja ponudnik medijske storitve in zanjo nosi uredniško odgovornost, kakor je opredeljeno v členih 49 in 50 Pogodbe, in katere glavni namen je zagotavljanje programskih vsebin, ki sestojijo iz gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta, in/ali avdiovizualnih komercialnih sporočil.
	Ne vključuje storitev, pri katerih je zagotavljanje avdiovizualne vsebine samo postransko in ni glavni namen, niti publikacij v tiskani ali elektronski obliki.
Obrazložitev
Za boljše ločevanje avdiovizualnih medijskih storitev od drugih avdiovizualnih storitev je treba pojasniti, da ponudba gibljivih slik sestavlja programsko vsebino, za katero je uredniško odgovoren ponudnik medijskih storitev (glej člen 1(b) predloga Komisije). Za pojasnitev se poudari, da tiskani mediji in mediji v elektronski obliki ne spadajo na področje uporabe direktive.
Predlog spremembe 67 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (b) (Direktiva 89/552/EGS)
(b) „ponudnik medijske storitve“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki odgovarja za izbiro avdiovizualne vsebine avdiovizualne medijske storitve in določa, kako bo ta organizirana;	(b) ‚ponudnik medijske storitve‘ pomeni fizično ali pravno osebo, ki odgovarja za izbiro avdiovizualne vsebine avdiovizualne medijske storitve in določa, kako bo ta organizirana.
	To ne vključuje fizičnih ali pravnih oseb, ki samo prenašajo vsebino, za katero nosijo uredniško odgovornost tretje osebe;
Obrazložitev
Posredovanje vsebinske ponudbe, za katere je kot ponudnik medijskih storitev odgovorna tretja stran, ne spada na področje uporabe direktive.
Predlog spremembe 68 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) ‚razširjanje televizijskih programov‘ ali „televizijska programska vsebina“ pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri ponudnik medijske storitve odloči o času prenosa določenega programa in določi programski spored;	(c) ‚televizijska programska vsebina‘ ali ‚linearna storitev‘ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri se programske vsebine, urejene po časovnem zaporedju, prenašajo nedoločenemu številu potencialnih gledalcev v času, ki ga v skladu s stalno programsko shemo določi ponudnik medijskih storitev;
Obrazložitev
Pojasnitev izraza televizijske programske vsebine kot sočasne programske ponudbe na podlagi določene programske sheme za neomejeno število gledalcev.
Predlog spremembe 69 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (e) (Direktiva 89/552/EGS)
(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri uporabnik odloči o času prenosa določenega programa na podlagi vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve;	(e) ‚storitev na zahtevo‘ ali ‚nelinearna storitev‘ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, sestavljeno iz ponudbe avdiovizualne vsebine, ki jo uredniško oblikuje oziroma pripravi ponudnik medijskih storitev in pri kateri uporabnik na podlagi vsebinske izbire individualno zahteva predvajanje določenega programa ob želenem času;
Obrazložitev
Pojasnitev izraza „nelinearna storitev“ kot medijske storitve na zahtevo.
Predlog spremembe 70 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni gibljive slike z zvokom ali brez, ki spremljajo avdiovizualne medijske storitve in so namenjene neposrednemu ali posrednemu uveljavljanju blaga, storitev ali ugleda fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;	(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni gibljive slike z zvokom ali brez njega, ki se prenašajo kot del avdiovizualne medijske storitve ali, v primeru kanalov televizijske prodaje, kot avdiovizualna medijska storitev, katere cilj je neposredno ali posredno uveljavljanje blaga, storitev ali ugleda fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;
Obrazložitev
Besedilo opredeljuje različne oblike oglaševanja.
Predlog spremembe 71 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (h) (Direktiva 89/552/EGS)
(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar izdajatelj televizijskega programa uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;	(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar ponudnik medijskih storitev uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;
Obrazložitev
Prikrito oglaševanje je treba prepovedati tudi pri nelinearnih storitvah.
Predlog spremembe 72 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (h a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ha) „Vključevanje izdelkov“ in „tematsko prikazovanje“ pomenita posredovanje katerega koli podjetja ali organa v zgodbi filma ali igranega programa z izključnim namenom uveljavljanja izdelka, storitve ali blagovne znamke;
Obrazložitev
Ta opredelitev je bistvena za pojasnitev, kaj pomeni tematsko prikazovanje.
Predlog spremembe 73 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (i) (Direktiva 89/552/EGS)
(i) „sponzorstvo“ pomeni vsak prispevek, ki ga javno ali zasebno podjetje, ki se ne ukvarja z zagotavljanjem avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcijo avdiovizualnih del, nameni za financiranje avdiovizualnih medijskih storitev zaradi uveljavljanja svojega imena, blagovne znamke, ugleda, dejavnosti ali proizvodov;	(i) „sponzorstvo“ pomeni vsak prispevek, ki ga javno ali zasebno podjetje ali fizična oseba, ki se ne ukvarja z zagotavljanjem avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcijo avdiovizualnih del, nameni za posredno ali neposredno financiranje avdiovizualnih medijskih storitev zaradi uveljavljanja svojega imena, blagovne znamke, ugleda, dejavnosti ali proizvodov;
Predlog spremembe 74 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (i a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ia) „televizijska promocija“ pomeni obliko oglaševanja, ki zajema prikazovanje blaga ali storitev ali govorno ali vizualno predstavitev blaga oziroma storitev proizvajalca blaga ali ponudnika storitev kot del programa z namenom promocije blaga ali storitev, predstavljenih ali prikazanih za plačilo;
Obrazložitev
Pojem televizijske promocije je posebna oblika avdiovizualnega komercialnega sporočila, zato je potrebna posebna opredelitev. V zvezi s tem je treba pripomniti, da je bil ta pojem okvirno sprejet v razlagalnem sporočilu aprila 2004, v katerem je bil vključen. Tako kot za druge oblike oglaševanja mora tudi za televizijsko promocijo veljati časovna omejitev; ker pa je v predlogu spremembe odpravljena dnevna omejitev, je treba televizijsko promocijo vključiti v urno omejitev.
Predlog spremembe 75 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (k) (Direktiva 89/552/EGS)
(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi običajno za plačilo ali podobno nadomestilo.”	(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi proti plačilu ali brez plačila ali podobnega nadomestila ponudniku avdiovizualnih medijskih storitev. Vendar ne vključuje sporočil, ki izhajajo iz neodvisne uredniške odločitve za uporabo izdelkov, vendar brez pretiranega poudarjanja, ki so naravni del programa in lajšajo njegovo pripravo, na primer nagrade, ki so podeljene v oddajah, postranski predmeti in rekviziti;
Obrazložitev
Promocijsko prikazovanje izdelkov se navadno izvaja za plačilo ali podobno nadomestilo.
Opredelitev "promocijskega prikazovanja izdelkov" ne sme vključevati primerov, v katerih so izdelki neodvisen del programa (npr. postranski predmeti) in katerih vključitev temelji na neodvisnih in nekomercialnih uredniških odločitvah. V nasprotnem primeru bi pravila o promocijskem prikazovanju izdelkov negativno vplivala na uredniško odločitev, da se v avdiovizualnih produkcijah uporabljajo predmeti iz vsakdanjega življenja.
Poleg tega je pomembno, da novi predpisi o promocijskem prikazovanju izdelkov nenamerno ne izključijo že obstoječih in zakonito izvajanih oblik programa. Z zdajšnjo opredelitvijo bi bila na primer uporaba izdelkov z blagovno znamko za nagrado v otroških programih še naprej prepovedana.
Predlog spremembe 76 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (k a ) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ka) ‚pomoč pri produkciji‘ pomeni blago ali storitve, ki se brez plačila ali drugega nadomestila uporabljajo zaradi uredniških razlogov;
Obrazložitev
Predlog spremembe določa razliko med proizvodno pomočjo in promocijskim prikazovanjem izdelkov.
Predlog spremembe 77 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (k b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(kb) ‚program‘ pomeni niz gibljivih slik z zvokom ali brez njega, ki predstavlja posamezno točko znotraj sporeda ali kataloga, ki ga oblikuje ali sestavi ponudnik medijskih storitev;
Predlog spremembe 78 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (k c) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(kc) ‚koregulacija‘ pomeni obliko ureditve, ki temelji na sodelovanju med javnimi organi in samoregulativnimi organi.
Obrazložitev
Potrebne so dodatne opredelitve.
Predlog spremembe 79 ČLEN 1, TOČKA 2 člen 1, točka (k d) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(kd) ‚uredniška odgovornost‘ pomeni odgovornost za strokovno sestavo sporeda ali programskih vsebin, namenjenih širši javnosti, z namenom, da se medijske vsebine predvajajo v določenem časovnem okviru ali da jih je mogoče naročiti iz kataloga.
Obrazložitev
Izraz „uredniška odgovornost“ je zelo pomemben za področje uporabe direktive in ga je zato treba posebej opredeliti.
Predlog spremembe 80 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (F) člen 2, odstavek 6 (Direktiva 89/552/EGS)
“6. Ta direktiva se ne uporablja za avdiovizualne medijske storitve, ki so namenjene izključno sprejemu v tretjih državah in ki jih javnost v eni ali več državah članicah posredno ali neposredno ne sprejema s standardno potrošniško opremo.“	“6. Ta direktiva se ne uporablja za avdiovizualne medijske storitve, ki jih javnost v eni ali več državah članicah posredno ali neposredno ne sprejema s standardno potrošniško opremo.“
Obrazložitev
Namen te direktive je (med drugim) zagotoviti dobre standarde storitev za evropske uporabnike avdiovizualnih medijskih storitev. Ni razloga, da bi državljanom drugih držav zagotovili evropske avdiovizualne medijske storitve s standardi, nižjimi od tistih, ki se uporabljajo v EU. Dober zgled iz EU glede tega lahko ima pozitiven učinek na svetovni razvoj v tem sektorju.
Predlog spremembe 81 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (G) člen 2, odstavki 7, 8, 9 in10 (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
(g) Dodajo se naslednji novi odstavki 7, 8, 9 in 10:	črtano
“7. Država članica lahko, da se prepreči zloraba ali goljufivo ravnanje, sprejme ustrezne ukrepe proti ponudniku medijske storitve s sedežem v drugi državi članici, ki vse svoje dejavnosti ali njihov večji del usmerja na ozemlje prve države članice. To dokaže prva država članica za vsak primer posebej.
8. Države članice lahko sprejmejo ukrepe v skladu z odstavkom 7, samo če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) država članica sprejemnica zaprosi državo članico, v kateri ima ponudnik medijske storitve sedež, da sprejme ukrepe;
(b) slednja država članica ne sprejme takšnih ukrepov;
(c) prva država članica obvesti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik medijske storitve sedež, o svoji nameri sprejeti ukrepe;
(d) Komisija odloči, da so ukrepi v skladu z zakonodajo Skupnosti.
9. Vsi ukrepi v skladu z odstavkom 7 so objektivno potrebni, se uporabljajo na nediskriminacijski način, so primerni za uresničitev želenih ciljev in ne smejo preseči tega, kar je potrebno za njihovo uresničitev.
10. Komisija odloči v treh mesecih po prejemu obvestila iz odstavka 8. Če Komisija odloči, da ukrepi niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevna država članica ne sprejme nobenega predlaganega ukrepa.“
Predlog spremembe 82 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) člen 2a, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
(b) v odstavku 2 se „člen 22a“ nadomesti s „člen 3e“.	(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	„2. Države članice smejo začasno odstopati od odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	(a) avdiovizualna medijska storitev, ki prihaja iz druge države članice, očitno, resno in huje krši člen 22(1) ali (2) in/ali člena 3d in 3e;
	(b) v zadnjih 12 mesecih je ponudnik medijskih storitev kršil določbo(e) iz točke (a) vsaj še v dveh predhodnih primerih;
	(c) zadevna država članica je ponudnika medijskih storitev, državo članico, v kateri ima ta sedež, in Komisijo pisno obvestila o domnevnih kršitvah in o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če se takšna kršitev ponovi;
	(d) posvetovanja z državo članico, v kateri je sedež, in s Komisijo se v 15 dneh od obvestila iz točke (c) niso končala z mirno poravnavo, domnevna kršitev pa ostaja.“
Obrazložitev
Možnost odziva na izjemno hude kršitve, ki je zdaj veljajo za televizijo, mora biti na voljo tudi pri nelinearnih medijskih storitvah.
Predlog spremembe 83 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) člen 2a, odstavek 2a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2a. Države članice smejo v nujnih primerih začasno sprejeti ukrepe za odstopanje od odstavka 1 brez izpolnitve pogojev iz točk 2(b), 2(c) in 2(d) zgoraj. Če to storijo, je treba o ukrepih čim prej uradno obvestiti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik medijskih storitev sedež, ter navesti razloge, zaradi katerih država članica meni, da gre za nujen primer.
Predlog spremembe 84 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) člen 2a, odstavek 2b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2b. Komisija v dveh mesecih po tem, ko so jo države članice obvestile o sprejetih ukrepih, odloči, ali so ti ukrepi skladni z zakonodajo Skupnosti. Če Komisija odloči, da niso, se od države članice zahteva, naj zadevne ukrepe nemudoma opusti.
Predlog spremembe 85 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) člen 2a, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Odstavek 2 ne vpliva na noben postopek, pravno sredstvo ali sankcijo, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, pod katere jurisdikcijo je zadevni izdajatelj televizijskega programa.	3. Odstavek 2 ne vpliva na uporabo nobenega postopka, pravnega sredstva ali sankcije, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, pod katere jurisdikcijo je zadevni ponudnik medijskih storitev.
Predlog spremembe 86 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice lahko od ponudnikov medijskih storitev pod svojo jurisdikcijo zahtevajo, da na področjih, ki jih zajema ta direktiva, ravnajo v skladu z natančnejšimi ali strožjimi pravili.	1. Države članice lahko od ponudnikov medijskih storitev pod svojo jurisdikcijo zahtevajo, da na področjih, ki jih zajema ta direktiva, ravnajo v skladu z natančnejšimi ali strožjimi pravili, če ta pravila niso v nasprotju s splošnimi načeli zakonodaje EU.
Predlog spremembe 87 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 1a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a.      Ko je država članica:
	(a) izkoristila možnost na podlagi odstavka 1 za sprejetje natančnejših ali strožjih pravil v splošnem javnem interesu ter
	(b) meni, da ponudnik medijskih storitev pod jurisdikcijo druge države članice usmerja vso svojo dejavnost ali njen večji del proti njenemu ozemlju,
	lahko vzpostavi stik z državo članico, ki ima jurisdikcijo, da bi prišli do obojestransko zadovoljive rešitve vseh izpostavljenih problemov. Ob prejemu utemeljene zahteve prve države članice država članica z jurisdikcijo od zadevnega ponudnika medijskih storitev zahteva, naj spoštuje zadevna pravila splošnega javnega interesa. Država članica z jurisdikcijo v dveh mesecih obvesti prvo državo članico o rezultatih, ki jih je dosegla v zvezi s to zahtevo.
Predlog spremembe 88 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 1b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1(b) Kadar prva država članica meni:
	(a) da rezultati, doseženi z uporabo odstavka 1a, niso zadovoljivi ter
	(b) da je zadevni ponudnik medijskih storitev registriral sedež v državi članici z jurisdikcijo, da bi se izognil strožjim pravilom na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva, in ki bi zanj veljala, če bi sedež registriral v prvi državi članici,
	lahko sprejme ustrezne ukrepe proti njemu, da se prepreči zloraba ali goljufivo ravnanje.
	Ti ukrepi so objektivno potrebni, se uporabljajo na nediskriminatoren način, so primerni za uresničitev želenih ciljev in ne smejo preseči tega, kar je potrebno za njihovo uresničitev.
Predlog spremembe 89 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 1c (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1c. Država članica lahko sprejme ukrepe v skladu z odstavkom 1b samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
	(a) zadevna država članica uradno obvesti Komisijo in državo članico, v kateri ima ponudnik medijskih storitev sedež, da bo sprejela takšne ukrepe, pri tem pa utemelji razloge, zaradi katerih jih je predlagala, in
	(b) Komisija odloči, da so ukrepi skladni z zakonodajo Skupnosti in zlasti, da so razlogi, zaradi katerih država članica predlaga, da se sprejmejo ukrepi na podlagi odstavkov 1a in 1b, pravilno utemeljeni.
Predlog spremembe 90 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 1d (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1d. Komisija odloči v treh mesecih po prejemu obvestila iz odstavka 1c(a). Če Komisija odloči, da ukrepi niso v skladu z zakonodajo Skupnosti, zadevna država članica ne sprejme nobenega predlaganega ukrepa.
Predlog spremembe 91 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Države članice spodbujajo koregulativno ureditev na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.	3. Države članice spodbujajo samoregulativno in/ali koregulativno ureditev na nacionalni ravni na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine v zadevni državi članici na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.
Predlog spremembe 92 ARTICLE 1 POINT 5 člen 3, odstavek 3 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	3a. Razmerje z drugimi določbami zakonodaje Skupnosti
	Če določbe te direktive nasprotujejo določbi drugega akta Skupnosti, ki ureja vidike dostopa do dejavnosti, povezane z avdiovizualnimi medijskimi storitvami, ali izvajanja takšne dejavnosti, imajo prednost določbe te direktive.
Obrazložitev
V predlogu ni bilo pojasnjeno razmerje med predlogom direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in drugimi akti Skupnosti. Zato še vedno obstaja negotovost glede prednosti predpisov te direktive pred katerim koli predpisom v drugem aktu Skupnosti v primeru neskladja med določbami te direktive in drugimi akti Skupnosti.
Za zagotovitev večje pravne varnosti predlagamo, da se v direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah vključi nov predpis, na podlagi katerega bo ta direktiva imela prednost, če pride do neskladja z drugim aktom Skupnosti.
Predlog spremembe 93 ČLEN 1, TOČKA 5 člen 3, odstavek 3 b (novo)
	3b. Države članice z ustreznimi sredstvi spodbujajo razvoj medijske pismenosti med potrošniki.
Obrazložitev
Medijska pismenost pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki jih imajo potrošniki, in jim omogoča učinkovito uporabo medijev. Medijska pismenost postaja vedno bolj temeljna sestavina evropskih in nacionalnih programov politike, saj dejavno dopolnjuje in podpira ureditev. Na evropski in nacionalni ravni se porajajo pomembne pobude za širjenje medijske pismenosti državljanov, tako da lahko polno izkoristijo prednosti digitalne tehnologije. Direktiva o medijskih storitvah bi morala priznati ta prizadevanja in jih usmerjati.
Predlog spremembe 94 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.	1. V skladu z načelom prostega dostopa do informacij, ki je zlasti poudarjeno v členu 11 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, in brez poseganja v obstoječe pogodbene dogovore med izdajatelji televizijskih programov vsaka država članica pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovi, da za namene kratkega poročanja, vključno s poročanjem, namenjenim vseevropskim programom, izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo. Izdajatelj televizijskega programa, ki odobri tak dostop, je upravičen do ustreznega nadomestila.
Predlog spremembe 95 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Novice za kratko poročanje lahko izdajatelji televizijskih programov prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir.	2. Izdajatelji televizijskih programov lahko prosto izberejo kratke izseke iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir. Takšni izseki se uporabijo izključno za namene poročanja.
Predlog spremembe 96 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3b, odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(2a) Določbe tega člena se uporabljajo brez poseganja v obveznost posameznih izdajateljev televizijskih programov po z zakonodaji o avtorskih pravicah, vključno z Direktivo 2001/29/ES in/ali rimsko konvencijo (mednarodno konvencijo za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij z dne 26. oktobra 1961), in nikakor ne vplivajo na to obveznost.
Predlog spremembe 97 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3b, odstavek 2 b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(2b). Države članice zagotovijo, da so opredeljeni načini in pogoji, ki urejajo uporabo takšnih kratkih izsekov, zlasti največja dolžina izsekov, časovne omejitve glede njihovega prenosa in zahteve za identifikacijo izdajatelja gostitelja.
Predlog spremembe 98 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3b, odstavek 2 c (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(2c). Izdajatelji televizijskih programov lahko v skladu z zakonodajo zadevne države članice in za namene prenosa sami dobijo dostop do zadevnega dogodka.
Predlog spremembe 99 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3c, točka (d) (Direktiva 89/552/EGS)
(d) po potrebi pristojni regulativni organ.	(d) po potrebi ustrezna regulativna ali nadzorna institucija.
Predlog spremembe 100 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Države članice z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov. Ta člen velja zlasti za programe, ki vsebujejo pornografijo in neupravičeno nasilje. Komisija in države članice morajo spodbujati zadevne akterje medijske industrije, da kot nadaljnji ukrep varstva mladoletnikov podprejo sistem identifikacije, vrednotenja in omejevanja za celotno Skupnost. Države članice spodbujajo ukrepe, ki bi omogočili staršem in drugim nadzornim osebam boljše možnosti za nadzor programov, ki vsebujejo neupravičeno nasilje in pornografijo.
Predlog spremembe 101 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo zagotavljajo sisteme za omejevanje vsebin, ki bi škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, in uporabnike o tem obvestijo.
Predlog spremembe 102 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d, odstavek 1b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1b. Zlasti ne dovolijo komercialnih sporočil, sponzoriranja, oglaševanja ali promocijskega prikazovanja izdelkov, izdelanih v razmerah v nasprotju z mednarodnim pravom, ki prepoveduje delo otrok.
Obrazložitev
Licemersko bi bilo pretvarjati se, da skrbimo za moralo mladoletnikov ob istočasnem usmerjanju pozornosti mladih potrošnikov na izdelke, ki jih nezakonito izdelujejo otroci.
Predlog spremembe 103 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d, odstavek 1 c (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1c. Komisija in države članice spodbujajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, regulativne organe in vse zadevne strani, da razmislijo, ali je razvoj usklajenega označevanja vsebin, ki bi pripomogel k boljšemu filtriranju in klasifikaciji že na samem začetku, tehnično in pravno izvedljiv ne glede na vrsto predvajanja, da bi tako zagotovili boljše varstvo mladoletnikov.
Predlog spremembe 104 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d, odstavek 1 d (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1d. Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo v nobenem primeru ne predvajajo otroške pornografije, za kar so predvidene upravne in/ali kazenske sankcije.
Obrazložitev
Glede na to, da v številnih državah članicah prihaja do izginotja in umorov otrok, zločinov, povezanih s pedofilijo, širjenja pornografskega materiala, spletnih strani, ki spodbujajo zlorabo otrok, in povečanega nasilja nad ženskami, je vedno večja potreba po jasnem in odločnem boju proti temu družbenemu zlu, ki prizadene zlasti popolnoma nebogljene in nedolžne starostne skupine.
Predlog spremembe 105 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d, odstavek 1 e (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1e. Države članice pozivajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo, naj, kjer je možno, v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi združenji in subjekti, ki delujejo na tem področju, spodbujajo informacijske kampanje za preprečevanje nasilja nad ženskami in mladoletniki.
Obrazložitev
Glede na to, da v številnih državah članicah prihaja do izginotja in umorov otrok, zločinov, povezanih s pedofilijo, širjenja pornografskega materiala, spletnih strani, ki spodbujajo zlorabo otrok, in povečanega nasilja nad ženskami, je vedno večja potreba po jasnem in odločnem boju proti temu družbenemu zlu, ki prizadene zlasti popolnoma nebogljene in nedolžne starostne skupine.
Predlog spremembe 106 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3d a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3(d)(a)
	Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve pod njihovo jurisdikcijo niso dostopne v obliki, ki bi spodbujala ali krepila prikazovanje stereotipov, povezanih z vlogo spolov.
Stereotipi, povezani z vlogo spolov, prikazani v medijih, pomembno vplivajo na obstoj diskriminacije na podlagi spola.
Predlog spremembe 107 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3e, (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.	Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rase, etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali kakor koli drugače kršijo človekovo dostojanstvo.
Predlog spremembe 108 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3f, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
(1) Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.	(1) Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo in ob upoštevanju različnih načinov predvajanja, razvoj, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6. Nelinearne avdiovizualne medijske storitve se lahko podpirajo in spodbujajo z najnižjim številom evropskih del, sorazmernim glede na gospodarsko uspešnost, z najmanjšim deležem evropskih del in evropskih del, ki jih ustvarijo producenti, neodvisni od izdajateljev televizijskih programov, v katalogih „videa na zahtevo“ ali s privlačno predstavitvijo evropskih del in del, ki jih ustvarijo taki neodvisni producenti, v elektronskih sporedih programov.
Predlog spremembe 109 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3f, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
(4) Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstavka 1, pri čemer upošteva tržni in tehnološki razvoj.	(4) Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in na podlagi neodvisne študije vsaka tri leta poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstavka 1, pri čemer upošteva tržni in tehnološki razvoj ter cilj kulturno raznolikost.
Predlog spremembe 110 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, introductory part (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice zagotovijo, da so avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih predvajajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, v skladu z naslednjimi zahtevami:	Države članice zagotovijo, da so avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih predvajajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, v skladu z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti z naslednjimi zahtevami:
Predlog spremembe 111 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;	(a) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna ter z optičnimi in akustičnimi sredstvi čim bolj ločena od drugih delov programskih storitev, časovno in prostorsko; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;
Obrazložitev
Načelo strogega ločevanja oglaševanja od uredniških vsebin je ključno in zahteva jasno identifikacijo oglaševanja z optičnimi „in“ akustičnimi sredstvi.
Predlog spremembe 112 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (a a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) avdiovizualna komercialna sporočila upoštevajo celovitost programa, med katerim so predvajana, in njegove naravne prekinitve;
Obrazložitev
Večina kulturnih del, kot so opere in gledališke igre, se pogosto prenašajo na televiziji. Da bi ohranili celovitost takih del, je pomembno prilagoditi avdiovizualna komercialna sporočila naravnim prekinitvam teh programov.
Predlog spremembe 113 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (b) (Direktiva 89/552/EGS)
(b) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnega oglaševanja;	(b) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnega oglaševanja. Skladno s tem zvočna jakost oglasov ter programov ali zaporedij pred njimi in za njimi ne presega jakosti zvoka drugih delov programske storitve. Za to dolžnost so odgovorni tako oglaševalci kot izdajatelji televizijskih programov, ki morajo zagotoviti, da jo oglaševalci izpolnjujejo, ko priskrbijo oglaševalski material;
Obrazložitev
Povprečna glasnost oglaševanja navadno občutno presega povprečno glasnost preostale programske storitve; to je precej moteče in lahko šteje kot sredstvo, ki ga oglaševalci uporabijo za opozarjanje na svoje izdelke ali storitve, ne da bi se gledalci tega zavedali.
Predlog spremembe 114 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo:	(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo:
	(-i) žaliti človekovega dostojanstva;
(i) vsebovati diskriminacije zaradi rase, spola ali državljanstva;	(i) biti žaljiva zaradi diskriminacije na podlagi rase, spola, državljanstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;
(ii) biti žaljiva do verskih ali političnih prepričanj;
(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;	(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;
(iv) spodbujati vedenja, škodljivega za okolje,	(iv) spodbujati vedenja, izjemno škodljivega za okolje,
Predlog spremembe 115 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (d) (Direktiva 89/552/EGS)
prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje za cigarete in druge tobačne izdelke;	(d) prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil za cigarete in druge tobačne izdelke;
Predlog spremembe 116 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3 g, točka (d a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(da) pornografija s prizori, ki bi lahko spodbujali nestrpnost zaradi spola, je prepovedana v vseh oblikah avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje.
Obrazložitev
Prepoved pornografije ne pomeni, da niso več dovoljeni nobeni erotični filmi in uprizoritve, ampak da so prepovedani tisti prizori, ki so uporabljeni za spodbujanje nestrpnosti zaradi spola. Na podlagi spremenjene Evropske konvencije Sveta Evrope o čezmejni televiziji, zlasti člena 7, je treba pornografijo dodati na seznam prepovedanih avdiovizualnih komercialnih sporočil v točki (d). Člen 7 te konvencije določa: „Vse sestavine programov naj po načinu predstavitve in vsebini spoštujejo človekovo dostojanstvo in temeljne pravice drugih. Še zlasti ne smejo: a) biti nespodobne in zlasti ne vsebovati pornografije; b) po nepotrebnem poudarjati nasilja ali morebiti vzbujati rasnega sovraštva.“
Predlog spremembe 117 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (e a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ea) avdiovizualna komercialna sporočila za zdravila in zdravljenje, ki so v državi članici, pod katere jurisdikcijo je ponudnik avdiovizualnih storitev, na voljo le na recept, so prepovedana;
Predlog spremembe 118 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah.	(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladoletnikom; zato jih ne smejo spodbujati, da kupujejo proizvode ali storitve, jih spodbujati, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščati zaupanja mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali prikazovati mladoletnikov v nevarnih situacijah.
Predlog spremembe 119 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3g, točka (f a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(fa) v skladu z načeli, določenimi v uredbi o zdravstvenih trditvah, avdiovizualne medijske storitve, namenjene otrokom, ne smejo vključevati nikakršnih avdiovizualnih komercialnih sporočil za hrano in pijačo ali njihove televizijske prodaje.
Obrazložitev
Debelost v Evropi zaskrbljujoče narašča. Še posebej zaskrbljujoče je, da je čedalje več debelosti pri otrocih. Znanstveno je dokazano, da je oglaševanje nezdrave hrane v avdiovizualnih medijskih storitvah pri otrocih odločilno, ko izbirajo hrano. Zato se taka hrana ne bi smela oglaševati, vsaj ne pred otroškimi oddajami, med njimi in po njih.
Predlog spremembe 120 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane ali vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:	1. Avdiovizualne medijske storitve ali programi, ki so sponzorirani, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
Obrazložitev
V osnutku Komisije sta sponzorstvo in promocijsko prikazovanje izdelkov skupaj določena v členu 3h. Poročevalka meni, da to ni ustrezno, ker se pri sponzorstvu ohrani ločevanje oglaševanja in uredniške vsebine, pri promocijskem prikazovanju izdelkov pa se to osnovno ločevanje odpravi. Spremenjeni člen 3h zato zajema le določbe o sponzorstvu. Določbe o promocijskem prikazovanju izdelkov vsebuje novi člen 3i.
Predlog spremembe 121 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 1, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) na spored in, kjer je ustrezno, vsebino takšnih avdiovizualnih medijskih storitev se nikakor ne sme vplivati tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika medijske storitve;	(a) na njihovo vsebino in v primeru razširjanja televizijskih programov na njihov spored se nikakor ne sme vplivati tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika medijske storitve;
Predlog spremembe 122 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu in/ali promocijskim prikazovanjem izdelka. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje. Oddaje s promocijskim prikazovanjem izdelkov je treba ustrezno opredeliti na začetku oddaje in tako preprečiti zmedenost gledalcev.	(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku oddaje, med njo in/ali na koncu oddaje.
Obrazložitev
Opozarjanje na sponzorstvo je dovoljeno le na začetku in koncu oddaje, zato da se prepreči vključevanje oglaševanja.
Predlog spremembe 123 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega avdiovizualne medijske storitve ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.	2. Avdiovizualnih medijskih storitev ali programov ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.
Predlog spremembe 124 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Kadar avdiovizualne medijske storitve sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati določenih zdravil ali zdravljenja, ki so na voljo le na recept v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev.	3. Kadar avdiovizualne medijske storitve ali programe sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati posameznih zdravil ali zdravljenja, ki so v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev, na voljo le na recept.
Predlog spremembe 125 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3h, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.	4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane.
Predlog spremembe 126 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 1 (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	„Člen 3ha
	1. Promocijsko prikazovanje izdelkov je prepovedano. Zlasti poročila in aktualnoinformativne oddaje, otroški program, dokumentarni filmi in svetovalne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.“
	Vključevanje izdelkov in promocijsko prikazovanje tem sta načeloma prepovedana.
Predlog spremembe 127 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 2 (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2. Ne glede na odstavek 1 lahko države članice izrecno prepovedo promocijsko prikazovanje izdelkov:
	– pri kinematografskih delih, televizijskih filmih in nadaljevankah ter športnih prenosih; ali
	– za pomoč pri produkciji, ko ni plačila, vendar se izdelki ali storitve ponudijo brezplačno z namenom, da bi bili vključeni v program.
	Oddaje, ki vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, izpolnjujejo naslednje zahteve:
Predlog spremembe 128 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 2, točka (a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(a) na vsebino in – kadar gre za razširjanje televizijskih programov – na spored se nikakor ne sme vplivati tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika medijske storitve;
Predlog spremembe 129 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 2, točka (b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(b) ne smejo neposredno spodbujati nakupa ali najema blaga in storitev, zlasti ne s posebnim promocijskim navajanjem tega blaga ali storitev;
Predlog spremembe 130 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 2, točka (c) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(c) izdelek ne sme biti pretirano poudarjen;
Predlog spremembe 131 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 2, točka (d) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(d) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni, da gre za promoviranje izdelkov. Če oddaje vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, mora to biti ustrezno označeno na začetku in koncu oddaje s posebnim obvestilom in vsaj vsakih 20 minut med oddajo, da se tako pri gledalcih prepreči vsakršen nesporazum.
Predlog spremembe 132 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 3 (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	3. Oddaje v nobenem primeru ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja:
	– tobačnih izdelkov ali cigaret ali izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov, ali
	– zdravil in zdravljenja, ki so je v državi članici, pod katere jurisdikcijo je ponudnik medijskih storitev, na voljo le na recept.
Predlog spremembe 133 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3ha, odstavek 4 (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	4. Določbe odstavkov 1, 2 in 3 se nanašajo na oddaje, pripravljene po datumu, ko bodo države članice začele izvajati to direktivo.
Predlog spremembe 134 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3hb (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	„Člen 3hb
	1. Delež kratkih oblik oglaševanja, kot so oglaševalski vložki in vložki televizijske prodaje, ne sme preseči 20 % dane ure.
	2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskih programov predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, ter napovedi sponzorjev.“
Obrazložitev
Da bi gledalci lahko nemoteno spremljali program, bi morala za linearne in nelinearne storitve veljati vsaj urna omejitev oglaševalskega časa. Zato je potrebno vstaviti nov člen 3ha, ki bo ponovil določbe novega člena 18(2), tako da bodo zapisane med splošnimi določbami.
Predlog spremembe 135 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3hc (novo)(Direktiva 89/552/EGS)
	„Člen 3hc
	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da osebam z izgubo vida ali sluha postopoma zagotovijo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo.
	2. Države članice najpozneje konec tretjega leta po sprejetju te direktive in nato vsaki dve leti predložijo Komisiji nacionalno poročilo o uporabi tega člena. Poročilo vključuje zlasti statistične podatke o napredku pri doseganju dostopnosti, kot je opisano v odstavku 1. V njem so opisane vse ovire in ukrepi, ki so potrebni, da se te premagajo.“
Predlog spremembe 136 ČLEN 1, TOČKA 6 člen 3hd (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	„Člen 3hd
	1. Ne glede na druge predpise, ki so jih sprejele države članice v civilnem, upravnem ali kazenskem pravu, imajo vse fizične in pravne osebe, ne glede na nacionalnost, katerih legitimni interesi, kot sta med drugim ugled in dobro ime, so bili prizadeti zaradi trditev pri predvajanju programske vsebine, pravico do odgovora ali do enakovrednih pravnih sredstev.
	2. Pravica do odgovora velkja v zvezi z vsemi izdajatelji televizijskih programov pod jurisdikcijo države članice.
	3. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev pravice do odgovora ali enakovrednih ukrepov, in določijo postopek za njeno izvajanje. Zagotovijo zlasti, da je predvideni rok dovolj dolg in da postopki fizičnim ali pravnim osebam, ki živijo ali imajo sedež v drugih državah članicah, omogočajo ustrezno izvajanje te pravice ali ukrepov.
	4. Zahteva za uresničevanje pravice do odgovora ali enakovrednih ukrepov se sme zavrniti, če takšen odgovor ali ukrep glede na pogoje iz odstavka 1 ni upravičen, če bi pomenil kaznivo dejanje, če bi s tem ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev postal odgovoren v skladu s civilnim procesnim pravom ali če bi z njimi prekršil pravila javne spodobnosti.
	5. Države članice zagotovijo sodno presojo sporov v zvezi z izvajanjem pravice do odgovora ali enakovrednih ukrepov.
	6. Pravica do odgovora ne vpliva na druge načine pritožb, ki jih imajo na razpolago osebe, katerih pravice do dostojanstva, časti, ugleda ali zasebnega življenja v medijih niso bile spoštovane.
Obrazložitev
Pravica do odgovora se nanaša na vse avdiovizualne medijske storitve, ne samo na linearne.
Predlog spremembe 137 ČLEN 1, TOČKA 7, TOČKA (A A) (novo) člen 6, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) Odstavku 1 se doda točka (d): „(d) države članice pri opredelitvi izraza „neodvisni producent“ upoštevajo naslednja tri merila: lastništvo in intelektualno lastnino produkcijske družbe; število programov, poslanih istemu izdajatelju televizijskih programov, in lastništvo sekundarnih pravic.“
Predlog spremembe 138 ČLEN 1, TOČKA 9 člen 10, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
(1) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti jasno razpoznavna kot takšna in morata biti z optičnimi in/ali akustičnimi sredstvi povsem ločena od drugih delov programskih storitev.	(1) Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti jasno razpoznavna kot takšna in morata biti razločljiva od uredniške vsebine. Ne glede na uporabo novih oglaševalskih tehnik morata biti televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja z optičnimi in/ali akustičnimi in/ali prostorskimi sredstvi povsem ločena od drugih delov programskih storitev.
Predlog spremembe 139 ČLEN 1, TOČKA 9 člen 10, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
(2) Izolirani oglaševalni in prodajni vložki, ki se ne pojavljajo v športnem programu, naj ostanejo izjema.	črtano
Obrazložitev
Izolirano oglaševanje ne prekinja programov, razen tega ga imajo gledalci raje kot dolge oglaševalske premore.
Predlog spremembe 140 ČLEN 1, TOČKA 10 člen 11, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
(1) Države članice zagotovijo, da celovitost programskih vsebin in pravice imetnikov pravic niso ogrožene, kadar so oglasi ali televizijska prodaja vstavljeni v oddaje.	(1) Oglasi in televizijska prodaja se vstavijo zgolj med posamezne oddaje. Pod pogoji iz odstavka 2 se lahko oglaševalski in prodajni vložki vstavijo tudi v oddaje, tako da ne ogrožajo njihove celovitosti, pri čemer se upoštevajo naravne prekinitve v oddaji, tako da pravice imetnikov pravic niso ogrožene.
Obrazložitev
Precejšnja omilitev, ki jo Komisija predlaga v členu 11, bi resno ogrozila sedanje ravnovesje med potrebo po financiranju programov, nemotenim gledanjem, kakovostjo programa in spoštovanjem del. Vseeno se zdi pravično, da se izdajateljem televizijskih programov omogoči večja prilagodljivost v zvezi z vstavljanjem oglaševalskih vložkov v programe.
Zato je treba v skladu z načelom ločevanja oglaševanja od preostalega programa izrecno poudariti prav tako temeljno načelo vstavljanja oglasov med posamezno oddajo. Cilj predloga je tako ohranitev bistva člena 11(1), zlasti z ohranitvijo merila „naravnih prekinitev programa“, s čimer se lahko preprečijo nenadne prekinitve ali prekinitve ob neustreznem času.
Člen 11(2) je kompromis med potrebo po ohranitvi kakovosti in celovitosti vseh programov, zlasti nadaljevank, nanizank, lažjih zabavnih oddaj in dokumentarnih filmov, ter upravičenostjo, da se izdajateljem televizijskega programa ponudi večja prilagodljivost z zamenjavo 20-minutnega pravila s tremi prekinitvami na uro.
S členom 11(3) se poskuša zagotoviti okvir za ponovno predvajanje športnih dogodkov; ker to ni predvidljivo, je posebna ureditev upravičena, da gledalci niso prikrajšani za dele igre.
Predlog spremembe 141 ČLEN 1, TOČKA 10 člen 11, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke in poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 35 minut.	2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, koncertov, gledaliških del in oper lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 45 minut. Če je predvideno trajanje otroških programov in poročil daljše od 30 minut, jih lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 30 minut.
Obrazložitev
Boljše ravnovesje med zaščito nekaterih programov in možnostjo, da avdiovizualna dela ustvarijo dobiček.
Predlog spremembe 142 ČLEN 1, TOČKA 13 člen 18, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, napovedi sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov.	2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja za oglaševanje svojih programskih vsebin in televizijske prodaje.
Obrazložitev
Če bi dopuščali vrzeli v zakonu, ki izdajateljem televizijskih programov omogočajo oglaševanje proizvodov, ki izhajajo iz njihovih lastnih programskih vsebin, napovedovanje sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov, bi bistveno oslabili uvedene omejitve in omogočili preprost način za izogibanje tem omejitvam.
Predlog spremembe 143 ČLEN 1, TOČKA 15 člen 19 (Direktiva 89/552/EGS)
Določbe te direktive se smiselno uporabljajo za televizijske programske vsebine, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in televizijske programske vsebine, namenjene izključno samooglaševanju. Poglavje 3 in člen 11 (pravila o vstavljanju oglasov) ter člen 18 (dolžina oglasov in televizijske prodaje) se ne uporabljajo za te programske vsebine.	Določbe te direktive se smiselno uporabljajo za televizijske programske vsebine, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in televizijske programske vsebine, namenjene izključno samooglaševanju, ki morajo biti zaradi optičnih in/ali akustičnih znakov jasno razpoznavne kot takšne. Poglavje 3 in člen 11 (pravila o vstavljanju oglasov) ter člen 18 (dolžina oglasov in televizijske prodaje) se ne uporabljajo za te programske vsebine.
Obrazložitev
Tudi oglaševanje, televizijsko prodajo in samooglaševanje v posebej za to namenjenih televizijskih programskih vsebinah je treba jasno označiti kot oglase. Potrošnik se mora zavedati, da storitev vsebuje oglase.
Predlog spremembe 144 ČLEN 1, TOČKA 17 člen 20 (Direktiva 89/552/EGS)
Ne glede na člen 3 smejo države članice ob upoštevanju prava Skupnosti v zvezi s programi, namenjenimi samo nacionalnemu ozemlju, ki jih javnost posredno ali neposredno ne more sprejemati v eni ali več državah članicah, in v zvezi s programi, ki nimajo večjega vpliva v smislu deleža občinstva, določiti drugačne pogoje od tistih iz člena 11(2) in člena 18.	Ne glede na člen 3 smejo države članice ob upoštevanju prava Skupnosti v zvezi s televizijskimi programskimi vsebinami, namenjenimi samo nacionalnemu ozemlju, ki jih javnost posredno ali neposredno ne more sprejemati v eni ali več državah članicah, določiti drugačne pogoje od tistih iz člena 11(2) in člena 18.
Obrazložitev
Za zagotavljanje pravne varnosti je treba izraz „programi“ nadomestiti z izrazom „televizijske programske vsebine“, sklicevanje na besedilo „programi, ki nimajo večjega vpliva v smislu deleža občinstva“ pa črtati.
Predlog spremembe 145 ČLEN 1, TOČKA 17 A (novo) člen 22, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
	(17a) Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:
	“1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev, da programske vsebine ponudnikov medijskih storitev, ki so pod njihovo jurisdikcijo, ne vsebujejo ničesar, kar bi resno ovirale telesni, duševni ali moralni razvoj mladoletnikov, zlasti oddaj, ki prikazujejo pornografijo ali neutemeljeno nasilje.“
Obrazložitev
Pojasnitev v skladu s področjem uporabe direktive.
Predlog spremembe 146 ČLEN 1, TOČKA 18 člen 22a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 22a (1) Države članice spodbujajo produkcijo ter pripravo avdiovizualnih medijskih storitev in programov, ki so primerni za mladoletnike in so namenjeni izboljšanju njihovega poznavanja komunikacijskih sredstev.
	(2) S tovrstnimi ukrepi bodo poskusile olajšati izobraževalne dejavnosti staršev, učiteljev in strokovnih delavcev na področju šolstva, da se ustvari ozaveščenost o vplivu oddaj, ki jih gledajo mladoletniki, in sicer:
	– z vzpostavitvijo ustreznih sistemov za ocenjevanje,
	– s spodbujanjem politike za večjo ozaveščenost o medijih in njihovo poznavanje, ki mora vključevati sodelovanje izobraževalnih ustanov ter omogočiti produkcijo evropskih programov, primernih za družine ali namenjenih otrokom in adolescentom,
	– z upoštevanjem izkušenj na tem področju, pridobljenih v Evropi ali drugje, ter mnenja zainteresiranih strani, kot so izdajatelji televizijskih programov, producenti, starši, vzgojitelji, strokovnjaki s področja komunikacij in zadevna združenja.
	(3) Zakonodaja posameznih držav članic mora tudi določati, da se novi televizorji opremijo s tehničnimi napravami, s katerimi bi se dalo izločiti nekatere programe.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe je poskus, da bi natančneje opredelili ukrepe, ki jih je treba sprejeti za zaščito mladoletnikov, in ocenili vsebino avdiovizualnih medijskih storitev.
Varstvo, ki ga zakon razširja na mladoletnike, človekovo dostojanstvo, pravice otrok ter pravice staršev in družin, je treba uresničevati z ustvarjanjem in prenašanjem zadostne količine oddaj, primernih za otroke, najstnike in družine, ter z oddajami za medijsko ozaveščenost.
Predlog spremembe 147 ČLEN 1, TOČKA 20 člen 23b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje nacionalnih regulativnih organov in institucij v skladu z nacionalno zakonodajo, za zagotovitev njihove neodvisnosti, za zagotovitev enakopravne zastopanosti žensk in moških v njih ter za zagotovitev, da bodo svoja pooblastila izvajali nepristransko in pregledno.
Predlog spremembe 148 ČLEN 1, TOČKA 20 člen 23b, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Države članice nacionalnim regulativnim organom predajo nalogo zagotavljanja, da bodo ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev upoštevali določbe te direktive, zlasti zvezi s svobodo izražanja, pluralnostjo medijev, človekovim dostojanstvom, načelom nediskriminacije ter varstvom mladoletnikov, ranljivih in invalidnih oseb.
Predlog spremembe 149 ČLEN 1, TOČKA 20 člen 23b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Nacionalni regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive.	2. Nacionalni regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive. Ti organi okrepijo sodelovanje zlasti pri reševanju težav iz člena 2(7) direktive.
Obrazložitev
Spoštovanje načela matične države se lahko okrepi z boljšim sodelovanjem med nacionalnimi regulativnimi organi, zlasti pri reševanju dvostranskih težav.
Predlog spremembe 150 ČLEN 1, TOČKA 22 člen 26 (Direktiva 89/552/EGS)
Najpozneje do […] in vsaki dve leti zatem Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu ter Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive, kakor je bila spremenjena, in, če je potrebno, nadalje ponudi predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja in konkurenčnosti sektorja.“	Najpozneje do ...* in potem vsaki dve leti Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu ter Ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te direktive, kakor je bila spremenjena, vključno s poročili iz členov 3f(3) in 3k(2), zlasti pa, kar zadeva izvajanje ukrepov iz členov 3f(i) in 3h(b), in če je potrebno, nadalje ponudi predloge za njeno prilagoditev razvoju na področju avdiovizualnih medijskih storitev, zlasti ob upoštevanju tehnološkega razvoja, konkurenčnosti sektorja in spodbujanja kulturne raznolikosti. * konca petega leta po sprejetju te direktive
>
Predlog spremembe 151 ČLEN 3, ODSTAVEK 1
1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do […]. Besedilo navedenih določb in primerjalno tabelo med navedenimi določbami in to direktivo nemudoma pošljejo Komisiji.	1. Države članice sprejmejo zakone, predpise in druge določbe, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje ...* . Besedilo navedenih določb in primerjalno tabelo med navedenimi določbami in to direktivo nemudoma pošljejo Komisiji.
	*dve leti od začetka njene veljavnosti
Obrazložitev
Rok za prenos te direktive je bil v besedilu Komisije izpuščen. Hitro izvajanje je zaželeno, da se zagotovijo celovito delovanje notranjega trga avdiovizualnih medijskih storitev in enaki pogoji za vse ponudnike medijskih storitev. Po dveh letih njenega izvajanja bodo morale države članice poročati Komisiji o svojih izvedbenih ukrepih za nekatere določbe te direktive. Podobno bo morala Komisija poročati Svetu in Parlamentu o uporabi te direktive po treh letih njenega izvajanja (ali pet let po njenem sprejetju).

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Povzetek predloga Komisije

Namen revizije uspešne direktive EU o televiziji brez meja je oblikovati najboljše pogoje za razvoj obstoječih in novih avdiovizualnih medijskih storitev v Evropi.

Predlog Komisije KOM (2005)646 z dne 13. decembra 2005 je osredotočen na temeljni načeli veljavne direktive – načelo države izvora in uskladitev minimalnih standardov – ter ju na tehnološko nevtralen način posodablja z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Bistveni razlog za nujno revizijo direktive so tehnološke spremembe:

1.  ker velja direktiva o televiziji brez meja le za analogni prenos televizijske vsebine, splošni prehod na novo digitalno tehnologijo pa naj bi se v EU zaključil do leta 2010,

2.  in ker tehnološke novosti, kot sta na primer hiter širokopasovni internet ali mobilni telefoni tretje generacije, omogočajo nove medijske storitve, podobne televiziji, kar povzroča veliko novih poslovnih modelov. Te nove avdiovizualne storitve so tako kot televizijske storitve kulturne in gospodarske dobrine. Na področju gospodarskega prava jih urejajo evropski predpisi, na kulturnem pa medijska zakonodaja v državah članicah.

Predlog Evropske komisije zaradi prilagajanja obstoječih predpisov EU sodobnemu tehnološkemu razvoju ločuje med „linearnimi“ storitvami, med katere spadajo prenosi prek tradicionalne televizije, interneta ali mobilnih omrežij, ki gledalcem priskrbijo vsebino v skladu z redno programsko shemo, in „nelinearnimi“ storitvami, med katere spadajo storitve, podobne televiziji, ki jih gledalec dobi iz mreže na zahtevo.

Za linearne storitve bodo še naprej veljali obstoječi, vendar sodobnejši in prilagodljivejši predpisi za televizijo. Za nelinearne storitve pa je treba določiti minimalne osnovna pravila, na primer za zaščito mladoletnikov, proti spodbujanju rasnega sovraštva in za preprečitev prikritega oglaševanja. Na podlagi teh skupnih pravil bodo tudi ponudniki novih medijskih storitev v prihodnosti upoštevali le še predpise države članice, v kateri imajo sedež, in ne več različnih predpisov s področja medijskega prava v vseh državah članicah, v katerih so njihove storitve dostopne.

Tako direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah oblikuje pogoje za dokončanje enotnega trga po načelu države izvora, kar je bistveno za gospodarsko rast in zagotavljanje delovnih mest ter hkrati upošteva kulturne vidike.

Ocena poročevalke

Zaradi tehnoloških sprememb na področju televizije Parlament že več let zahteva revizijo direktive o televiziji brez meja. Zato poročevalka pozdravlja predlog Komisije, ki je dobra podlaga za posodobitev direktive. Posamezne točke je kljub temu treba dodatno pojasniti. Sem spadajo zlasti področje uporabe, opredelitev koregulacije in samoregulacije, kvantitativna pravila o oglaševanju, predlagano promocijsko prikazovanje izdelkov in pravica do kratkega poročanja.

Področje uporabe

Opredelitev področja uporabe ter razmejitev med avdiovizualnimi storitvami na splošno in avdiovizualnimi medijskimi storitvami sta za direktivo bistveni. Komisija je predlagala, da morajo avdiovizualne storitve, da bi veljale za medijske storitve, izpolnjevati šest meril:

- biti storitev, kot je določeno v členih 49 in 50 Pogodbe o ES,

- katere glavni namen

- je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez njega

- za obveščanje, zabavo ali izobraževanje

- splošne javnosti in

- ki se prenaša po elektronskih komunikacijskih mrežah.

Poročevalka predlaga, da se tej opredelitvi za večjo jasnost dodata merilo „uredniške odgovornosti“ in izraz „programska vsebina“, kot je to Komisija storila že na več mestih v svojem osnutku direktive. Dopolnitev določa, da na področje uporabe direktive spadajo le avdiovizualne medijske storitve, pri katerih je poklicni ponudnik medijskih storitev odgovoren za uredniško oblikovanje in končno sestavo programskih vsebin, ki se predvajajo po določenem razporedu ali na zahtevo iz kataloga. Storitve, pri katerih avdiovizualni del ni glavni namen, in tiste, ki opravljajo le tehnično posredovanje, morajo biti izrecno izvzete s področja uporabe direktive.

Koregulacija in samoregulacija

Pozdraviti je treba, da Evropska komisija s tem predlogom prvič priporoča državam članicam, naj pri izvajanju direktive uporabljajo instrument koregulacije in samoregulacije. S predlogi sprememb tega poročila je pojasnnjeno, da nacionalni zakonodajalec sam odloči, pod katerimi pogoji se bodo na nacionalni ravni uporabljali instrumenti koregulacije in/ali samoregulacije, kako bodo zadevne strani prevzele naloge in kakšne sankcije bo določil zakonodajalec, če bodo pooblaščeni samoregulativni organi neuspešni.

Kvantitativna pravila o oglaševanju

Prilagoditve kvantitativnih pravil o oglaševanju, ki jih je predlagala Komisija, so upravičene, vendar jih je treba razširiti, da bodo v prihodnosti – tudi v interesu uporabnikov – ohranile enake gospodarske priložnosti za televizijske vsebine, ki so prosto dostopne, in nelinearne storitve na zahtevo, podobne televiziji, za katere kvantitativna pravila o oglaševanju ne veljajo.

Poročevalka zato predlaga, da bi bilo pravilo o oglaševalskih blokih (ki prepoveduje posamične oglaševalske spote) sicer dopustno, vendar prepuščeno odločitvi držav članic.

Blokiranje zaradi varstva mladoletnikov

Kot pri televiziji morajo imeti tudi pri storitvah, podobnih televiziji, države članice možnost, da v primeru resnega kršenja varstva mladoletnikov hitro blokirajo vsebino programa. Poročevalka predlaga preverjeni postopek iz člena 3(5) Direktive 2000/31/ES.

Sponzorstvo – promocijsko prikazovanje izdelkov – vključevanje izdelkov – pomoč pri produkciji

Parlament je zelo kritičen do zakonske ureditve za promocijsko prikazovanje izdelkov, kot jo predlaga Komisija, saj ta način oglaševanja razveljavlja temeljno načelo ločevanja med oglaševanjem in uredniško vsebino, zaradi česar bi se lahko zmanjšala uredniška neodvisnost in okrnila celovitost uredniške vsebine.

Poročevalka se močno strinja s tem kritičnim stališčem, zato predlaga ločevanje med sponzorstvom, pri katerem se ohrani ločevanje med vsebino in oglaševanjem, ter promocijskim prikazovanjem izdelkov. Komisija je v svojem predlogu oba načina oglaševanja obravnavala v enem členu.

Poleg tega se morajo različne oblike, pri katerih za razliko od sponzorstva obstaja možnost, da se oglaševanje poveže s programsko vsebino, jasneje opredeliti in omejiti. Vključevanje izdelkov, pri čemer se vsebina ravna po namenu oglaševanja, mora biti še naprej prepovedano. Tematsko prikazovanje , pri katerem se v programsko vsebino kot oglaševanje vključijo teme in ne izdelki, mora ostati prepovedano. Poročevalka predlaga, da ostane praviloma prepovedano tudi promocijsko prikazovanje izdelkov in se dovoli le takrat, ko v Evropi dejansko – kot pri filmih za kinematografe ali v televizijskih filmih – obstaja konkurenca z izdelki iz Združenih držav, ter v športu.

Za tako opredeljeno promocijsko prikazovanje izdelkov morajo veljati strožja pravila o preglednosti, kot jih predlaga Komisija. K temu spadajo natančnejše informacije o začetku in koncu oddaje, med oddajo pa najmanj eno zvočno obvestilo vsakih 20 minut, ki uporabnika opozori na promocijsko prikazovanje izdelkov.

Poročevalka na novo uvaja možnost pomoči pri produkciji v obliki blaga ali storitev. Za to dovoljeno pomoč se za razliko od promocijskega prikazovanja izdelkov ne sme zahtevati plačila in se sme uporabiti le v skladu z uredniškimi potrebami.

Pravica do kratkoročnega poročanja – pravica do odgovora – odpravljanje ovir pri dostopu

Da se okrepi svoboda informiranja za vse državljanke in državljane, poročevalka predlaga,

– da se pravica do kratkoročnega poročanja ne le omogoči, ampak zagotovi v vseh državah članicah v skladu z nacionalnimi zakoni,

– da se pravica do odgovora ne omeji le na tradicionalne storitve prenosa, ampak uporablja tudi pri novih medijskih storitvah,

– da se invalidnim osebam postopoma zagotovi neomejen dostop do avdiovizualnih medijskih storitev.

Spodbujanje evropske vsebine in neodvisnih producentov

Nove avdiovizualne medijske storitve imajo veliko možnosti za posredovanje evropske vsebine. Poročevalka natančneje opredeljuje možnost, kako lahko države članice tudi v dobro neodvisnih producentov spodbujajo ta razvoj in pri tem ne ogrozijo novih poslovnih modelov.

Nacionalni regulativni organi

Poročevalka meni, da izboljšano sodelovanje nacionalnih regulativnih organov lajša reševanje zlasti dvostranskih vprašanj med državami članicami za zagotavljanje načela države izvora in minimalnih standardov, povezanih s to direktivo, da se zagotovi uspeh revidirane direktive.

(COD)

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (9.10.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

Pripravljavec mnenja: Jean-Marie Cavada

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Predlog Komisije, primarni cilj katerega je, "da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti za evropsko informacijsko tehnologijo", razločuje med linearnimi in nelinearnimi storitvami. Za prve predlaga modernizacijo in poenostavitev trenutne zakonodaje, za druge pa predvideva uporabo nekaterih pravil, ki urejajo linearne storitve ("skupna pravila"), predvsem za vprašanja, ki se tičejo varstva mladoletnikov, preprečevanja rasnega sovraštva ali prikritega oglaševanja.

Žal se je Komisija zaradi težavne ali nemogoče tehnične izvedbe omejila na minimalna skupna pravila za nelinearne storitve tudi pri vprašanjih, ki zadevajo boj proti diskriminaciji ali varstvo mladoletnikov. Zaradi svoboščin se na tem področju priznane pravice in dolžnosti za linearne storitve razširijo, kolikor je le mogoče, na nelinearne storitve, ki postajajo v avdiovizualnem svetu vedno bolj pomembne.

Poleg tega želi Komisija v svojem predlogu spodbuditi države članice, da zagotovijo neodvisnost regulativnih organov, ki so med drugim zadolženi za nadziranje izvajanja direktive, zlasti kar zadeva spoštovanje načel, ki jih le-ta nalaga. Namera Komisije je pohvalna. Prav tako bi jo bilo primerno države članice, ki tega še niso storile, zavezati, da ustanovijo takšen organ, ki igra pomembno vlogo na področju zaščite pravic, varstva mladoletnikov, medijskega pluralizma in človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah.

1.        Dostop do informacij

Poročevalec pozdravlja dodatek člena 3(b), ki predvideva pravico do kratkega poročanja v dogodkih velikega javnega interesa.

2.        Boj proti diskriminaciji in spoštovanje človekovega dostojanstva

Poročevalec obžaluje dejstvo, da je v členu 3(g) (c) (i) seznam oblik diskriminacij nepopoln in ne omenja, na primer, diskriminacije zaradi invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ki bi jo lahko vsebovala komercialna sporočila ter avdiovizualne medijske storitve.

Poročevalec prav tako misli, da bi bilo dobro členu 3(e) dodati spoštovanje človekovega dostojanstva in osebne integritete, da bi tako zlasti poskrbeli za prepoved nekaterih resničnostnih oddaj, ki kažejo kandidate v ponižujočih situacijah.

3.        Varstvo mladoletnikov ali ranljivih oseb

Poročevalec namerava zaostriti določbe člena 3(d) tako, da se predvidijo ukrepi, ki so podobni tistim, ki urejajo linearne storitve iz člena 22, če je to izvedljivo in z uporabo primernih instrumentov.

Ravno tako meni, da mora EU spodbuditi pristojne regulativne organe, proizvajalce in nevladne organizacije k izvedbi skupne raziskave in razvoju sistemov za varstvo mladoletnikov z uporabo filtrov in usklajevanjem označevanja.

4.        Spodbujanje kulturne raznolikosti

Poročevalec z zadovoljstvom pozdravlja cilj za prispevek k kulturni raznolikosti vseh avdiovizualnih storite, vključno z nelinearnimi storitvami, cilj, ki je bil vpeljan v nov člen 3(f) in predlaga, da se natančno določijo postopki izvajanja.

5.        Pravica do odgovora

Pravica do odgovora bi morala biti del skupnih pravil linearnih in nelinearnih storitev, saj internet predstavlja najboljše orodje za hitro širjenje neutemeljenih govoric.

6.        Zagotovitev boljšega dostopa invalidnih oseb do avdiovizualnih medijskih storitev

Poročevalec predlaga uvedbo novega člena 3(i), ki bi zavezal države članice k sprejetju ukrepov za izboljšanje dostopa invalidnih oseb do avdiovizualnih medijskih storitev ter k posredovanju poročila o uporabi tega člena Komisiji vsaki dve leti.

7.        Vloga nacionalnih regulativnih organov (člen 23(b))

Poročevalec želi, da bi direktiva ob upoštevanju načela subsidiarnosti predstavljala obveznost za države članice, da ustanovijo neodvisne, nepristranske in pregledne regulativne organe.

Meni, da je treba natančno opredeliti pristojnosti teh regulativnih organov ter predvsem zagotoviti, da so nelinearne storitve nadzorovane s strani že obstoječih nacionalnih organov ali s strani novih organov.

Med temi pristojnostmi bi moralo biti tudi spoštovanje pluralizma.

Dobro bi bilo določiti, da se regulativni organi ne smejo omejiti zgolj na obveščanje drugih nacionalnih organov ali Komisije, če pride do grobih kršitev določb direktive, ampak morajo oblikovati skupni sistem dogovarjanja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 2 A (novo)
	Svoboda in pluralnost medijev sta bistvena pogoja za polno spoštovanje pravice do svobode izražanja in obveščanja, sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti za človekove pravice pa obvezuje države članice, da varujejo pluralnost medijev in po potrebi to zagotovijo z ustreznimi ukrepi.
Obrazložitev
Na podlagi stališč, ki jih je EP že sprejel, je treba dodati uvodno izjavo o svobodi in pluralnosti medijev (glej obrazložitev predloga spremembe 30, člen 23 (novo)).
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 3
(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo in kulturo upravičuje uporabo posebnih pravil za te storitve.	(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo, izobraževanje in kulturo upravičuje uporabo posebnih pravil za te storitve, zlasti z namenom ohranjanja temeljnih svoboščin in pravic, zapisanih v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v Paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ter z namenom zagotavljanja varstva mladoletnikov in ranljivih ali invalidnih oseb.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 5
(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je treba, da se prepreči izkrivljanje konkurence in izboljša pravna varnost, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise za vse avdiovizualne medijske storitve.	(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je treba, da se prepreči izkrivljanje konkurence in izboljša pravna varnost, pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise, da se tako med drugim zagotovita zadostna stopnja varstva mladoletnikov in drugih ranljivih ali invalidnih oseb ter spoštovanje temeljnih svoboščin in pravic.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 9
(9) Ta direktiva krepi spoštovanje temeljnih pravic in je v celoti v skladu z načeli, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člen 11 Listine. V zvezi s tem ta direktiva nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.	(9) Ta direktiva krepi spoštovanje temeljnih pravic in namerava vključiti načela, pravice in svoboščine, zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti v členu 11 Listine. Zato države članice ustanovijo enega ali več neodvisnih regulativnih organov, če tega še niso storile. Ti organi morajo zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic na področju zagotavljanja avdiovizualnih medijskih storitev. Države članice se same odločijo, ali vzpostavijo en sam regulativni organ za vse avdiovizualne medijske storitve ali več različnih organov za posamezno kategorijo storitev (linearnih ali nelinearnih). Poleg tega ta direktiva nikakor ne preprečuje državam članicam, da uporabijo svoja ustavna ali regulativna pravila v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 10
(10) Zaradi uvedbe minimalnega niza usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h ter na področjih, usklajenih v tej direktivi, države članice ne smejo več odstopati od načela države izvora v zvezi z varstvom mladoletnikov in bojem proti podžiganju sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, ter kršitev človekovega dostojanstva v zvezi s posameznikom ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.	(10) Določbe iz členov od 3(c) do 3(j) te direktive predstavljajo celoto usklajenih pravil, ki so za države članice zavezujoča. Države članice zato, zlasti v primeru nelinearnih storitev, ne morejo odstopati od načela države izvora, predvsem v primeru varstva mladoletnikov, spoštovanja človekovega dostojanstva, boja proti diskriminaciji in spodbujanja nestrpnosti zaradi rase, spola, vere, spolne usmerjenosti, etnične ali nacionalne pripadnosti, zaščite ranljivih ali invalidnih oseb ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 24
(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče.	(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče, zlasti z vidika varstva mladoletnikov in zdravja, v nobenem primeru pa ne sme dovoliti vnaprejšnjega nadzora idej ali mnenj.
Obrazložitev
V sodbah Sodišča Evropskih skupnosti o tem vprašanju je priporočena izredna previdnost pri razlaganju omejitev temeljnih načel.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 25
(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji1 je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.	(25) V medinstitucionalnem sporazumu med Komisijo, Svetom in Parlamentom o boljši zakonodaji z dne 31. decembra 2003 je uporaba koregulacije priporočena med drugim takrat, kadar evropske zakonodajne oblasti določijo ključne cilje, ter koregulaciji oziroma samoregulaciji prepustijo določanje sredstev, ki omogočajo uresničitev teh ciljev. Koregulacija pomeni mehanizem, s katerim je v zakonodajnih aktih Skupnosti doseganje ciljev, ki jih je opredelila zakonodajna oblast, poverjeno zadevnim akterjem, ki so na tem področju priznani, kot na primer gospodarskim operaterjem, socialnim partnerjem, nevladnim organizacijam ali združenjem. Samoregulacija pomeni oblikovanje kodeksov ravnanja, računalniških programov za filtriranje, označevanja in drugih naprav na pobudo operaterjev in brez vmešavanja države,vendar ne more sama po sebi zagotoviti spoštovanja načel, predvidenih v tej direktivi, zlasti tistih, ki so namenjena za zaščito temeljnih svoboščin in pravic.
_____ 1. KOM(2005)0097. 2. UL C 321, 31.12.2003, str. 1.
Obrazložitev
Če je treba koregulaciji nameniti široko področje delovanja, kot zahteva medinstitucionalni sporazum, samoregulacija ne bi smela prevladati v primerih zaščite temeljnih pravic in pri varstvu mladoletnikov.
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 26
(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je nujno treba spodbujati pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.	(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je še vedno nujno treba spodbujati prost dostop do informacij in pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 28
(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h.	(28) Nelinearne storitve so različne od linearnih zaradi svobodne izbire uporabnika ter zaradi vpliva, ki ga imajo na družbo. To upravičuje prožnejšo ureditev nelinearnih storitev. Zato je pomembno, da države članice poskrbijo, da se ponudniki nelinearnih storitev zavežejo k spoštovanju temeljnih svoboščin in pravic, zlasti glede varstva mladoletnikov in ranljivih ali invalidnih oseb, k spoštovanju človekovega dostojanstva in načelu nediskriminacije. Ta načela predstavljajo vrednote Unije in so zapisana v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki ju morajo države članice spoštovati.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 30
(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva zagotoviti visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva.	(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev ciljev o ustreznem delovanju notranjega trga in spoštovanju pravic, vrednot in svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva zagotoviti visoko stopnjo zaščite temeljnih svoboščin in pravic ter ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov, ranljivih ali invalidnih oseb, človekovega dostojanstva, potrošnikov in javnega zdravja.
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 31
(31) Zakonodajalce, industrijo in starše še vedno skrbi škodljiva vsebina in ravnanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah. Pojavili se bodo tudi novi izzivi, zlasti v zvezi z novimi platformami in novimi izdelki. Zato je treba uvesti pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov ter človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah in avdiovizualnih komercialnih sporočilih.	(31) Zakonodajalce, industrijo, starše in nevladne organizacije na področju varstva mladoletnikov, ranljivih ali invalidnih oseb še vedno skrbi škodljiva vsebina in ravnanje pri avdiovizualnih medijskih storitvah. Pojavili se bodo tudi novi izzivi, zlasti v zvezi z novimi platformami in novimi izdelki. Zato je treba uvesti pravila za zaščito duševnega, moralnega in telesnega razvoja mladoletnikov, ranljivih ali invalidnih oseb ter človekovega dostojanstva pri vseh avdiovizualnih medijskih storitvah in avdiovizualnih komercialnih sporočilih.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 32
(32) Ukrepi, sprejeti za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, morajo biti pazljivo usklajeni s temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Cilj teh ukrepov mora biti zato zagotovitev ustrezne ravni zaščite mladoletnikov, zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami, ne pa prepoved vsebin za odrasle kot takšnih.	(32) Temeljna pravica do svobodnega izražanja, kot je opredeljena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je omejena z vidika spoštovanja človekovega dostojanstva in varstva mladoletnikov. Cilj bi torej moral biti, da se doseže ravnovesje, tudi za nelinearne storitve, tako da se med drugim zagotovi varstva mladoletnikov, ne pa da se prepovedo vsebine za odrasle.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 32 A (novo)
	(32a) Mladoletniki, ranljive ali invalidne osebe, vključno z duševno prizadetimi , so lahko še posebno prizadeti ter psihično ali psihološko pretreseni in vznemirjeni zaradi programov, ki vsebujejo prizore fizičnega ali moralnega nasilja. Ker zaščita vseh naštetih oseb predstavlja enega izmed ciljev te direktive, se države članice spodbuja, da spomnijo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na to zapoved, ter da od njih zahtevajo jasno navedbo posebne narave takšnih programov, preden jih predvajajo.
Obrazložitev
Varstvo mladoletnikov, ranljivih in invalidnih oseb mora še naprej biti ena izmed glavnih skrbi tako za evropske kot za nacionalne zakonodajalce. To mora biti tudi skrb ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, dolžnost katerih je, da opozorijo uporabnike svojih storitev o negativnih učinkih nekaterih prizorov ali programov na občutljive gledalce. To je očitno območje za uporabo samoregulacije in koregulacije.
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 35
(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve.	(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. V skladu s tem ciljem je treba nameniti pozornost avdiovizualni produkciji in koprodukciji iz tretjih držav, ki sodelujejo v evropski sosedski politiki, da bi spodbudili kulturne izmenjave in medsebojno poznavanje. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve.
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 36
(36) Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kot je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice zagotoviti, da izdajatelji televizijskega programa vanj vključijo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora.	(36) Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kot je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice zagotoviti, da avdiovizualne medijske storitve vključujejo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora.
Obrazložitev
Na področju spodbujanja evropskih avdiovizualnih produkcij morajo ponudniki nelinearnih storitev upoštevati določbe, ki so enakovredne tistim, ki so naložene ponudnikom linearnih storitev za enake vsebine.
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 38 A (novo)
	(38a) Pravica do odgovora je zlasti primeren mehanizem na področju svetovnega spleta, saj nudi možnost za takojšnji popravek oporekanih informacij. Odgovor pa mora biti objavljen v razumnem časovnem roku po tem, ko je bila zahteva zanj utemeljena, ter v primernem času in na način, ki ustrezata programu, na katerega se zahteva nanaša. Odgovor mora imeti isto pomembnost, kot je bila dana oporekani informaciji,z namenom doseganja istih gledalcev in enakega učinka.
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 40
(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti v določenih okoliščinah, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.	(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti v določenih okoliščinah, pod pogojem, da je uporabnik o tem jasno obveščen, odpraviti je treba tudi nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 42
(42) Ker imajo gledalci zaradi povečanja števila novih storitev večjo izbiro, ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Medtem ko Direktiva ne povečuje količine dovoljenega oglaševanja na uro, pa izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.	(42) Ker imajo gledalci zaradi povečanja števila novih linearnih in nelinearnih storitev večjo izbiro, ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Medtem ko Direktiva ne povečuje količine dovoljenega oglaševanja na uro, pa izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.
Obrazložitev
Razjasniti je treba, da se besedilo ne nanaša samo na nelinearne storitve.
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 43 A (novo)
	(43a) Nekatere kategorije programov, kot so tiste, namenjene mladoletnikom, je treba primerno zaščititi z ustreznimi informacijami o vsebini ali s primernimi sistemi za filtriranje.
Obrazložitev
Z direktivo je treba zaščititi uporabo avdiovizualnih sistemov s strani mladoletnikov bodisi z zagotavljanjem ustreznih informacij o programu, na podlagi katerih lahko starši odločajo, ali s sistemi za omejevanje dostopa, ki tudi brez prisotnosti staršev omogočajo, da mladoletniki varno uporabljajo storitev.
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 45
(45) Prikrito oglaševanje je praksa, ki jo ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike. Prepoved prikritega oglaševanja ne zajema zakonitega promocijskega prikazovanja izdelkov v okviru te direktive.	črtano
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –	(47) Regulativni organi, katerih obstoj in vloga sta bistvena na vedno bolj zapletenem področju avdiovizualnih medijskih storitev, so neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k spoštovanju pravice do svobodnega izražanja in k pluralnosti. Poleg tega bi morali regulativni organi zagotoviti zaščito človekovega dostojanstva, varstvo mladoletnikov ter ranljivih in invalidnih oseb, morali bi se boriti proti vsem oblikam diskriminacije ter na splošno spodbujati temeljne svoboščine in pravice. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –
Predlog spremembe 22 UVODNA IZJAVA 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –	(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Njihova pristojnost glede vsebine mora biti omejena na področja in načela, omenjena v tej direktivi: nikakor ne smejo izvajati nobene vrste nadzora nad verodostojnostjo informacij. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –
Obrazložitev
Zaščita temeljnih pravic nikakor ni v pristojnosti regulativnih organov: zanjo so pristojni sodniki in sodišča. Če bi regulativnemu organu dovolili, da odloča, ali je neka informacija resnična ali lažna, bi to pomenilo cenzuro in napad na svoboščine. Parlament je prejel številne pritožbe državljanov na to temo.
Predlog spremembe 23 UVODNA IZJAVA 47 A (novo)
	(47a) Pravica invalidov in starejših oseb, da sodelujejo v družbenem in kulturnem življenju skupnosti, ki izhaja iz členov 25 in 26 Listine o temeljnih pravicah, je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev vključuje, vendar ni omejena na, znakovni jezik, podnaslavljanje, zvočne opise, zvočne podnapise in preproste zaslonske menije.
Obrazložitev
V skladu z zavzemanjem Komisije za vključevanje vidika invalidnosti v vse politike Skupnosti je pomembno, da se v besedilu izrecno omenijo določbe listine, ki se nanašajo na invalidne in starejše osebe. Poleg tega je predlagan nepopoln seznam elementov, ki se nanašajo na dostopnost in so potrebni za spoštovanje določb listine. Smernice, ki pojasnjujejo izraz "dostopnost" v kontekstu avdiovizualnih storitev, je treba podati v besedilu te direktive ali, kot je predlagano spodaj, v njeni prilogi.
Predlog spremembe 24 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) ‚razširjanje televizijskih programov‘ ali „televizijska programska vsebina“ pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri ponudnik medijske storitve odloči o času prenosa določenega programa in določi programski spored;	(c) „linearne storitve“, vključno z ‚razširjanjem televizijskih programov‘ ali „televizijsko programsko vsebino“ pomeni avdiovizualne medijske storitve, pri katerih ponudnik medijske storitve odloči o času prenosa določenega programa na podlagi stalne programske sheme, ki jo je določil;
Obrazložitev
Predlog spremembe je potreben zaradi jasnejše opredelitve "linearnih storitev".
Predlog spremembe 25 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (e) (Direktiva 89/552/EGS)
(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri uporabnik odloči o času prenosa določenega programa na podlagi vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve;	(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri uporabnik posamezno zaprosi za prenos določene programske vsebine na podlagi raznolike vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve;
Predlog spremembe 26 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ka) „merjenje spremljanja medijev“ pomeni oceno števila gledalcev televizijskega programa.
Predlog spremembe 27 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(kb) „organ za merjenje spremljanja medijev“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki je pristojna za pripravo ali opravljanje raziskav za merjenje medijskega občinstva in spremljanja televizijskih medijev.
Obrazložitev
V tej direktivi je pomembno dodati opredelitvi spremljanja medijev in organa za merjenje spremljanja (glej predlog spremembe člena 20 a (novo), predlog spremembe 25).
Predlog spremembe 28 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (A A) (novo) Člen 2, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) Členu 2 se doda naslednji odstavek 1a:
	"1a. Države članice in Komisija brez medsebojnega poseganja v pristojnosti zagotovijo pluralnost avdiovizualnih komunikacijskih storitev ter njihovo svobodo in neodvisnost.“
Predlog spremembe 29 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.	1. V skladu z načelom prostega dostopa do informacij, ki je zapisano v členu 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, in posredniki, ki delujejo v imenu izdajateljev televizijskih programov, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.
Obrazložitev
Treba je opozoriti na nedoslednost med uvodno izjavo 27 in členom 3(b), ki zadeva pravico posrednikov, na primer tiskovnih agencij, da koristijo dostop do signala. V izogib zmedi je treba v členu jasno opredeliti, da imajo posredniki,če delujejo v imenu izdajateljev televizijskih programov, pravico dostopati do signala.
Predlog spremembe 30 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 b, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Država članica lahko predlaga, da izdajatelji televizijskih programov pod njeno juridistikcijo tistih dogodkov, ki v tej državi članici veljajo za dogodke velikega družbenega pomena in niso na seznamu iz člena 3, ne razširjajo ekskluzivno in sicer zaradi njihovega velikega pomena, nepredvidljivosti ali časovnih razlogov. Take zahteve so obravnavane po pospešenem postopku preverjanja, po vzoru postopka iz člena 3(b), odstavek 3a(2).
Predlog spremembe 31 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2.     Novice za kratko poročanje lahko izdajatelji televizijskih programov prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir.	2. Izdajatelji televizijskih programov lahko prosto izberejo, da bodo prenašali kratka informativna poročila iz signala tistega izdajatelja, ki jih prenaša, pod pogojem, da navedejo vir.
Predlog spremembe 32 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 c, točka (a a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) vrsta podjetja;
Predlog spremembe 33 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 c, točka (a b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ab) kapital;
Predlog spremembe 34 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 c, točka (a c) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ac) njegov zakonit zastopnik;
Predlog spremembe 35 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 c, točka (a d) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ad) odgovorni urednik za vsebino, če ni isti kot zakoniti zastopnik;
Predlog spremembe 36 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 c, odstavek 1a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Da bi postale informacije iz odstavka 1 bolj dostopne, države članice vzpostavijo nacionalne javne registre za avdiovizualne medijske storitve, v katere se vpišejo vsi ponudniki takšnih storitev s sedežem na ozemlju ene izmed držav članic in vanj posredujejo informacije iz prvega odstavka.
Predlog spremembe 37 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Prepovedane so programske vsebine ali avdiovizualne medijske storitve, ki bi resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov.
Predlog spremembe 38 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo niso resno ogroženi dostojanstvo in spoštovanje posameznika ali duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov, ranljivih ali invalidnih oseb.
Predlog spremembe 39 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo uporabnikom dajo na razpolago sisteme za filtriranje, ki bi škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, in da uporabnike obvestijo o obstoju teh sistemov.
Predlog spremembe 40 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d, odstavek 1 b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Komisija in države članice spodbujajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, regulativne organe in vse zadevne akterje, da razmislijo o tehnični in pravni izvedljivosti oblikovanja usklajenega označevanja vsebin, ki bi pripomogel k boljšemu filtriranju in klasifikaciji že na samem začetku, ne glede na uporabljeno platformo, z namenom zagotavljanja boljšega varstva mladoletnikov.
Predlog spremembe 41 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d, odstavek 1 c (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo izvajanje prepoved iz prvega odstavka.
Predlog spremembe 42 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d, odstavek 1 d (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo v nobenem primeru ne oddajajo otroške pornografije, za kar so predvidene upravne in kazenske sankcije.
Obrazložitev
Glede na to, da v številnih državah članicah prihaja do izginotja in umorov otrok, zločinov, povezanih s pedofilijo, širjenja pornografskega materiala, spletnih strani, ki spodbujajo zlorabo otrok in povečanega nasilja nad ženskami, obstaja vedno večja potreba po jasnem in odločnem boju proti družbenemu zlu, ki prizadene zlasti popolnoma nebogljene in nedolžne starostne skupine.
Predlog spremembe 43 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d, odstavek 1 e (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Države članice pozivajo ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, naj, kjer je možno, v sodelovanju z javnimi ali zasebnimi združenji in subjekti, ki delujejo na tem področju, spodbujajo informacijske kampanje za preprečevanje nasilja nad ženskami in mladoletniki.
Obrazložitev
Glede na to, da v številnih državah članicah prihaja do izginotja in umorov otrok, zločinov, povezanih s pedofilijo, širjenja pornografskega materiala, spletnih strani, ki spodbujajo zlorabo otrok in povečanega nasilja nad ženskami, je vedno večja potreba po jasnem in odločnem boju proti družbenemu zlu, ki prizadene zlasti popolnoma nebogljene in nedolžne starostne skupine.
Predlog spremembe 44 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 e (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.	Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne diskriminirajo ali spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, ter da spoštujejo človekovo dostojanstvo in integriteto.
Predlog spremembe 45 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 f, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6. Za nelinearne storitve to uveljavljanje lahko poteka kot sledi: minimalno vlaganje v evropske produkcije v odnosu do skupnega prometa, najmanjši delež evropskih produkcij v okviru video katalogov na zahtevo in privlačne predstavitve evropskih produkcij v elektronskih sporedih televizijskih programov.
Obrazložitev
Predlagani dodatek podrobno navaja glavne primere ukrepov, ki bi jih države članice lahko sprejele za doseganje cilja, zastavljenega za prvo fazo. Tako bi se spodbudilo izvajanje cilja ob hkratnem ohranjanju potrebne prožnosti, ki je potrebna pri tem izvajanju ("kadar je to izvedljivo in z uporabo primernih instrumentov); nezaključen in ne zavezujoč značaj seznama ukrepov.
Predlog spremembe 46 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 f, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstavka 1, pri čemer upošteva tržni in tehnološki razvoj.	4. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, in na podlagi neodvisne študije vsaki dve leti poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi odstavka 1, pri čemer upošteva tržni in tehnološki razvoj ter cilj kulturne raznolikosti.
Predlog spremembe 47 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 f, odstavek 4 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	4a. Do konca petega leta po sprejetju te direktive Svet oceni izvajanje tega člena na osnovi poročila Komisije, ki po potrebi vključuje predloge za prilagoditev, ob upoštevanju tržnega in tehnološkega razvoja ter doseganje cilja kulturne raznolikosti kot tudi na osnovi neodvisne študije o učinkih ukrepov v skladu z odstavkom 1.
Obrazložitev
Bistveno je, da se zagotovi učinkovito izvajanje tega člena in da se v ta namen vzpostavi sistem za oceno tega člena, ki bi temeljil na ukrepih, ki trenutno veljajo na področju storitev televizijskih programov, kot je opredeljeno v členu 4(4) in členu 25(a) direktive "televizija brez meja".
Predlog spremembe 48 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g, uvodni del in točke (a) do (c) (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice zagotovijo, da so avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih predvajajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, v skladu z naslednjimi zahtevami:	Države članice zagotovijo, da so avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih predvajajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, v skladu z načeli Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in zlasti z naslednjimi zahtevami:
(a) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;	(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo:
	(i) vsebovati diskriminacije zaradi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;
	(ia) spodkopavati dostojanstva in spoštovanja posameznika;
	(ii) biti žaljiva do verskih ali političnih prepričanj;
	(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;
	(iv) spodbujati vedenja, škodljivega za okolje;
(b) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnega oglaševanja;	(b) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;
(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo:	(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnih metod;
(i) vsebovati diskriminacije zaradi rase, spola ali državljanstva;
(ii) biti žaljiva do verskih ali političnih prepričanj;
(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;
(iv) spodbujati vedenja, škodljivega za okolje.
Predlog spremembe 49 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah.	(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom ali izkoristiti njihovo dovzetnost ali dovzetnost ranljivih ali invalidnih oseb. Zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah, razen če to ni upravičeno z učenjem ali izobraževanjem.
Predlog spremembe 50 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 h, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega avdiovizualne medijske storitve ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.	2. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega (črtano) ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.
Predlog spremembe 51 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 h, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.	4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve in programi za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.
Predlog spremembe 52 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 h a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3 ha
	1. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, tako splošne kot specifične, s katerimi postopoma zagotovijo, da postanejo avdiovizualne medijske storitve v celoti dostopne invalidnim osebam. 2. Od (dan, mesec, leto) dalje države članice Komisiji vsaki dve leti predložijo nacionalna poročila o izvajanju tega člena. Poročilo mora vsebovati zlasti statistični prikaz napredka pri doseganju dostopnosti v smislu odstavka 1, razloge, če ta napredek ni dosežen ter ukrepe, ki so bili sprejeti ali so predvideni za njegovo doseganje. Komisija zagotovi izvajanje tega člena v skladu z določbami Pogodbe.
Obrazložitev
V členu je dodana obveznost za države članice, da morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bodo invalidom zagotovile dostopnost digitalne televizije, in poročati o napredku pri zagotavljanju dostopnosti.
Poročevalci bi morali vključiti vsaj: statistične podatke o dostopnosti televizije, cilje, poročilo o napredku, na kakšen način je bilo izvedeno posvetovanje z uporabniki invalidi.
Direktivi je treba dodati prilogo, v kateri bodo razloženi pojem "dostopnost" in ukrepi, ki jih je treba sprejeti, da bi jo dosegli, ter pri tem uporabiti kot referenco objavo z naslovom "Digital TV Equipment: Vulnerable Consumer Requirements" (Digitalna televizijska oprema: zahteve ranljive skupine potrošnikov"), Združeno kraljestvo, marec 2006.
Predlog spremembe 53 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 h b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3hb
	1. Brez poseganja v druge predpise, ki so jih sprejele države članice v civilnem, upravnem ali kazenskem pravu, imajo vse fizične in pravne osebe, ne glede na nacionalnost, katerih legitimni interesi, kot sta med drugim ugled in dobro ime, so bili prizadeti zaradi trditev pri posredovanju programske vsebine, pravico do ugovora ali do enakovrednih pravnih ukrepov. Države članice zagotovijo, da uvedba nesmiselnih pogojev ne ovira dejanske uveljavitve pravice do ugovora ali enakovrednih ukrepov. Odgovor mora biti objavljen v razumnem časovnem roku po tem, ko je bila zahteva zanj utemeljena, ter v primernem času in na način, ki ustreza programu, na katerega se zahteva nanaša. 2. Pravica do odgovora ali drugih enakovrednih ukrepov mora biti na voljo v zvezi z vsemi izdajatelji televizijskih programov pod jurisdikcijo države članice. 3. Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za vzpostavitev pravice do ugovora ali enakovrednih ukrepov, in določijo postopek za izvajanje te pravice. Države članice zlasti zagotovijo, da je predvideni rok dovolj dolg in da postopki omogočajo ustrezno izvajanje te pravice ali ukrepov s strani fizičnih ali pravnih oseb, ki živijo ali imajo sedež v drugih državah članicah. 4. Zahtevo za uresničevanje pravice do odgovora ali enakovrednih ukrepov se sme zavrniti, če takšen odgovor ali ukrep glede na pogoje iz prvega odstavka ni upravičen, če bi pomenil kaznivo dejanje, če bi s tem ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev postal odgovoren v skladu s civilnim procesnim pravom ali če bi z njimi prekršil pravila javne spodobnosti. 5. Države članice zagotovijo sodno presojo v primeru sporov v zvezi z izvajanjem pravice do ugovora ali enakovrednih ukrepov. 6. Pravica do odgovora ne vpliva na druge načine pritožb, ki jih imajo na razpolago osebe, katerih pravice do dostojanstva, časti, ugleda ali zasebnega življenja v medijih niso bile spoštovane.
Obrazložitev
Pravica do odgovora se nanaša na vse avdiovizualne medijske storitve in ne samo na linearne storitve.
Predlog spremembe 54 ČLEN 1, TOČKA 9 Člen 10, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Izolirani oglaševalni in prodajni vložki, ki se ne pojavljajo v športnem programu, naj ostanejo izjema.“	2. Izolirani oglaševalni in prodajni vložki naj ostanejo izjema.“
Predlog spremembe 55 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(1a) Pri programskih vsebinah, sestavljenih iz samostojnih delov, ali pri športnih programih, kronikah in drugih podobno strukturiranih dogodkih in prireditvah, ki vsebujejo presledke, se oglasi predvajajo le med posameznimi deli ali v presledkih.
Predlog spremembe 56 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 2, pododstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 35 minut.	2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 45 minut. Dodatne prekinitve so dovoljene samo, če delo traja najmanj 20 minut dlje od dveh ali več celotnih 45-minutnih časovnih enot. Predvajanje avdiovizualnih del, kot so igrani in televizijski filmi (pri čemer so izvzete nadaljevanke, nanizanke, zabavne oddaje in dokumentarni filmi), ki trajajo več kot 45 minut, se sme prekiniti samo enkrat v vsakem polnem trajanju 45 minut. Njihova prekinitev je dovoljena samo, če delo traja najmanj 20 minut dlje od dveh ali več celotnih 45-minutnih časovnih enot.
Predlog spremembe 57 ČLEN 1, TOČKA 17 Člen 20 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 20a
	1. Da se zagotovi upoštevanje načel pluralnosti, konkurence in prostega poslovanja s prihodki od oglaševanja, mora biti merjenje kazalcev spremljanja v skladu z naslednjimi merili:
	(a) organi, ki izvajajo raziskave o spremljanju medijev, morajo biti neodvisni od vseh raziskovanih subjektov;
	(b) vodstveni organi morajo biti reprezentativni (tehnično-znanstveni odbori in/ali nadzorni odbori): vključevati morajo predstavnike vseh zainteresiranih in raziskovanih strani (operaterji, trg, potrošniki) in ne smejo biti omejeni na platforme za razširjanje programskih vsebin;
	(c) tehnični odbori morajo delovati pregledno in biti dejansko pooblaščeni za izvajanje meritev, brez tehničnega in upravnega vmešavanja upravnega sveta.
Obrazložitev
Glede na pomen izvajanja meritev spremljanja za oglaševalske namene je nujno merjenje na enotni ravni po vsej Uniji, v skladu z načeli svobode izražanja, neodvisnosti, preglednosti in reprezentativnosti.
Predlog spremembe 58 ČLEN 1, TOČKA 18 A (novo) Člen 23 (Direktiva 89/552/EGS)
	(18a) Člen 23 se črta.
Obrazložitev
Pravica do odgovora se nanaša na vse avdiovizualne medijske storitve in ne samo na linearne storitve.
Predlog spremembe 59 ČLEN 1, TOČKA 19 A, PODTOČKA 1 A (novo) Člen 23 a, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
	(19a) Člen23a(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"1. Ustanovi se kontaktni odbor pod okriljem Komisije. Sestavljajo ga predstavniki pristojnih nacionalnih regulativnih organov, ki so opredeljeni v členu 23b. Predseduje mu predstavnik Komisije in sestane se na njegovo pobudo ali na zahtevo delegacije države članice.“
Predlog spremembe 60 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.	1. Države članice poskrbijo za ustanovitev regulativnih organov in jim zagotovijo neodvisnost od političnih, gospodarskih ali finančnih krogov, nepristranskost ter preglednost njihovega načina delovanja in postopkov odločanja.
Predlog spremembe 61 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 b, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Države članice te regulativne organe zadolžijo za zagotavljanje, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev upoštevajo določbe te direktive, še zlasti tiste, ki se nanašajo na pravico do svobodnega izražanja, pluralnost medijev, človekovo dostojanstvo, načelo nediskriminacije ter varstvo mladoletnikov, ranljivih in invalidnih oseb.
Predlog spremembe 62 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Nacionalni regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive.	2. Regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive, v primeru grobih kršitev določb direktive pa se skupaj odločijo o tem, kakšne ukrepe je treba sprejeti.
Predlog spremembe 63 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 c (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 23c
	1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo pluralnost informacij v sistemu oddajanja televizijskih programov. Države članice zlasti prepovejo vzpostavljanje in ohranjanje prevladujočih položajev na trgu televizijskih storitev in na z njim povezanih trgih.
	2. Države članice si prizadevajo, da se zagotovi spoštovanje nepristranskosti poročanja javnih organov, in določijo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi morebitne zlorabe vladnega položaja lahko vplivale na informacije, posredovane preko medijev.
Obrazložitev
V skladu s stališči, ki jih je EP že sprejel (glej resolucijo z dne 6. septembra 2005 o televiziji brez meja in resolucijo Evropskega parlamenta o tveganjih za kršitev v EU in zlasti v Italiji, pravice do svobode izražanja in obveščanja (člen 11, odstavek 2 listine Evropske unije o temeljnih pravicah) (2003/2237(INI) ) z namenom, da se od držav članic zahteva spoštovanje splošnih načel v zvezi z varstvom pluralnosti in prepoved združevanja vladnih funkcij in funkcij nadzora v podjetjih, ki izvajajo radiotelevizijske storitve.
Povsem očitno je, da razlike med nacionalnimi zakonodajami s tega področja ovirajo uveljavljanje temeljnih pravic do ustanavljanja in zagotavljanja storitev na ozemlju Skupnosti.
Predlog spremembe 64 ČLEN 1, TOČKA 22 Člen 26, odstavek 1a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Pri pripravi teh poročil se mora Komisija posvetovati z nacionalnimi regulativnimi organi in z evropsko platformo organizacij potrošnikov, ki predstavljajo različne kategorije uporabnikov.
Obrazložitev
Vloga organizacij potrošnikov je osnovnega pomena pri oblikovanju teh poročil.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0646 – C6-0443/2005 – 2005/0260(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 2.2.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Jean-Marie Cavada 22.2.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	4.5.2006		19.6.2006	12.7.2006
Datum sprejetja	4.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36 1 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Edit Bauer, Johannes Blokland, Mihael Brejc, Michael Cashman, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Fausto Correia, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Romano Maria La Russa, Henrik Lax, Antonio Masip Hidalgo, Edith Mastenbroek, Jaime Mayor Oreja, Martine Roure, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Donato Tommaso Veraldi, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Genowefa Grabowska, Ignasi Guardans Cambó, Luis Herrero-Tejedor, Sophia in 't Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Katalin Lévai, Javier Moreno Sánchez, Antonio Tajani, Kyriacos Triantaphyllides, Rainer Wieland
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Cocilovo, Alessandro Foglietta, Roberto Musacchio
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

(COD)

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (12.10.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

Pripravljavec mnenja: Karsten Friedrich Hoppenstedt

KRATKA OBRAZLOŽITEV

1.   Z oblikovanjem pravnega okvira za avdiovizualne medije je treba določiti osnovne pogoje za uspešen razvoj čezmejnih medijskih storitev, da se okrepi evropska konkurenčnost na tem področju. Sočasno je treba upoštevati poseben značaj avdiovizualnega sektorja in zagotoviti spoštovanje pomembnih osnovnih načel, kot je varstvo mladoletnikov in potrošnikov.

2.   V okviru napredujočega tehnološkega razvoja trga na avdiovizualnem področju, zlasti digitalne konvergence komunikacijskih mrež in s tem povezanega predvajanja medijskih vsebin prek tehnoloških platform, kot sta mobilna telefonija in internet, so bile ustvarjene možnosti oddajanja, ki imajo podobno funkcijo oblikovanja mnenja kot televizija.

      Ob upoštevanju tega razvoja je treba pozdraviti pristop iz predloga Komisije, ki je tesno povezan z vsebinsko in funkcionalno primerljivostjo storitev ter ustvarja enake konkurenčne pogoje („level playing field“) in pravno varnost.

      Tehnološko nevtralen pristop je nujen za vključitev nadaljnjega razvoja, ki poteka vedno hitreje.

3.   Kljub temu je treba omejiti obsežno področje uporabe predloga. Izvzeti je treba področja, ki jih direktiva ne vključuje zaradi svojih regulativnih ciljev. To velja zlasti za zasebne vsebine ter igre na spletu in igre na srečo.

4.   Razen tega je treba poudariti razlike med Direktivo o elektronskem poslovanju (2000/31/ES) in to direktivo ter jasno določiti, da je slednja pomembnejša. To prispeva k pravni varnosti, ki je zlasti pomembna za naložbe v nove medijske storitve.

5.   Zaradi različnih možnosti gledalcev glede nadzora obstajajo številni različni predpisi za televizijo in storitve na zahtevo. Treba je navesti primere predpisov, da se določijo nekatere smernice in preprečijo nejasnosti v zvezi z razmejitvijo.

6.   Močno načelo države izvora je jedro direktive in ga ne bi smeli oslabiti, saj je koristno za učinkovito delovanje notranjega trga. Zato je treba kodifikacijo sodne prakse SES za ureditev morebitnih primerov zlorab obravnavati kot zadostno.

7.   Pravica do kratkega poročanja ne sme biti omejena na nediskriminacijski značaj iz predloga Komisije in mora veljati kot pravica za celotno Skupnost v vseh državah članicah Evropske unije enako, da se zagotovi čezmejni pretok informacij.

8.   Komisija upravičeno ne predlaga neposredne razširitve dogovorjenih kvot na nelinearne storitve. Razen tega je treba pojasniti, da imajo države članice velik manevrski prostor v zvezi s spodbujanjem produkcije in dostopa do evropskih del.

9.   Pozdravlja se deregulacija kvantitativnih določb o oglaševanju iz predloga Komisije.

      Zaradi novega tehničnega razvoja, ki omogoča izključitev oglaševalskih vložkov, kot je funkcija zamika časa na video zapisovalniku s trdim diskom, je treba v korist gospodarskega položaja evropskega medijskega sektorja omogočiti nadaljnjo odpravo omejitev oglaševanja.

      S krepitvijo medijske industrije je mogoče ohraniti veliko prosto dostopnih ponudb, pri čemer se preprečuje vidno osredotočenje na plačljive ponudbe. Tako se podpira raznolikost evropskega medijskega prostora. Razen tega se spodbuja ustvarjalnost ponudnikov vsebin.

      Končno je mogoče, da je gledalec sam odgovoren za veliko možnosti izbire in nadzora.

      Glede na vse to se priporoča odprava obveznosti, da je treba oglaševati v reklamnih blokih, in se pozdravlja določba, da se lahko oglaševalski vložki med predvajanjem televizijskih filmov, kinematografskih del, oddaj za otroke in poročil vstavijo enkrat na 30 minut in ne na 35 minut.

10. K odpravi obstoječe sive cone na področju promocijskega prikazovanja izdelkov bo prispeval konkreten ureditveni okvir v zvezi s pravno varnostjo in jasnostjo. Pomemben je pozitiven seznam, ki dopušča promocijsko prikazovanje izdelkov za oblike, katerih funkcija oblikovanja mnenja nima nadrejene vloge, in za primere, ko za promocijsko prikazovanje izdelkov ni bilo ponujeno nadomestilo ali je bilo neznatno, tako da ni nevarnosti vplivanja na uredniško vsebino.

      Razen tega je pomembno, da se iz promocijskega prikazovanja izdelkov v celoti izključijo posebno občutljivi programi, kot so otroške oddaje.

      Z ustreznim označevanjem se lahko odpravi strah glede zmanjševanja preglednosti in varstva potrošnikov.

11. Mehanizme koregulacije in samoregulacije je treba okrepljeno uporabljati, zlasti instrument samoregulacije je treba izrecno vključiti v člen 3(3) direktive. Končno odgovornost države je treba ohraniti ne glede na to. V zvezi s konkretnim oblikovanjem morajo države članice ohraniti delno prilagodljivost, da lahko še naprej zagotavljajo dobro delujoče sisteme.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 1 A (novo)
	(1a) Osnovni cilj revizije Direktive 89/552/EGS mora biti predvsem prilagajanje spremembam in okrepitev konkurenčnosti industrije avdiovizualnih medijskih storitev na globalnem trgu. Liberalnejši in neposrednejši regulativni okvir bo v skladu z lizbonsko strategijo spodbudil gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in inovacije.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 3
(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo in kulturo upravičuje uporabo posebnih pravil za te storitve.	(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo in kulturo upravičuje uporabo omejenega števila posebnih pravil za te storitve, vendar samo, kadar so ta res nujno potrebna.
Obrazložitev
Avdiovizualne medijske storitve smejo biti preobremenjene s predpisi, če naj bodo konkurenčne.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 4
(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve in nastajajoče storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe.	(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve in nastajajoče storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe. Direktiva 89/552/EGS ne bi smela ovirati razvoja novih storitev s strogimi predpisi.
Obrazložitev
Revidirana direktiva bi morala spodbujati razvoj novih avdiovizualnih storitev, ne pa ga ovirati.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 6 A (novo)
	(6a) Spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije, katere pomemben sestavni del je avdiovizualni sektor, je bistveno za doseganje političnih ciljev lizbonske strategije. Da bi okrepili konkurenčnost avdiovizualnega industrijskega sektorja, je treba znotraj primernega regulativnega okvira spodbujati ustrezne načine financiranja. Bistveno je, da je avdiovizualni sektor dinamičen in donosen, za dosego tega cilja pa mora biti njegovo urejanje čim bolj nevsiljivo.
Obrazložitev
Avdiovizualne medijske storitve smejo biti preobremenjene s predpisi, če naj bodo konkurenčne.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 13
(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani.	(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo ES, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani ali druge vsebine, ki jih oblikuje uporabnik in običajno niso plačljive. Gospodarski element mora biti pomemben, da je upravičena uporaba te direktive. To, ali ima dejavnost dovolj velik gospodarski pomen ali ne, se presodi na podlagi zakonodaje države članice, v kateri ima ponudnik medijskih storitev svoj sedež.
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da direktiva velja le za gospodarske dejavnosti ter ne zajema zasebnih vsebin ali polzasebnih ponudb.
Gospodarski element mora biti precej pomemben, da se na primer izločijo spletne strani ali spletni dnevniki, ki vsebujejo le podatke o uporabljeni programski opremi. Merila za vrednotenje lahko izhajajo iz ustreznega nacionalnega prava, na primer iz davčnega prava ali prava družb.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 14
(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, ki niso namenjene širjenju avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo in ni njen glavni namen. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo.	(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije, ki prispevajo k oblikovanju javnega mnenja, v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, ki niso namenjene širjenju avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo in ni njen glavni namen. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo. Izključene so tudi igre na srečo z denarnim vložkom – vključno z loterijami, stavami in spletnimi igrami, ki temeljijo na interaktivni programski opremi –, če njihov glavni cilj ni širjenje avdiovizualne vsebine.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da igre na srečo in spletne igre, ki temeljijo na interaktivni programski opremi, ne spadajo v področje uporabe direktive. Širjenje avdiovizualnih vsebin je na splošno le naključno, tako da ta področja niso zajeta v regulativnem namenu predpisa.
Razen tega je sektor iger na srečo zelo občutljiv trg, ki zaradi varstva potrošnikov ter javne varnosti in reda potrebuje posebno zakonodajo.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 17
(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.	(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. Uredniška odgovornost zajema odgovornost za strokovno izbiro in pripravo avdiovizualne vsebine – tako glede posameznih delov programa kot programskih shem. V primeru televizije uredniška odgovornost zadeva oblikovanje programske sheme, v primeru storitev na zahtevo pa pripravo predlagane vsebine. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.
Obrazložitev
Z opredelitvijo uredniške odgovornosti je pojasnjeno, da to ne zadeva gostiteljskih ponudnikov, ki zagotavljajo le platformo za vsebine. Na splošno je to merilo namenjeno izključitvi vsebin, ki jih zasebniki ponujajo občasno.
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 18
(18) Poleg oglaševanja in televizijske prodaje je uvedena še širša opredelitev avdiovizualnih komercialnih sporočil. Vključuje gibljive slike z zvokom ali brez njega, ki spremljajo avdiovizualne medijske storitve in so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost in zato ne vključuje brezplačnega prenosa oglaševanja javnih storitev in dobrodelnih akcij.	(18) Poleg oglaševanja in televizijske prodaje je uvedena še širša opredelitev avdiovizualnih komercialnih sporočil. Vključuje slike z zvokom ali brez njega, ki so del programov ali jih spremljajo in so namenjene neposredni ali posredni promociji blaga, storitev ali podobe fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost, in zato ne vključuje brezplačnega prenosa oglaševanja javnih storitev in dobrodelnih akcij.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da je z odobritvijo promocijskega prikazovanja izdelkov v programe mogoče vključiti tudi avdiovizualno komercialno sporočilo. Razen tega ni jasno, zakaj bi morale biti v opredelitev avdiovizualnega komercialnega sporočila vključene samo gibljive slike. V okviru okrepljene uporabe novih tehnik oglaševanja, kot je razdeljeni zaslon, je predvidena tudi možnost dodajanja fiksne slike.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 19 A (novo)
	(19a) Da se spodbuja močna, konkurenčna in integrirana evropska avdiovizualna industrija ter okrepi pluralnost medijev po vsej Evropski uniji, je še vedno bistveno, da je za posameznega ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev pristojna ena sama država članica. Zato morajo merila za ustanavljanje, ki se uporabljajo za določanje te pristojnosti, ostati takšna, kot je določeno v Direktivi 97/36/ES.
Obrazložitev
Namen je okrepiti načelo države izvora, zlasti pa sedanjo opredelitev ustanavljanja in pristojnosti, ki sta bila do sedaj v učinkovito pomoč čezmejni evropski radiofuziji.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 25
(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.	(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov. Samoregulacija je tako le dodatno sredstvo za uresničitev nekaterih ciljev te direktive in ne more popolnoma nadomestiti obveznosti zakonodajnih oblasti. Koregulacija zagotavlja potrebno pravno povezavo med samoregulacijo in nacionalnim zakonodajalcem ter omogoča prenos direktiv v skladu z različnimi pravnimi tradicijami.
Obrazložitev
Opredelitve samoregulacije in koregulacije v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši zakonodaji ne upoštevajo mnogih učinkovitih obstoječih sistemov samoregulacije, na primer takih, ki se že dolgo uporabljajo v mnogih državah članicah za samoregulacijo oglaševanja. Če države članice glede doseganja ciljev direktive zaupajo naloge samoregulativnim organom, morajo biti mehanizmi za pooblastitev dovolj jasni, da zagotovijo možnost uporabe regulativnih ukrepov v primeru, da ciljev direktive ni možno doseči s samoregulativnimi ukrepi.
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 25 a (novo)
	(25a) Za dosego ciljev te direktive je treba v večji meri uporabljati koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje kažejo, da so v različnih državah članicah ti nadomestni regulativni mehanizmi učinkoviti v številnih primerih in da lahko imajo pomembno vlogo zlasti na področju varstva potrošnikov. Koregulacijo je treba razumeti kot sodelovanje med državnimi organi in organi samoregulacije. V okviru takega sodelovanja se cilji, ki jih določi zakonodajalec, prek zakonodaje prenesejo na priznane akterje v zadevnem sektorju. Ta pravna povezava zagotavlja, da nacionalni zakonodajalec še naprej nosi odgovornost in lahko regulativno ukrepa, če se samoregulacija izkaže za neuspešno.
Obrazložitev
Spodbujati je treba okrepljeno uporabo koregulacije in samoregulacije. Ne glede na to mora imeti končno odgovornost država, da ima v primeru odpovedi nadomestnega postopka regulacije pravico ukrepati. Sočasno morajo države članice pri oblikovanju ohraniti delno prilagodljivost, da lahko zagotovijo obstoječe dobro delujoče sisteme.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 27
(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in posrednikom, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene priprave splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki ne smejo biti daljši od 90 sekund.	(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji morajo države članice zagotoviti, da izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka velikega javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in pooblaščenim in priznanim tiskovnim agencijam, če delujejo neposredno v imenu pooblaščenih izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene uporabe splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju drugih licenčnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki:
	- ne smejo biti daljši od 90 sekund in morajo trajati le toliko časa, kolikor je upravičeno zaradi namena in je v skladu z značajem dogodka;
	- se smejo v primeru organiziranih dogodkov predvajati le zatem, ko jih je imel možnost predvajati prvotni izdajatelj televizijskega programa, ali 60 minut po dogodku, kar od tega nastopi prej;
	- brez posebne odobritve imetnika pravic ne smejo biti predvajani kasneje kot 36 ur po koncu dogodka;
	- morajo biti predvajani z jasno oznako prvotnega izdajatelja in/ali imetnika pravic med celotnim trajanjem prenosa;
	- morajo biti predmet ustreznega nadomestila, ki ga izdajatelj televizijskega programa izplača imetniku pravice;
	Obveznosti iz tega člena nimajo prednosti pred določbami prava o avtorskih pravicah države članice, vključno z Direktivo 2001/29/ES, Bernsko konvencijo in Rimsko konvencijo.
	Kratka informativna poročila lahko izdajatelji televizijskih programov bodisi prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir, bodisi v skladu z zakonodajo zadevne države članice in za namene prenosa sami dobijo dostop do dogodka.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 28
(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h.	(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h. Razširjanje televizijskih programskih vsebin – tj. linearne storitve – trenutno vključuje zlasti analogno in digitalno televizijo, neposredne prenose, spletno razširjanje programskih vsebin in približek videa na zahtevo, medtem ko na primer video na zahtevo sodi med (nelinearne) storitve na zahtevo.
Obrazložitev
Jezikovne spremembe.
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 35
(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in del neodvisnih producentov ter tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve.	(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato lahko spodbujajo produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevajo k spodbujanju kulturne raznolikosti. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami.
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 36
(36) Pri izvajanju določb iz člena 4 Direktive 89/552/EGS, kot je bila nazadnje spremenjena, morajo države članice zagotoviti, da izdajatelji televizijskega programa vanj vključijo ustrezen delež evropskih del, ustvarjenih v koprodukciji, ali evropskih del nedomačega izvora.	črtano
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 40
(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti v določenih okoliščinah, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.	(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti za nekatere primere v skladu s pozitivnim seznamom v določenih okoliščinah, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.
Obrazložitev
Pojasniti je treba, da promocijsko prikazovanje izdelkov ni dovoljeno na splošno, ampak le v določenih okoliščinah za primere s pozitivnega seznama.
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 41
(41) Direktiva 2005/29/ES se razen za prakse, ki jih zajema ta direktiva, uporablja za nepošteno poslovno prakso, kot sta zavajajoče in agresivno oglaševanje, ki se pojavljata v avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega ker Direktiva 2003/33/ES, ki prepoveduje oglaševanje in sponzoriranje cigaret in drugih tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, storitvah informacijske družbe in radijskih oddajah, ne posega v Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, mora zaradi posebnih značilnosti avdiovizualnih medijskih storitev odnos med Direktivo 2003/33/ES in Direktivo 89/552/EGS ostati enak po začetku veljavnosti sedanje direktive. Ne glede na člen 14 Direktive 89/552/EGS se uporablja člen 88(1) Direktive 2001/83/ES, ki prepoveduje oglaševanje določenih zdravil širši javnosti, kot to določa odstavek 5 istega člena. Odnos med Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 89/552/EGS ostane enak tudi po začetku veljavnosti te direktive.	(41) Direktiva 2005/29/ES se razen za prakse, ki jih zajema ta direktiva, uporablja za nepošteno poslovno prakso, kot sta zavajajoče in agresivno oglaševanje, ki se pojavljata v avdiovizualnih medijskih storitvah. Poleg tega ker Direktiva 2003/33/ES, ki prepoveduje oglaševanje in sponzoriranje cigaret in drugih tobačnih izdelkov v tiskanih medijih, storitvah informacijske družbe in radijskih oddajah, ne posega v Direktivo Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov, mora zaradi posebnih značilnosti avdiovizualnih medijskih storitev odnos med Direktivo 2003/33/ES in Direktivo 89/552/EGS ostati enak po začetku veljavnosti sedanje direktive. Ne glede na člen 14 Direktive 89/552/EGS se uporablja člen 88(1) Direktive 2001/83/ES, ki prepoveduje oglaševanje določenih zdravil širši javnosti, kot to določa odstavek 5 istega člena. Odnos med Direktivo 2001/83/ES in Direktivo 89/552/EGS ostane enak tudi po začetku veljavnosti te direktive. Razen tega imajo določbe te direktive na notranjem trgu prednost pred določbami Direktive 2000/31/ES o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja.
Obrazložitev
Potrebna je jasna razmejitev v razmerju do Direktive 2000/31/ES o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu. To prispeva k pravni varnosti, ki je zlasti pomembna za naložbe v novo medijsko industrijo.
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 42
(42) Ker imajo gledalci zaradi povečanja števila novih storitev večjo izbiro, ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Medtem ko Direktiva ne povečuje količine dovoljenega oglaševanja na uro, pa izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.	(42) Ker imajo gledalci zaradi povečanja števila novih linearnih in nelinearnih storitev večjo izbiro, ni več upravičena podrobnejša ureditev v zvezi z vstavljanjem oglasov, ki želi zaščititi gledalce. Medtem ko Direktiva ne povečuje količine dovoljenega oglaševanja na uro, pa izdajateljem televizijskega programa omogoča prožnost pri vstavljanju oglasov, če to bistveno ne moti celovitosti programskih vsebin.
Obrazložitev
V digitalni dobi je in bo vedno večja izbira tudi na področju linearnih storitev.
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 43
(43) Direktiva je namenjena ohranitvi posebnega značaja evropske televizije in zato omejuje možne prekinitve pri kinematografskih delih in filmih za televizijo ter pri nekaterih kategorijah programov, ki še vedno potrebujejo posebno zaščito.	(43) Direktiva je namenjena ohranitvi posebnega značaja evropske televizije. Reklamni oglasi in vložki televizijske prodaje se med oddajami lahko vstavljajo le tako, da se ob upoštevanju naravnih premorov ter trajanja in narave programov ne posega niti v njihovo celovitost in pomen niti v pravice imetnikov pravic.
Obrazložitev
Ponudniki avdiovizualnih storitev, ki investirajo v drago izvirno vsebino, kot so televizijski ali kinematografski filmi, morajo imeti možnost, da še naprej financirajo tovrstno vrhunsko vsebino. Ker je vrhunska vsebina draga in zelo pomembna za blagovno znanko podjetja, se reklamni oglasi vstavijo zelo preudarno in odgovorno, tako da ta vsebina ni razvrednotena zaradi preštevilnih ali napačno vstavljenih oglasov. Z omejitvijo možnosti vstavljanja oglasov v filme se bo zmanjšalo financiranje te vsebine. Zaradi tega je možno, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev v prihodnje ne bodo več vlagali v filme. Z uvedbo splošnega pravila za zaščito celovitosti filma in poteka programa ter za zaščito avtorskih pravic bi spodbujali cilj glede vlaganja v filme tudi v prihodnje.
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 46
(46) Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Tu uvedena opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Za promocijsko prikazovanje izdelkov veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje.	(46) Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Da se prepreči nevarnost vplivanja na uredniško vsebino, bi bilo koristno pripraviti seznam okoliščin, v katerih je promocijsko prikazovanje izdelkov dopustno za formate, v katerih funkcija oblikovanja mnenja nima nadrejene vloge, in za primere, ko je za promocijsko prikazovanje izdelkov ponujeno neznatno nadomestilo ali pa nadomestila ni. Opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Nadomestilo se lahko uporabi za zagotovitev plačljivih storitev, za katere bi se običajno morala uporabiti lastna sredstva (finančna, osebna ali stvarna). Za promocijsko prikazovanje izdelkov veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje. Poleg tega morajo biti izpolnjene nekatere zahteve. Uredniška odgovornost in neodvisnost ponudnika medijskih storitev ne smeta biti ogroženi. Zlasti je pomembno, da vključitev izdelka v programsko vsebino ne daje vtisa, da program ali njegov ponudnik izdelek podpira. Razen tega izdelek ne sme biti pretirano poudarjen. Izstopanje ni dopustno, razen če je upravičeno zaradi uredniških zahtev programa, zlasti pri predstavitvi življenjske resničnosti. Zaradi ponavljajočega pojavljanja zadevnih znamk, blaga ali storitev ali zaradi načina, na katerega so predstavljene, se lahko zanje uvede prepoved. Pri tem je treba upoštevati tudi vsebino programa, v katerega bodo vključeni. Varstvo potrošnikov in preglednost se zagotovi s splošno obveznostjo identifikacije. Da se preprečijo dodatni oglaševalski učinki, oznaka, ki se pojavi med programom, ne sme ustrezati logu podjetja. Zato je treba izbrati nevtralen logotip.
Obrazložitev
Pomemben je pozitiven seznam, ki dopušča promocijsko prikazovanje izdelkov za primere, v katerih funkcija oblikovanja mnenja nima nadrejene vloge ali ni nevarnosti vplivanja na uredniško vsebino.
Lastnost nedopustnega izpostavljanja je opredeljena v skladu z vsebino razlagalnega sporočila Komisije o določenih vidikih Direktive o „televiziji brez meja“ v zvezi s televizijskim oglaševanjem (C(2004)102/02).
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –	(47) Regulativni organi in člani regulativnih teles morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive. Glede na konkretno organizacijo regulativnih organov in odborov se lahko v skladu z zakonom o medijih ohranijo posebne nacionalne značilnosti , če to ne ogroža nepristranskosti in preglednosti teh organov in odborov –
Obrazložitev
Ta dodatek zagotavlja vključitev različnih organizacijskih oblik služb, pristojnih za regulacijo v zadevnih državah članicah.
Predlog spremembe 22 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) ‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe in katere glavni namen je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	(a) „avdiovizualna medijska storitev“: pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe ES in katere glavni namen je zagotavljanje programskih vsebin, ki vključujejo gibljive slike z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti in za katere nosi uredniško odgovornost ponudnik medijskih storitev ter ki se razširjajo po elektronskih komunikacijskih mrežah, in/ali avdiovizualnih komercialnih sporočil v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
	Ta opredelitev ne zajema:
	- storitev, pri katerih je avdiovizualna vsebina samo postranska in ni glavni namen;
	- elektronskih različic časopisov in revij ter
	- negospodarskih dejavnosti, kot so spletni dnevniki in zasebne spletne strani.
Predlog spremembe 23 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (a a) (nova) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) „program“ pomeni kombinacijo gibljivih slik z zvokom ali brez, ki sestavljajo posamezne dele v programskem sporedu ali vsebinski ponudbi ter jih sestavlja ponudnik medijskih storitev in katerih glavni namen je obveščati, zabavati in izobraževati gledalce;
Obrazložitev
S predlogom spremembe se podpre pristop poročevalca, dodana pa je nadaljnja opredelitev "programa" (pri čemer je glavni namen "obveščati, zabavati in izobraževati gledalce"). Treba je preprečiti zamenjevanje programov v "tradicionalnem" smislu in precejšnjih delov vsebine (npr. 30-minutno trajanje), ki jih pripravijo podjetja, da bi promovirala svoje izdelke in storitve. Te dele vsebine – ki lahko tvorijo precejšen del nekaterih nelinearnih storitev in ki jih gledalci lahko gledajo na zahtevo, ker tako sami želijo – je treba obravnavati kot "avdiovizualna komercialna sporočila".
Predlog spremembe 24 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) ‚razširjanje televizijskih programov‘ ali „televizijska programska vsebina“ pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri ponudnik medijske storitve odloči o času prenosa določenega programa in določi programski spored;	(c) „televizijska programska vsebina“ ali „linearna storitev“ pomeni začetni prenos različnih programov s katerim koli tehničnim sredstvom v kodirani ali nekodirani obliki in v časovnem zaporedju za sočasno gledanje programov na podlagi programske sheme;
Predlog spremembe 25 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (e) (Direktiva 89/552/EGS)
(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri uporabnik odloči o času prenosa določenega programa na podlagi vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve;	(e) „televizijska storitev na zahtevo“ (tj. nelinearna avdiovizualna medijska storitev) pomeni avdiovizualno medijsko storitev za gledanje programov ob času, ki ga izbere uporabnik na podlagi vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve, in katere gospodarski element je pomemben;
Predlog spremembe 26 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni gibljive slike z zvokom ali brez, ki spremljajo avdiovizualne medijske storitve in so namenjene neposrednemu ali posrednemu uveljavljanju blaga, storitev ali ugleda fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;	(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni slike z zvokom ali brez, ki se predvajajo kot del linearnih avdiovizualnih medijskih storitev in so namenjene neposrednemu ali posrednemu uveljavljanju blaga, storitev ali ugleda fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;
Predlog spremembe 27 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 Člen 1, točka (h) (Direktiva 89/552/EGS)
(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar izdajatelj televizijskega programa uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;	(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar ponudnik medijskih storitev uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;
Obrazložitev
Zaradi slabega vpliva prikritega oglaševanja na potrošnike morajo njegovo prepoved upoštevati vsi ponudniki avdiovizualnih storitev. Razširitev prepovedi prikritega oglaševanja na nelinearne storitve je v skladu s prepovedjo prikritega oglaševanja za vsako avdiovizualno komercialno sporočilo iz člena 3g(a).
Predlog spremembe 28 ČLEN 1, ODSTAVEK 2 Člen 1, točka (i) (Direktiva 89/552/EGS)
(i) „sponzorstvo“ pomeni vsak prispevek, ki ga javno ali zasebno podjetje, ki se ne ukvarja z zagotavljanjem avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcijo avdiovizualnih del, nameni za financiranje avdiovizualnih medijskih storitev zaradi uveljavljanja svojega imena, blagovne znamke, ugleda, dejavnosti ali proizvodov;	(i) „sponzorstvo“ pomeni vsak prispevek, ki ga javno ali zasebno podjetje, ki se ne ukvarja z zagotavljanjem avdiovizualnih medijskih storitev ali produkcijo avdiovizualnih del, nameni za financiranje avdiovizualnih medijskih storitev ali programskih vsebin zaradi uveljavljanja svojega imena, blagovne znamke, ugleda, dejavnosti ali proizvodov;
Obrazložitev
Ta dodatek je namenjen pojasnitvi.
Predlog spremembe 29 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k) (Direktiva 89/552/EGS)
(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi običajno za plačilo ali podobno nadomestilo.”	(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi za plačilo ali podobno nadomestilo. Pravna opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov ne zajema nagrad, podeljenih v okviru programov, in izdelkov z blagovno znamko, ki so vključeni v programe.
Obrazložitev
Ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev potrebujejo pravno varnost. Promocijsko prikazovanje izdelkov je kot tako opredeljeno le, če je bilo dejansko izvedeno plačilo. Z uporabo izraza "običajno" bi obstajal pravni dvom o tem plačilu – tudi, kadar ga ni bilo –, zaradi česar bi bilo treba upoštevati posebno ureditev za promocijsko prikazovanje izdelkov, vključno z opredelitvijo. Bistveno je, da nova pravila o promocijskem prikazovanju izdelkov nenamerno ne prepovedujejo že obstoječih in zakonito izvajanih oblik programa, v katerem so predstavljene igre z nagradami za zmagovalce, kar gledalce spodbuja k sodelovanju in jim daje zadovoljstvu ob gledanju.
Predlog spremembe 30 ČLEN 1, TOČKA 4, TOČKA (A) Člen 2a, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
"1. Države članice zagotovijo svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic in ne smejo omejevati njihovega razširjanja na svojem ozemlju zaradi razlogov, pripadajočih področju, ki ga usklajuje direktiva.“	"1. Države članice zagotovijo svobodo sprejemanja avdiovizualnih medijskih storitev iz drugih držav članic in ne smejo omejevati njihovega razširjanja na svojem ozemlju zaradi razlogov, pripadajočih področju, ki ga usklajuje direktiva. Načelo države izvora je jedro uspešne evropske industrije razširjanja televizijskih programov kot naravnega dela notranjega trga. Poleg tega to načelo spodbuja svobodo obveščanja. Načelo države izvora je odločilno za nastanek vseevropskega avdiovizualnega trga z močno industrijo, ki pripravlja evropske vsebine. Poleg tega to načelo varuje pravice gledalcev do udeležbe pri široki ponudbi evropskih programov."
Predlog spremembe 31 ČLEN 1, TOČKA 4, TOČKA (B) Člen 2a, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
(b) v odstavku 2 se „člen 22a“ nadomesti s „člen 3e“.	(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	(2) Države članice smejo začasno odstopati od odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	(a) s televizijsko programsko vsebino iz druge države članice se očitno, resno in hudo krši člen 22(1) ali (2) in/ali člen 22a ali z nelinearno medijsko storitvijo iz druge države članice se očitno, resno in hudo krši člen 3e ali 3d;
	(b) v zadnjih 12 mesecih je ponudnik medijske storitve določbo (določbe) iz točke (a) kršil v vsaj še dveh primerih;
	(c) zadevna država članica ponudnika medijske storitve in Komisijo pisno obvestila o domnevnih kršitvah in o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če se takšna kršitev ponovi;
	(d) posvetovanja z državo članico, ki zagotavlja avdiovizualno medijsko storitev, in s Komisijo se v 15 dneh od obvestila iz točke (c) niso končala z mirno poravnavo, domnevna kršitev pa ostaja.
	Komisija v dveh mesecih po tem, ko so jo države članice obvestile o sprejetih ukrepih, odloči, ali so ti ukrepi skladni s pravom Skupnosti. Če niso, bo morala država članica nemudoma opustiti zadevne ukrepe.
Obrazložitev
Varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva je osnovna vrednota evropske politike avdiovizualnih storitev in ena osrednjih tem te direktive. Cilji za uveljavljanje te vrednote lahko izjemoma in pod določenimi omejenimi pogoji privedejo do omejitve temeljnega načela svobode sprejemanja. Nelinearne storitve, katerih prosto sprejemanje je bilo lahko doslej omejeno v skladu z določbami direktive o elektronskem poslovanju, bodo v prihodnje spadale pod direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah. Iz tega razloga je treba določiti, pod katerimi pogoji se lahko omeji svobodno sprejemanje. Priporočeno je, da bi te določbe sovpadale s tistimi za linearne storitve, saj so nelinearne storitve po značaju vedno bolj podobne linearnim.
Predlog spremembe 32 ČLEN 1, TOČKA 4, TOČKA (B A) (novo) Člen 2a, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
	(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	(3) Odstavek 2 ne vpliva na noben postopek, pravno sredstvo ali sankcijo, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, pod katere jurisdikcijo je zadevni ponudnik medijske storitve.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe 117.
Predlog spremembe 33 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 3, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Države članice spodbujajo koregulativno ureditev na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.“	3. Za izvajanje določb te direktive države članice spodbujajo sisteme koregulacije in samoregulacije. Ti sistemi so takšni, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.
Obrazložitev
Na podlagi sistemov samoregulacije in samonadzora mora biti še naprej omogočeno izvajanje te direktive, zato je treba pojasniti, da to vključuje tudi samoregulacijo, če država sprejme končno odgovornost ter ji je omogočeno, da ustrezno ukrepa.
Predlog spremembe 34 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.	1. Vsaka država članica pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovi, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.
	Za takšne kratke odlomke običajno velja, da:
	- ne smejo biti daljši od 90 sekund in morajo trajati le toliko časa, kolikor je upravičeno zaradi namena in je v skladu z značajem dogodka;
	- se smejo v primeru organiziranih dogodkov predvajati le zatem, ko jih je prvotni izdajatelj televizijskega programa imel možnost predvajati, ali 60 minut po dogodku, kar od tega nastopi prej;
	- brez posebne odobritve imetnika pravic ne smejo biti predvajani kasneje kot 36 ur po koncu dogodka;
	- morajo biti predvajani z jasno oznako prvotnega izdajatelja in/ali imetnika pravic med celotnim trajanjem prenosa;
	- morajo biti predmet ustreznega nadomestila, ki ga izdajatelj televizijskega programa izplača imetniku pravice.
2. Novice za kratko poročanje lahko izdajatelji televizijskih programov prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir.	2. Novice za kratko poročanje lahko izdajatelji televizijskih programov bodisi prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir, bodisi v skladu z zakonodajo zadevne države članice in za namene prenosa sami dobijo dostop do dogodka.
Predlog spremembe 35 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3c, točka (d) (Direktiva 89/552/EGS)
(d) po potrebi pristojni regulativni organ.	(d) po potrebi pristojna regulativna institucija.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe zagotavlja vključitev različnih organizacijskih oblik regulativnih institucij v zadevnih državah članicah.
Predlog spremembe 36 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Države članice z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov. To velja zlasti za programe, ki vsebujejo pornografijo in neupravičeno nasilje. Komisija in države članice si kar najbolj prizadevajo, da spodbujajo zadevne akterje v medijski industriji, da kot nadaljnji ukrep za varstvo mladoletnikov podprejo sistem identifikacije, vrednotenja in filtriranja v celotni Skupnosti. Države članice spodbujajo ukrepe, ki staršem in drugim skrbnikom omogočajo boljši nadzor nad programi, ki vsebujejo neupravičeno nasilje in pornografijo.
Obrazložitev
Glede na dejstvo, da mladoletniki pogosto uporabljajo avdiovizualne medijske vsebine in jim posvetijo veliko svojega časa, jih je treba bolj zaščititi. Zato je treba spodbujati sisteme identifikacije, vrednotenja in filtriranja v celotni Skupnosti ter boljše možnosti nadzora za starše in drugih skrbnike.
Predlog spremembe 37 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3e (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.	Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rase, etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali kakor koli drugače kršijo človekovo dostojanstvo.
Obrazložitev
Zaradi enotnega standardnega varstva za vse avdiovizualne medijske storitev in avdiovizualna komercialna sporočila je treba uskladiti vsebino seznama, predpisanega v členu 3e in členu 3g(c). Obenem bi se zdelo primerno, da bi besedilo uskladili z določbami primarne zakonodaje, kot je določeno v členu 13 Pogodbe ES. Poleg tega je treba vključiti tudi človekovo dostojanstvo in mu nameniti posebno pozornost po vzoru Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Predlog spremembe 38 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3f, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.	1. Države članice spodbujajo ponudnike medijskih storitev, da pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.
	Za nelinearne storitve lahko to uveljavljanje poteka, kot sledi: vlaganje v evropske produkcije v odnosu do skupnega prometa, določen delež evropskih produkcij v okviru video katalogov na zahtevo in privlačne predstavitve evropskih produkcij v elektronskih sporedih televizijskih programov.
Predlog spremembe 39 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3g, točka c, točka (-i) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(-i) kršiti človekovega dostojanstva;
Obrazložitev
Človekovo dostojanstvo je treba kot glavno zapoved vključiti na seznam iz člena 3g(c). Ta razširitev varstva je v skladu s členom 1 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, v kateri je nedotakljivosti človekovega dostojanstva navedena na prvem mestu kot najpomembnejša zapoved.
Predlog spremembe 40 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3g, točka (d) (Direktiva 89/552/EGS)
prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje za cigarete in druge tobačne izdelke;	prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil za cigarete in druge tobačne izdelke;
Obrazložitev
Televizijska prodaja je vključena v avdiovizualno komercialno sporočilo, zato samostojna omemba ni potrebna.
Predlog spremembe 41 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3g, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
[Beseda ‘komercialen’ že obstaja v slovenski različici predloga Komisije.]
Predlog spremembe 42 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, uvodni del (Direktiva 89/552/EGS)
1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane ali vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:	1. Avdiovizualne medijske storitve ali programi, ki so sponzorirani, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
Obrazložitev
Predpisi o sponzoriranju in promocijskem prikazovanju izdelkov se morajo zaradi sistematičnosti in jasnosti določiti v različnih odstavkih. Zanje namreč veljajo zelo različne zahteve.
Predlog spremembe 43 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu in/ali promocijskim prikazovanjem izdelka. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje. Oddaje s promocijskim prikazovanjem izdelkov je treba ustrezno opredeliti na začetku oddaje in tako preprečiti zmedenost gledalcev.	(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje.
Obrazložitev
Predpisi o sponzoriranju in promocijskem prikazovanju izdelkov se morajo zaradi sistematičnosti in jasnosti določiti v različnih odstavkih. Zanje namreč veljajo zelo različne zahteve.
Predlog spremembe 44 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega avdiovizualne medijske storitve ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.	2. Avdiovizualnih medijskih storitev ali posameznih programov ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.
Obrazložitev
Predpisi o sponzoriranju in promocijskem prikazovanju izdelkov se morajo zaradi sistematičnosti in jasnosti določiti v različnih odstavkih. Zanje namreč veljajo zelo različne zahteve.
Predlog spremembe 45 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Kadar avdiovizualne medijske storitve sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati določenih zdravil ali zdravljenja, ki so na voljo le na recept v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev.	3. Kadar avdiovizualne medijske storitve ali programe sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati določenih zdravil ali zdravljenja, ki so na voljo le na recept v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev.
Obrazložitev
Predpisi o sponzoriranju in promocijskem prikazovanju izdelkov se morajo zaradi sistematičnosti in jasnosti določiti v različnih odstavkih. Zanje namreč veljajo zelo različne zahteve.
Predlog spremembe 46 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.	4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane.
Obrazložitev
Predpisi o sponzoriranju in promocijskem prikazovanju izdelkov se morajo zaradi sistematičnosti in jasnosti določiti v različnih odstavkih. Zanje namreč veljajo zelo različne zahteve.
Predlog spremembe 47 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3ha
	1. Promocijsko prikazovanje izdelkov je načeloma prepovedano.
	2. Promocijsko prikazovanje izdelkov je izjemoma dopustno:
	(a) pri kinematografskih delih, televizijskih filmih in nadaljevankah, športnih prenosih in resničnostnih oddajah; ali
	(b) v primerih, kjer je malo ali skoraj nič pozornosti namenjene promocijskemu prikazovanju.
	3. Odstavek 2 ne velja za otroške oddaje, poročila, dokumentarne filme, aktualne informativne oddaje in druge svetovalne oddaje.
	4. Kadar je promocijsko prikazovanje izdelkov dovoljeno, morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
	(a) na spored in, kjer je ustrezno, vsebino takšnih avdiovizualnih medijskih storitev se nikakor ne sme vplivati tako, da bi to posegalo v odgovornost in uredniško neodvisnost ponudnika medijske storitve;
	(b) promocijsko prikazovanje izdelkov ne sme neposredno spodbujati nakupa ali najema izdelkov ali storitev, zlasti ne s posebnim promocijskim navajanjem takih izdelkov ali storitev;
	(c) izdelek ne sme biti pretirano poudarjen;
	(d) gledalci morajo biti jasno obveščeni, da gre za promocijsko prikazovanje izdelkov, da se prepreči vsakršno zavajanje. Oddaje, ki vključujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, je treba opredeliti kot take. Izdelek je treba opredeliti na začetku oddaje in med predvajanjem, ko pride do promocijskega prikazovanja, npr. z vstavitvijo nevtralnega logotipa;
	e) poleg tega oddaje ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov oz. cigaret ali podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.
Obrazložitev
S specifičnimi ukrepi bi pripomogli k odpravi nejasnosti v zvezi s promocijskim prikazovanjem izdelkov in k izboljšanju pravne varnosti. Koristno je imeti pozitiven seznam upravičenega promocijskega prikazovanja izdelkov v primerih, ko vplivanje na mnenje ni glavni namen, ter v primerih, ko ni nevarnosti za vplivanje na uredniško vsebino. Oddaje s posebej občutljivo vsebino so v celoti izključene. Potrošnike je treba zaščititi s sprejetjem ustreznih ukrepov, da se opredelijo zadevni izdelki.
Predlog spremembe 48 ČLEN 1, TOČKA 9 Člen 10, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Izolirani oglaševalni in prodajni vložki, ki se ne pojavljajo v športnem programu, naj ostanejo izjema.“	črtano
Predlog spremembe 49 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 2, pododstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 35 minut.	2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 30 minut.
Obrazložitev
Če bi spremenili pravilo, s katerim so premori dovoljeni vsakih 30 minut, kar se trenutno uporablja za poročila in otroške programe, in premore dopustili vsakih 35 minut, bi močno negativno vplivali na izvajalčeve dohodke iz oglaševanja in posledično na njegovo sposobnost financirati produkcijo avdiovizualne vsebine. Ker večina poročil in otroških programov ni daljša od 30 minut, bi ti programi ostali brez oglaševanja. V predlogu Komisije ali v regulativni presoji vpliva ni razlage ali obrazložitve za ta ukrep.
Predlog spremembe 50 ČLEN 1, TOČKA 13 Člen 18, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, napovedi sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov.“	2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami ali programskimi vsebinami druge avdiovizualne medijske storitve, ki pripada isti skupini podjetij, in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, napovedi sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov.
Obrazložitev
Lastno in navzkrižno promocijsko prikazovanje programov je treba podobno obravnavati v "večkanalnem okolju", kjer morajo izdajatelji televizijskega programa gledalce obveščati o programskih vsebinah, ki so na voljo na drugih kanalih.
Predlog spremembe 51 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.	1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in institucij ter zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.
Obrazložitev
Ta dodatek zagotavlja vključitev različnih organizacijskih oblik služb, pristojnih za regulacijo v zadevnih državah članicah.
Predlog spremembe 52 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Nacionalni regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive.	2. Nacionalni regulativni organi in institucije predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive.
Obrazložitev
Ta dodatek zagotavlja vključitev različnih organizacijskih oblik služb, pristojnih za regulacijo v zadevnih državah članicah.

POSTOPEK

Naslov	Predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
Referenčni dokumenti	KOM((2005)0646 - C6-0443/2005 - 2005/0260(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ECON 2.2.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Karsten Friedrich Hoppenstedt 14.3.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	11.7.2006		11.9.2006	3.10.2006
Datum sprejetja	10.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	40 2 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, David Casa, Jan Christian Ehler, Jonathan Evans, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in 't Veld, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Sahra Wagenknecht.
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Harald Ettl, Ona Juknevičienė, Werner Langen, Alain Lipietz, Sarah Ludford, Charles Tannock, Corien Wortmann-Kool.
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Christopher Heaton-Harris, Luis Herrero-Tejedor, Toine Manders.
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

(COD)

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (11.10.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

Pripravljavec mnenja: Gianni De Michelis

KRATKA OBRAZLOŽITEV

· Direktiva, ki nam je bila predložena v razpravo in odobritev, posodablja Direktivo 89/552/EGS iz leta 1989, katere cilj je bil omogočiti prosto razširjanje televizijskih programov na celotnem ozemlju EGS.

· V primerjavi s takratnim stanjem se je s tehnološkim razvojem občutno povečalo število različnih platform, prek katerih je možno širiti in sprejemati avdiovizualne vsebine, zlasti pa je prišlo do strukturnih sprememb v značilnostih poslovnega modela zadevnega sektorja. Trg prodajalca se je namreč postopoma preoblikoval v trg uporabnika, ki ni več pasivni prejemnik ponudbe, ki jo določi izključno izdajatelj televizijskih programov, ampak sam odloča - in predvsem bo v prihodnosti vedno bolj sam odločal - o vsebinah, ki jih želi uporabljati.

· Ena od posledic takega novega gospodarskega modela, ki bo - poudarjamo - v prihodnosti zagotovo še bolj odločilna, je korenita sprememba v zvezi z viri financiranja sektorja avdiovizualne industrije tako kar zadeva proizvodnjo kot tudi distribucijo. V primerjavi z dvema tradicionalnima oblikama financiranja, tj. naročninami in prihodki iz oglaševanja, je vedno pomembnejši plačilni sistem, določen glede na naravo in kakovost avdiovizualnih storitev, za katere uporabniki zaprosijo. Zato lahko pričakujemo znatno in trajno porast gospodarskega pomena tega industrijskega sektorja, svetovna konkurenca pa se bo povečala.

· Po eni strani sta torej zaradi takega scenarija še večji potreba in nuja po vzpostavitvi resničnega enotnega evropskega trga, ki bo po velikosti lahko konkuriral ameriškemu trgu in rastočim indijskim, latinskoameriškim in kitajskim trgom, njegovo delovanje pa bo presegalo jezikovne ovire ali številne in različne nacionalne predpise. Po drugi strani pa je treba določiti predpise, ki bodo omogočili spremljanje, podpiranje in spodbujanje stalnega tehnološkega razvoja, tudi ob upoštevanju, da bo prihodnosti večja izbira ponudbe, ki jo ponuja tehnologija sama, vedno bolj zagotavljala varstvo interesov potrošnikov.

· Obenem je treba priznati, da posebna narava zadevnega proizvoda - avdiovizualnih storitev - predstavlja posebne težave, ki so deloma povezane tako s še vedno precej različno stopnjo senzibilnosti znotraj nacionalnih skupnosti kot tudi s potrebo po spoštovanju vrednote, kot je kulturna identiteta, katere varstvo predstavlja bistveno značilnost t.i. "evropskega modela".

· Poleg tega je pomembno opomniti, da se je v nasprotju z letom 1989 Evropska unija odločila, da bo svojo politično strategijo o prevladujoči geopolitični in geoekonomski vlogi opredelila v okviru razvoja svetovnega gospodarstva: to je t.i. lizbonska strategija, sprejeta leta 2000, katere cilj je, da do leta 2010 Evropska unija postane "najbolj konkurenčno in dinamično ter na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki bo uživalo polno zaposlenost ter ekonomsko in socialno kohezijo in spoštovanje okolja".

Glede na to je jasno, da je prihodnost gospodarskega sektorja, na katerega se nanaša direktiva, bistvenega pomena za uspeh te strategije. Zato je treba sprejeti zakonski okvir, ki bo, tako kot drugi politični cilji Evropske unije, kot obvezo upošteval prav potrebo po tem, da se evropski industriji omogoči, da postane konkurenčna na svetovni ravni v primerjavi s konkurenti iz drugih delov sveta. Revizija direktive 89/552/EGS bo morala biti usmerjena in oblikovana tako, da bo uskladila interese skupnosti, potrošnika in industrije. Pravzaprav poudarjamo, da je treba sprejeti pristop, ki bo uspel uskladiti te različne interese.

· V tem smislu ugotavljamo, da besedilo, ki ga je predlagala Evropska komisija, predstavlja napredek v tej smeri in ga mora zato Parlament odobriti, medtem ko mora zavrniti predstavljene alternative za nadaljevanje pristopa, osnovanega na zakonodajnem okviru, ki je trenutno v veljavi (direktiva o televiziji brez meja samo za t.i. linearne storitve, direktiva o elektronskem poslovanju za nelinearne storitve) ali za spremembo posebnih predpisov, ki urejajo linearne storitve. Cilj opredeliti t.i.

· "avdiovizualne medijske storitve" je sprejemljiv, čeprav bi bilo za jasnejše razlikovanje med storitvami in medijskimi storitvami bolje natančneje določiti tudi obseg t.i. "nelinearnih medijskih storitev". Upravičena je namreč zaskrbljenost tistih, ki se bojijo, da bi preohlapna opredelitev obsega lahko omejila sposobnost Evrope, da raziskuje nove oblike obveščanja o novih proizvodih. V tem smislu je treba razumeti predloge sprememb, ki jih predlagamo v tem poročilu.

· Cilj naših predlogov sprememb je tudi omogočiti okrepitev evropskih industrijskih struktur, zlasti na področju proizvajanja vsebin, da bodo lahko konkurirale tako ameriškim konkurentom kot tudi obetajočim indijskim, latinskoameriškim in kitajskim konkurentom.

V ta namen je pomembno poudariti pomen ustreznega sistema za upravljanje pravic za uporabo avdiovizualnih vsebin, ki mora omogočiti okrepitev industrije neodvisne produkcije samih vsebin. Zato je zaželeno, da se to splošno sliko, v skladu s cilji omenjene direktive, upošteva na ustreznih mestih.

Na podlagi iste filozofije menimo, da je treba podpreti zamisel o ustrezni ureditvi "promocijskega prikazovanja izdelkov" in določitev nekazenskih pravil za urejanje področja oglaševanja v celoti, ob upoštevanju dejstva, da se bo morala industrija, zaradi širše izbire, ki jo bodo imeli na razpolago potrošniki, izogibati izbiram, ki niso v interesu slednjih, glede na to, da bo široka ponudba spodbudila potrošnike, da se odločijo za proizvode, za katere menijo, da so boljši in bolj po njihovem okusu. Taka sprememba potreb in pričakovanj uporabnikov zmanjša potrebo po nadzoru s strani javnih organov.

· Na koncu bi želeli izraziti večjo naklonjenost samoregulaciji kot koregulaciji. Zavedamo se, da možnost izglasovati zakone v tej smeri močno omejuje "Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji" z dne 31.12.2001. Vendar je tehnološki razvoj, ki vpliva na pravila trga, tako hiter, da so potrebni ustrezni predpisi, ki bodo sposobni združiti potrebo po varstvu vrednot in ciljev splošnega interesa in obenem zagotoviti potrebno prožnost in konkurenčnost evropske industrije.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 1
(1) Direktiva 89/552/EGS usklajuje nekatere zakone in druge predpise držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Vendar je zaradi novih tehnologij prenosa avdiovizualnih medijskih storitev potrebno prilagajanje regulativnega okvira, da se upošteva vpliv strukturnih sprememb in tehnološkega razvoja na poslovne modele, zlasti financiranje komercialnih programskih vsebin, in da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti za evropsko informacijsko tehnologijo ter medijsko industrijo in storitve.	(1) Direktiva 89/552/EGS usklajuje nekatere zakone in druge predpise držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov. Vendar je zaradi novih tehnologij prenosa avdiovizualnih medijskih storitev potrebno prilagajanje regulativnega okvira, da se upošteva vpliv strukturnih sprememb, širjenja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) in tehnološkega razvoja na poslovne modele, zlasti financiranje komercialnih programskih vsebin, in da se zagotovijo najboljši pogoji konkurenčnosti za evropsko informacijsko tehnologijo ter medijsko industrijo in storitve.
Obrazložitev
Širjenje informacijskih in komunikacijskih tehnologij je pomembno vplivalo na družbene in gospodarske strukture. Zlasti je širjenje IKT sprožilo nadaljnji tehnični razvoj, ki je spremenil strukture in funkcijo številnih poslovnih modelov.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 2 A (novo)
	(2a) Svoboda in pluralnost medijev sta bistvena pogoja za polno spoštovanje pravice do svobode izražanja in obveščanja; sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti za človekove pravice obvezuje države članice, da varujejo pluralnost medijev in jo po potrebi zagotovijo z ustreznimi ukrepi.
Obrazložitev
Predlog spremembe temelji na načelu, da so mediji gospodarska in kulturna dobrina, zato bi morala biti v direktivi, tako kot relevantni veljavni zakonodaji, upoštevana oba vidika.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 3
(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev za družbo, demokracijo in kulturo upravičuje uporabo posebnih pravil za te storitve.	(3) Pomen avdiovizualnih medijskih storitev in njihove vsebine za družbo, demokracijo, izobraževanje in kulturo, kot tudi narava sama avdiovizualnih storitev, ki so hkrati gospodarske in kulturne dobrine, upravičujeta uporabo posebnih pravil za te storitve, namenjene predvsem zaščiti in krepitvi pluralizma v informativnih medijih različnih oblik, da bi se tako ohranile zlasti temeljne svoboščine in pravice, ki so zapisane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v paktu Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ter da bi se zagotovilo varstvo mladoletnikov ter ranljivih ali invalidnih oseb. Poleg tega bi morali mediji državljanom omogočiti kritično presojo in razlago realnosti ter da bi bolje izkoristili vedno bolj obsežne informacije, ki so jim na voljo, kot je potrjeno v Priporočilu Sveta Evrope št. 1466(2000). Ko bodo te storitve ustrezno regulirane, bi morali državljani imeti možnost izbrati najprimernejši medij in vrsto komunikacije ter tako dobiti priložnost za polno uveljavljanje svoje pravice do svobode obveščanja in izražanja.
Obrazložitev
Avdiovizualne storitve je treba obravnavati tako z vidika njihove tržne kot kulturne vrednosti.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 4
(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve in nastajajoče storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe.	(4) Tradicionalne avdiovizualne medijske storitve in nastajajoče storitve na zahtevo ponujajo veliko možnosti za zaposlitev v Skupnosti, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, ter spodbujajo gospodarsko rast in naložbe z izboljšanjem življenjskih pogojev in posledično s krepitvijo konkurenčnosti evropskih podjetij. Olajšanje tehničnega dostopa do avdiovizualnih storitev za vse, zlasti za ranljive skupine prebivalstva, kot so invalidi in ostareli, bo prispevalo k dinamičnosti in konkurenčnosti sektorja. Podpora podjetjem, ki se tega zavedajo, bo pripomogla k doseganju cilja vključenosti ter tudi spodbujala raziskovanje in zaposlovanje.
Obrazložitev
Ustvarjanje delovnih mest in veliko možnosti za zaposlitev sta izredno pomembna dejavnika za spodbujanje industrijskega sektorja v Evropi. Spodbujanje rasti in produktivnosti vseh industrijskih sektorjev je eden najpomembnejših ciljev Evropske skupnosti.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 5
(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je treba, da se prepreči izkrivljanje konkurence in izboljša pravna varnost, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise za vse avdiovizualne medijske storitve.	(5) Pravna negotovost in neenaki konkurenčni pogoji se za evropska podjetja, ki zagotavljajo avdiovizualne medijske storitve, pojavljajo v zvezi s pravnim režimom, ki ureja nastajajoče storitve na zahtevo, zato je treba, da se prepreči izkrivljanje konkurence, da se prispeva k vzpostavitvi notranjega trga in enotnega informacijskega prostora in izboljša pravna varnost, uporabiti vsaj osnovne usklajene predpise za vse linearne in nelinearne avdiovizualne medijske storitve, da bi pripomogli k dokončnemu oblikovanju notranjega trga in olajšali izoblikovanje enotnega informacijskega območja.
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 6
(6) Komisija je sprejela Sporočilo o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike, v katerem poudarja, da mora regulativna politika sektorja v sedanjosti in prihodnosti zaščititi nekatere javne interese, kot so kulturna različnost, pravica do informacij, varstvo mladoletnikov in potrošnikov.	(6) Komisija je sprejela Sporočilo o prihodnosti evropske regulativne avdiovizualne politike, v katerem poudarja, da mora regulativna politika sektorja v sedanjosti in prihodnosti zaščititi nekatere javne interese, kot so kulturna različnost, pravica do informacij, potreba po pluralnosti medijev, varstvo mladoletnikov in potrošnikov ter ukrepi za krepitev osveščenosti javnosti in medijskih spretnosti ter načela splošnega dostopa za vse družbene skupine, vključno z najbolj zapostavljenimi.
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 6 A (novo)
	(6a) Med zasedanjem Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000 je Evropska unija uvedla ambiciozen načrt z namenom, da bi do leta 2010 Evropa postala "najbolj dinamično in konkurenčno na znanju temelječe gospodarstvo na svetu". Lizbonska strategija je ponovno zaživela v času vmesne revizije leta 2005 kot bistvena komponenta za povečanje blaginje, spodbujanje konkurenčnosti in pospeševanje produktivnosti v Evropski uniji. V ta namen in v okviru lizbonske strategije se je treba osredotočiti na politike, ki bodo pozitivno vplivale na dokončanje notranjega trga, zmanjšanje ovir za konkurenco na notranjem trgu ter na pospeševanje uporabe informacijske in komunikacijske tehnologije z namenom začrtati pot do konkurenčnega gospodarstva, ki temelji na znanju.
Obrazložitev
Lizbonska strategija je bila najpomembnejše orodje EU za spodbujanje konkurenčnosti evropskih podjetij s povečanjem blaginje in življenjskih pogojev. Lizbonska strategija je osnova za spodbujanje produktivnosti evropske industrije, katere del je tudi radiotelevizijska industrija.
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 6 B (novo)
	(6b) Spodbujanje konkurenčnosti evropske industrije, katere pomemben sestavni del je avdiovizualni sektor, je bistveno za doseganje ciljev politike lizbonske strategije. Zato je treba za povečanje konkurenčnosti v avdiovizualnem sektorju s primernim regulativnim okvirom spodbujati ustrezne načine financiranja.
Obrazložitev
Dopolnilo k predlogu spremembe 6 avtorja Giannija De Michelisa. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo biti preobremenjene s predpisi, da bi bile konkurenčne.
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 6 C (novo)
	(6c) Načelo države izvora je odločilno za nastanek vseevropskega avdiovizualnega trga z močno industrijo, ki pripravljajo evropske vsebine. Poleg tega načelo varuje pravice gledalcev, da izbirajo iz široke ponudbe evropskih programov.
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 6 D (novo)
	(6d) Lizbonska strategija, ki je namenjena vzpodbujanju konkurenčnega gospodarstva, temelječega na znanju, zahteva trajnostno vlaganje v infrastrukturo sektorja in uvajanje novih, inovativnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij, vključno s potrebnim raziskavami, da bi znotraj evropskega trga razvili uspešno in visoko produktivno radiotelevizijsko industrijo (katere pomemben sestavni del so avdiovizualne storitve).
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 6 E (novo)
	(6e) Ustrezno regulirana, močna evropska industrija, ki vključuje tradicionalne in nastajajoče avdiovizualne sektorje, podprta z velikimi naložbami in uspešnimi IKT, bo prispevala k doseganju cilja lizbonske strategije, da Evropska unija do leta 2010 postane najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo. S sedanjimi pravili je treba doseči ustrezno regulativno ravnovesje v konkurenčnem okolju Evropske unije, bistveno za pridobitev zaupanja podjetij, ki so vir naložb in ustvarjajo nova delovna mesta.
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 6 F (novo)
	(6f) Oblikovanje močne, konkurenčne evropske industrije je bil eden pomembnejših ciljev lizbonske strategije. V ta namen je s pomočjo velikih naložb, raziskovanja in vplivnih informacij možno doseči vodilni položaj na področju produktivnosti in tehnologije v vseh sektorjih gospodarstva, vključno z avdiovizualnim. Uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij v konkurenčnem okolju bo omogočila ustrezno regulativno ravnovesje za pridobitev zaupanja potrošnikov in podjetij, ki ustvarjajo delovna mesta, ter za dokončno izoblikovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 6 G (novo)
	(6g) V okviru lizbonske strategije je pomembno upoštevati razvoj produkcije evropskih vsebin, tako da se oblikuje okvir politike, ki se nanaša predvsem na lastništvo in izkoriščanje pravic, s katerim bi dosegli ravnovesje med zahtevami glede širjenja programskih vsebin in potrebo po zaščiti prednostnih pravic imetnikov avtorskih pravic.
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 6 H (novo)
	(6d) V okviru lizbonske strategije je pomembno upoštevati razvoj produkcije evropskih vsebin z začrtanjem političnega okvirja, zlasti ob upoštevanju lastništva in izkoriščanja pravic.
Obrazložitev
S splošnim ciljem spodbujanja evropske industrije in evropske avdiovizualne industrije je treba nameniti pozornost tudi evropskim proizvajalcem vsebin. V ta namen je treba oblikovati okvir, ki bo obravnaval pravice, saj je prevlada distributerjev v tem pogledu škodljiva.
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 7
(7) Komisija je sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba“ za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v informacijski družbi in medijski industriji. i2010 je celovita strategija, namenjena spodbujanju razvoja digitalnega gospodarstva, glede na zbliževanje informacijskih in medijskih storitev, mrež in naprav, s posodabljanjem in uporabo vseh političnih instrumentov EU: regulativni instrumenti, raziskave in partnerstvo z industrijo. Komisija se je zavezala k oblikovanju skladnega okvira notranjega trga za informacijsko družbo in medijske storitve s posodabljanjem pravnega okvira za avdiovizualne storitve, ki se je začelo s predlogom Komisije leta 2005 o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja.	(7) Komisija je sprejela pobudo „i2010: Evropska informacijska družba“ za spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja v informacijski družbi in medijski industriji. i2010 je celovita strategija, namenjena spodbujanju produkcije evropskih vsebin, razvoja digitalnega gospodarstva in sprejemanja IKT, glede na zbliževanje informacijskih in medijskih storitev, mrež in naprav, s posodabljanjem in uporabo vseh političnih instrumentov EU: regulativni instrumenti, raziskave in partnerstvo z industrijo. Komisija se je zavezala k oblikovanju skladnega okvira notranjega trga za informacijsko družbo in medijske storitve s posodabljanjem pravnega okvira za avdiovizualne storitve, ki se je začelo s predlogom Komisije leta 2005 o posodobitvi Direktive o televiziji brez meja.
Obrazložitev
Razvoj digitalnega gospodarstva in ustvarjanje informacijske družbe je možno doseči samo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije.
Predlog spremembe 16 UVODNA IZJAVA 10
(10) Zaradi uvedbe minimalnega niza usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h ter na področjih, usklajenih v tej direktivi, države članice ne smejo več odstopati od načela države izvora v zvezi z varstvom mladoletnikov in bojem proti podžiganju sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, ter kršitev človekovega dostojanstva v zvezi s posameznikom ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.	(10) S to uredbo je uveden minimalni niz usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h za vse avdiovizualne medijske storitve v zvezi z varstvom mladoletnikov, potrošnikov in zaščito človekovega dostojanstva. Veljajo tudi določbe Direktive 2000/31/ES, zlasti tiste, ki se nanašajo na načelo države izvora, zahteve glede podatkov in pravila o odgovornosti (izjeme v zvezi z odgovornostjo). Razen tega lahko države članice v skladu s členom 3(3) do 3(5) Direktive2000/31/ES še vedno sprejmejo ukrepe, ki so potrebni zaradi javnega reda.
Obrazložitev
V uvodnih izjavah mora biti jasno zapisano, da države članice ohranijo pravico, da v skladu s členom 3(3) do (5) Direktive št. 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o elektronskem poslovanju) sprejmejo ukrepe, ki so potrebni zaradi javnega reda.
Predlog spremembe 17 UVODNA IZJAVA 11
(11) Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede na člen 1(3) ne posega v ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni, za izpolnitev ciljev splošnega interesa, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin in avdiovizualno politiko.	(11) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES (okvirna direktiva) je vzpostavila enoten pravni okvir za vsa omrežja in storitve prenosa, vendar glede na člen 1(3) ne posega v ukrepe, sprejete na ravni Skupnosti ali nacionalni ravni, za izpolnitev ciljev splošnega interesa, zlasti v zvezi z urejanjem vsebin in avdiovizualno politiko. To je v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, ki upravičuje ločevanje med urejanjem področja prenosa in področja vsebine.
Obrazložitev
Načelo tehnološke nevtralnosti dovoljuje popolno svobodo pri razvoju tehnologij prenosa v okviru primernih standardov in pravil, prav tako pa omogoča uporabo skladnega okvira za urejanje vsebine.
Predlog spremembe 18 UVODNA IZJAVA 13
(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani.	(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa dejavnosti, ki so izhodiščno negospodarske, kot so izključno zasebne spletne strani, razširjanje in izmenjava avdiovizualnega gradiva za izražanje osebnega mnenja in storitve razširjanja avdiovizualnih vsebin, ki jo izdelajo uporabniki za namene izmenjave v interesni skupnosti ali druge linearne storitve, ki nimajo jasnega vpliva na večji del javnosti.
Obrazložitev
S takim pojasnilom bi bili uporabniki bolj pomirjeni, da direktiva ne bo spremenila njihovega načina izrabe ustvarjalnega potenciala interneta, vključno s spletnimi avdiovizualnimi gradivom, ki mora spoštovati le kazensko pravo.
Predlog spremembe 19 UVODNA IZJAVA 14
(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, ki niso namenjene širjenju avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo in ni njen glavni namen. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo.	(14) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema množične medije v njihovi vlogi obveščanja, zabavanja in izobraževanja splošne javnosti, vendar izključuje vse oblike zasebnega dopisovanja, kot je elektronska pošta, poslana omejenemu številu prejemnikov. Opredelitev izključuje tudi vse storitve, ki niso namenjene širjenju avdiovizualne vsebine, tj. kadar je avdiovizualna vsebina le naključno povezana s storitvijo in ni njen glavni namen. Sem sodijo spletne strani, pri katerih so avdiovizualni elementi le pomožna dopolnitev, na primer animirani grafični elementi, majhni oglaševalski vložki ali informacije, povezane z izdelkom ali neavdiovizualno storitvijo.
Obrazložitev
Ena glavnih značilnosti opisanih storitev v tej direktivi, omenjena tudi v opredelitvi, je posredovanje splošni javnosti.
Predlog spremembe 20 UVODNA IZJAVA 15
(15) Ta direktiva ne zajema elektronskih različic časopisov in revij.	(15) Ta direktiva ne zajema elektronskih različic časopisov, revij, periodičnega tiska, dnevnikov ali knjig, če je njihova vizualna vsebina pretežno statična.
Obrazložitev
Pojasnilo.
Predlog spremembe 21 UVODNA IZJAVA 16
(16) Izraz „avdiovizualni“ velja za gibljive slike z zvokom ali brez njega, zato vključuje neme filme, vendar ne zajema zvočnega ali radijskega oddajanja.	(16) Za namene te direktive izraz „avdiovizualni“ velja za gibljive slike z zvokom ali brez njega, zato vključuje neme filme, vendar ne zajema zvočnega ali radijskega oddajanja.
Obrazložitev
Pojasnilo, ker izraz "avdiovizualni" zajema radijske in druge pravne akte, na primer klasifikacijo storitev v Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami STO.
Predlog spremembe 22 UVODNA IZJAVA 16 A (novo)
	(16a) Avdiovizualna medijska storitev pomeni programske vsebine, tj. zaključeno zaporedje gibljivih slik z zvokom ali brez, za katere je uredniško odgovoren ponudnik medijskih storitev in ki jih ta širi na podlagi stalne programske sheme ali pa so predstavljene v katalogu.
Obrazložitev
Predlog spremembe razjasni opredelitev avdiovizualne medijske storitve.
Predlog spremembe 23 UVODNA IZJAVA 17 A (novo)
	(17a) Merila, določena v opredelitvi avdiovizualnih medijskih storitev, kot je navedeno pod točko (a) člena 1 Direktive 89/552/EGS, kot je bila spremenjena, in nadalje pojasnjena v uvodnima izjavama 13 in 17 te direktive, morajo biti izpolnjena sočasno.
Obrazložitev
Pomembno je poudariti, da je treba merila, ki jih je predstavila Komisija v uvodnima izjavama 13 in 17, izpolniti sočasno.
Predlog spremembe 24 UVODNA IZJAVA 19 A (novo)
	(19a) Da se spodbudi močna, konkurenčna in integrirana evropska avdiovizualna industrija ter okrepi pluralnost medijev po vsej Evropski uniji, je še vedno nujno, da je ena sama država članica pristojna za posameznega ponudnika avdiovizualnih medijskih storitev.
Obrazložitev
Namen je okrepiti načelo države izvora, zlasti pa sedanjo opredelitev ustanavljanja in pristojnosti, ki so bili do sedaj v učinkovito pomoč čezmejni evropski radiofuziji.
Predlog spremembe 25 UVODNA IZJAVA 19 B (novo)
	(19f) Ker je pluralnost informacij temeljno načelo Evropske unije, morajo države članice preprečiti pojav prevladujočega položaja, ki bi to načelo omejeval, ter morajo z ustreznimi predpisi zagotoviti svobodo obveščanja, s čimer poskrbijo za nediskriminatoren dostop do medijskih storitev, ki so v javnem interesu.
Obrazložitev
Respect for pluralism of information must be reflected in appropriate provisions such as the ‘must carry’ rules.
Predlog spremembe 26 UVODNA IZJAVA 21 A (novo)
	(21 a) V opredelitev „standardne potrošniške opreme“ je treba vključiti funkcije, ki bodo zagotovile, da bodo avdiovizualne medijske storitve dostopne invalidom in starejšim osebam. Dostopnost omenjenih storitev mora med drugim zajemati znakovni jezik, podnaslavljanje, zvočne opise prizorov, zvočne podnapise ter preproste in razumljive menije.
Obrazložitev
V opredelitvi „standardne potrošniške opreme“ je treba upoštevati tudi kriterije dostopnosti za invalide in starejše osebe.
Predlog spremembe 27 UVODNA IZJAVA 24
(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok razširjanja televizijskih programov, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče.	(24) V skladu s to direktivo, ne glede na uporabo načela države izvora, lahko države članice še vedno sprejmejo ukrepe, ki omejujejo prost pretok avdiovizualnih medijskih storitev, vendar le pod nekaterimi pogoji, naštetimi v členu 2a te direktive, in v skladu s postopkom iz te direktive. Vendar si je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso Evropskega sodišča vsako omejitev prostega pretoka storitev, kot je denimo vsako odstopanje od temeljnega načela Pogodbe, razlagati omejujoče.
Obrazložitev
Člen 2 a bi moral zajemati vse avdiovizualne medijske storitve.
Predlog spremembe 28 UVODNA IZJAVA 25
(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.	(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo. Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.
	Ukrepi, namenjeni doseganju ciljev javnega interesa na področju novih avdiovizualnih medijskih storitev, bodo učinkovitejši, če se bodo izvajali z aktivno podporo samih ponudnikov storitev. Države članice bodo lahko tako v večjem obsegu uporabljale pregledne in razširjene mehanizme koregulacije, zlasti za nelinearne storitve.
	Instrumente koregulacije in samoregulacije se uporabi za izvajanje te direktive in v skladu z njo ob upoštevanju pravnih tradicij držav članic.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe natančneje opredeljuje komplementarnost med ureditvijo, ki izhaja iz direktive in se uporablja v državah članicah, ter koregulacijo in samoregulacijo.
Predlog spremembe 29 UVODNA IZJAVA 25 A (novo)
	(25a) Samoregulacija predstavlja obliko prostovoljne pobude, ki gospodarskim subjektom, socialnim partnerjem in nevladnim organizacijam daje možnost, da med seboj in zase sprejmejo splošne smernice na evropski ravni. Samoregulacija je alternativni način izpolnjevanja obstoječih predpisov in ne more popolnoma nadomestiti obveznosti zakonodajalca. Samoregulacija lahko pomeni, da upoštevanje predpisov te direktive zagotavljajo samoregulativni organi, kar v ničemer ne vpliva na obveznosti držav članic, izhajajoče iz pogodbe.
Obrazložitev
Pojasnilo konceptov "koregulacija" in "samoregulacija" v uvodnih izjavah je potrebna, da se omogoči najvišjo možno raven samoregulacije v Evropski skupnosti.
Predlog spremembe 30 UVODNA IZJAVA 25 B (novo)
	(25b) Prizadevanje za dosego ciljev javnega interesa na področju nelinearnih storitev bo učinkovitejše ob dejavni podpori samih ponudnikov storitev. Države članice se spodbuja k obširni uporabi preglednih in splošno sprejetih sistemov samoregulacije in koregulacije.
Predlog spremembe 31 UVODNA IZJAVA 26
(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je nujno treba spodbujati pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.	(26) Izdajatelji televizijskega programa lahko pridobijo izključne pravice do prenosa dogodka javnega interesa. Vendar je nujno treba spodbujati pluralnost z različno produkcijo in pripravo informativnih oddaj v Evropski uniji ter spoštovati načela iz člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Kadar je državam članicam dovoljeno, da pripravijo sezname dogodkov velikega pomena za družbo, ki se jih ne sme prenašati ekskluzivno, mora biti posamezni državi članici prepuščena odločitev, ali bo pripravila ta seznam, kateri dogodki imajo po njeni presoji velik pomen za družbo, kako je opredeljen izraz "večji delež javnosti" in katero vrsto poročanja je treba omogočiti.
Obrazložitev
Države članice bi morale same presoditi, kateri dogodki imajo velik pomen za družbo, kako bodo opredelile večji delež javnosti in katera vrsta poročanja naj bo omogočena.
Predlog spremembe 32 UVODNA IZJAVA 27
(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka javnega interesa, dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in posrednikom, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke za namene priprave splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki ne smejo biti daljši od 90 sekund.	(27) Zaradi zaščite temeljne pravice do prejemanja informacij in zagotavljanja celostnega in ustreznega varstva interesov gledalcev v Evropski uniji, morajo izdajatelji, ki imajo izključne pravice prenosa dogodka javnega interesa ob povračilu razumnih stroškov dovoliti drugim izdajateljem televizijskega programa in tiskovnim agencijam, če delujejo v imenu izdajateljev televizijskega programa, da uporabijo kratke odlomke samo za namene priprave splošnih informativnih oddaj, in sicer na podlagi pravičnih, razumnih in nediskriminacijskih pogojev ob upoštevanju izključnih pravic. Takšne pogoje je treba pravočasno sporočiti pred dogodkom javnega interesa, da imajo drugi dovolj časa za uveljavljanje takšne pravice. Običajno velja, da takšni kratki odlomki: - ne smejo biti daljši od 90 sekund, - se ne smejo predvajajo več kot 48 ur po dogodku, - ne smejo biti uporabljeni za ustvarjanje arhiva javnih zabavnih vsebin, - se jim ne odstrani logotip ali kateri koli drug simbol gostiteljskega izdajatelja televizijskih programov in - ne smejo biti uporabljeni za ustvarjanje novih nelinearnih storitev.
Obrazložitev
Oblikovanje vseevropske pravice do kratkega poročanja bi pomagalo reševati tržne nepopolnosti v primerih, ko izdajatelji ne morejo pridobiti televizijskih posnetkov za kratko poročanje o pomembnejših javnih dogodkih, ki se odvijajo v drugih državah članicah, da bi jih vključili v svoje splošne informativne oddaje. Predlagane dopolnitve k predlagani uvodni izjavi 27 Komisije bi zato pojasnile, da se vsebine, ki so pridobljene zaradi pravice do kratkega poročanja, lahko uporabijo samo v splošnih informativnih oddajah v linearnih avdiovizualnih medijskih storitvah (kot je določeno v členu 1) v strogo omejenih okoliščinah. Predlagane omejitve, ki so odgovor na pomisleke evropskih športnih organov in drugih, bi tudi preprečile "ponovno zavijanje" vsebin, pridobljenih s pravico do kratkega poročanja, za uporabo v storitvah zabavnih programov na zahtevo. Poleg tega bi to zagotovilo pokritje morebitnih mejnih stroškov za dobavljanje vsebin. Predlogi sprememb med drugim črpajo iz nemške Pogodbe o razširjanju programskih vsebin.
Predlog spremembe 33 UVODNA IZJAVA 28
(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po izbiri in nadzoru, ki ju ima uporabnik, ter po vplivu, ki ga imajo na družbo. To upravičuje lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki morajo biti skladne samo z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h.	(28) Nelinearne storitve se razlikujejo od linearnih po možnostih izbire, ki jih ima uporabnik. To lahko v nekaterih primerih upraviči lažjo ureditev nelinearnih storitev, ki pa morajo biti skladne z osnovnimi pravili iz členov 3c do 3h.
Predlog spremembe 34 UVODNA IZJAVA 30
(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva zagotoviti visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva.	(30) V skladu z načelom sorazmernosti so ukrepi iz te direktive strogo omejeni na najnujnejše, ki je potrebno za uresničitev cilja o ustreznem delovanju notranjega trga. Kadar je potrebno ukrepanje na ravni Skupnosti in da se zagotovi območje, ki je, kar zadeva avdiovizualne medijske storitve, dejansko brez notranjih meja, mora Direktiva zagotoviti visoko stopnjo zaščite ciljev splošnega interesa, zlasti varstvo mladoletnikov, pravic invalidov, zlasti slabovidnih in naglušnih oseb, ter človekovega dostojanstva.
Obrazložitev
Upoštevati je treba tudi pravice invalidov in/ali starejših oseb.
Predlog spremembe 35 UVODNA IZJAVA 33 A (novo)
	(33a) Da se doseže ustrezna raven zaščite mladoletnikov, morajo nacionalni regulativni organi določiti čas predvajanja televizijskih vsebin, ki so primerne za otroke, in opredeliti programe, namenjene otrokom.
Obrazložitev
Ker na ravni EU ne obstaja skupna opredelitev izrazov „otroci“ in „otroški programi“, morajo za namene te direktive nacionalni regulativni organi jasno določiti časovni okvir, znotraj katerega mora veljati višja raven zaščite.
Predlog spremembe 36 UVODNA IZJAVA 35
(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve.	(35) Mogoče je, da bodo nelinearne avdiovizualne medijske storitve delno nadomestile linearne storitve. Zato morajo, kjer je ustrezno, spodbujati produkcijo in distribucijo evropskih del in tako aktivno prispevati k spodbujanju kulturne raznolikosti. Takšno spodbujanje je lahko v obliki okrepljene podpore naložbam v evropsko produkcijo, zlasti neodvisno, v obliki minimalnega prispevka, sorazmernega s prometom, in večje opaznosti del z določitvijo minimalnega deleža evropskih del v katalogih ali njihovo navedbo v elektronskih sporedih televizijskih programov. Treba bo redno preverjati uporabo določb v zvezi z uveljavljanjem evropskih del z avdiovizualnimi medijskimi storitvami. V sklopu poročil iz člena 3f(3) države članice upoštevajo finančni prispevek takih storitev k produkciji in pridobitvi pravic do evropskih del in delež evropskih del v katalogu avdiovizualnih medijskih storitev in v efektivni potrošnji uporabnikov evropskih del, ki jih predlagajo take storitve. V teh poročilih se bo tudi ocenjevalo, kam se uvrščajo dela neodvisnih producentov.
Obrazložitev
Ugotovitev, da je treba spodbujati kulturno raznolikost, ne zadostuje, treba je predvideti tudi praktične ukrepe.
Predlog spremembe 37 UVODNA IZJAVA 35 A (novo)
	(35a) poudarja, da bodo razlike med linearnimi in nelinearnimi storitvami za občinstvo postopoma čedalje manj pomembne, saj bodo linearne storitve s pomočjo razvoja digitalnih storitev in opreme dostopne gledalcem na njihovo neposredno zahtevo. V ta namen je treba zagotoviti, da tradicionalni izdajatelji televizijskih programov z linearnimi storitvami ne bodo v slabšem finančnem položaju v primerjavi z novimi izdajatelji in ponudniki medijskih storitev, ki uporabljajo obstoječe nelinearne storitve. To bi evropske izdajatelje televizijskih programov odvračalo od ustvarjanja visokokakovostnih evropskih vsebin in razvijanja mednarodne konkurenčnosti. Iz enakega razloga je pomembno, da evropski predpisi za financiranje oblikovanja programov ne ovirajo razvoja novih ponudnikov medijskih storitev v Evropi. Zato so potrebni prilagodljivi, enostavni in splošni predpisi za linearne ter nelinearne storitve, pri čemer tehnološke razlike med posameznimi medijskimi storitvami niso tako pomembne.
Predlog spremembe 38 UVODNA IZJAVA 43 A (novo)
	(43a)   Nekatere kategorije programov, kot so tisti, namenjeni mladoletnikom, je treba primerno zaščititi z ustreznimi informacijami o vsebini ali s primernimi sistemi filtriranja.
Obrazložitev
Z direktivo je treba zaščititi uporabo avdiovizualnih sistemov s strani mladoletnikov bodisi z zagotavljanjem ustreznih informacij o programu, na podlagi katerih lahko starši odločajo, ali s sistemi za filtriranje, ki tudi brez prisotnosti staršev omogočajo, da mladoletniki varno uporabljajo storitev.
Predlog spremembe 39 UVODNA IZJAVA 44
(44)     Omejitev trajanja dnevnega oglaševanja je obstajala samo teoretično. Urna omejitev je pomembnejša, saj prav tako velja za čas, ko je gledanost največja. Zato je dnevno omejitev treba opustiti, urno omejitev pa je treba obdržati za oglaševalne vložke in prikazovanje televizijske prodaje; prav tako niso več upravičene kvantitativne omejitve časa, dovoljenega za televizijsko prodajo ali oglaševalske kanale, saj je potrošniška izbira vedno večja. 20-odstotna omejitev oglaševanja na uro ostaja v veljavi za vse oglase razen tistih, ki zahtevajo več časa, kot so npr. televizijske promocije in televizijska prodajna okna, ki potrebujejo več časa zaradi svojih značilnosti in načina predstavitve.	črtano
Predlog spremembe 40 UVODNA IZJAVA 45
(45) Prikrito oglaševanje je praksa, ki jo ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike. Prepoved prikritega oglaševanja ne zajema zakonitega promocijskega prikazovanja izdelkov v okviru te direktive.	(45) Prikrito oglaševanje je praksa, ki jo ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike.
Obrazložitev
S tem se pojasni predlog spremembe uvodne izjave 40. Pod pogoji iz predloga spremembe 14 k členu 3h (novo) uporaba „pomoči pri produkciji“ ni zajeta v prepovedi prikritega oglaševanja, promocijsko prikazovanje izdelkov ostaja prepovedano.
Predlog spremembe 41 UVODNA IZJAVA 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive –	(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo ter tudi sodelovanje med regulativnimi organi samimi je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive – Ohraniti je treba posebne značilnosti organizacije regulativnih organov v nacionalnih medijskih sistemih.
Obrazložitev
S to ubeseditvijo so upoštevane različne oblike nadzora v državah članicah.
Predlog spremembe 42 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) ‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe in katere glavni namen je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta.	(a) ‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, ki jo izvaja ponudnik medijske storitve in zanjo nosi uredniško odgovornost, kakor je opredeljeno v členih 49 in 50 Pogodbe, in katere glavni namen je zagotavljanje programskih vsebin, ki sestojijo iz gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta;
	Ta izraz ne zajema publikacij v tiskani ali elektronski obliki ali katere koli storitve, v katerih avdiovizualni del ni glavna sestavina;
Predlog spremembe 43 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) ‚razširjanje televizijskih programov‘ ali „televizijska programska vsebina“ pomeni linearno avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri ponudnik medijske storitve odloči o času prenosa določenega programa in določi programski spored;	(c) ‚linearna storitev‘ ali televizijska programska vsebina‘ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri se programske vsebine v kodirani ali nekodirani obliki, urejene po časovnem zaporedju, prenašajo nedoločenemu številu potencialnih gledalcev v času, ki ga v skladu s stalno programsko shemo določi ponudnik medijskih storitev;
Predlog spremembe 44 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (e) (Direktiva 89/552/EGS)
(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, pri kateri uporabnik odloči o času prenosa določenega programa na podlagi vsebinske izbire, ki jo pripravi ponudnik medijske storitve;	(e) „nelinearna storitev“ pomeni avdiovizualno medijsko storitev, ki sestoji iz ponudbe avdiovizualne vsebine, ki jo je uredil in pripravil ponudnik medijske storitve, in pri kateri uporabnik individualno zahteva predvajanje programa;
Obrazložitev
V pojasnitev, da je "nelinearna storitev" medijska storitev na zahtevo.
Predlog spremembe 45 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (f) Direktiva 89/552/EGS)
(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni gibljive slike z zvokom ali brez, ki spremljajo avdiovizualne medijske storitve in so namenjene neposrednemu ali posrednemu u fizične ali uveljavljanju blaga, storitev ali ugleda pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;	(f) „avdiovizualno komercialno sporočilo“ pomeni gibljive slike z zvokom ali brez, ki se prenašajo kot del avdiovizualnih medijskih storitev in katerih cilj je neposredno ali posredno spodbujanje prodaje blaga, storitev ali ugleda fizične ali pravne osebe, ki opravlja gospodarsko dejavnost;
Predlog spremembe 46 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (h) (Direktiva 89/552/EGS)
(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar izdajatelj televizijskega programa uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;	(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar ponudnik medijskih storitev uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšna predstavitev velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;
Predlog spremembe 47 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k) Direktiva 89/552/EGS)
(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi običajno za plačilo ali podobno nadomestilo.”	(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki s strani ali na zahtevo ponudnika medijske storitve, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi za plačilo ali podobno nadomestilo.”
Obrazložitev
V praksi ponudniki medijske storitve redno zagotavljajo vsebine, ki jih pripravijo tretje osebe. Tako večkrat ne morejo določiti, ali zadevni program vsebuje promocijsko prikazovanje izdelkov in na to ne morejo vplivati.
Predlog spremembe 48 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ka) "evropska dela" pomenijo naslednje: (i) dela z izvorom iz držav članic; (ii) dela z izvorom iz evropskih tretjih držav, ki so podpisnice Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope in ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje iz točk (iv), (v) in (vi); (iii) dela, ki nastanejo v koprodukciji v okviru sporazumov, ki so povezani z avdiovizualnim sektorjem in jih sklenejo Skupnost in tretje države, ter izpolnjujejo pogoje iz vsakega od teh sporazumov. Uporaba določb točk (ii) in (iii) je pogojena za dela z izvorom iz držav članic, ki niso predmet diskriminatornih ukrepov v zadevnih tretjih državah.
	Dela iz točk (i) in (ii) so dela, ki jih ustvarijo zlasti avtorji in sodelavci, ki prebivajo v eni ali več državah iz točk (i) in (ii), če izpolnjujejo enega od naslednjih treh pogojev: (iv) ustvaril jih je eden ali več producentov s sedežem v eni ali več takšnih državah ali (v) produkcijo del nadzirajo ali dejansko kontrolirajo eden ali več producentov s sedežem v eni ali več takšnih državah; ali (vi) prispevek koproducentov iz teh držav k skupnim koprodukcijskim stroškom je večinski, koprodukcije pa ne kontrolirajo eden ali več producentov s sedežem zunaj teh držav;
	Dela, ki niso evropska dela v smislu točk (i), (ii) in (iii), ampak so nastala v okviru dvostranskih koprodukcijskih pogodb, sklenjenih med državami članicami in tretjimi državami, se štejejo za evropska dela, če koproducenti iz Skupnosti prispevajo večinski delež skupnih stroškov produkcije in če produkcije ne nadzira eden ali več producentov s sedežem zunaj držav članic."
Obrazložitev
Opredelitev evropskih del je treba vključiti v ta člen in ne v poseben člen.
Predlog spremembe 49 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ka) "tiskovna agencija" pomeni agencijo, ki posreduje avdiovizualna poročila ponudnikom linearnih avdiovizualnih medijskih storitev, ne posreduje pa storitev neposredno splošni javnosti.
Obrazložitev
Namen dodatne opredelitve je, da se natančneje pojasni in omeji obseg predlagane "pravice kratkega poročanja" v členu 3(b). Še posebej omejuje izraz "posredniki" v prvotnem predlogu storitev tiskovnih agencij, in sicer samo takrat, kadar posredujejo storitve izdajateljem televizijskih programov. Opredelitev temelji na opredelitvi izdajatelja televizijskih programov v predlaganem členu 1(d) in na klasifikaciji storitev tiskovnih agencij v Splošnem sporazumu o trgovini s storitvami STO. Tiskovne agencije izdajateljem televizijskih programov že posredujejo velik del pomembnih tujih novic in zato predstavljajo praktičen in ustrezen medij, preko katerega se lahko izvaja pravica kratkega poročanja.
Predlog spremembe 50 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (A A) (novo) Člen 2, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) Členu 2 se doda naslednji odstavek 1a:
	"1a. Države članice in Komisija zagotavljajo (ob spoštovanju recipročnih pristojnosti) pluralnost avdiovizualnih komunikacijskih storitev, njihovo svobodo in neodvisnost.
Predlog spremembe 51 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (E) Člen 2, odstavek 5 (Direktiva 89/552/EGS)
(e) V odstavku 5 se izraz „izdajatelj televizijskega programa“ nadomesti z izrazom „ponudnik medijskih storitev“ in „člen 52“ se nadomesti s „člen 43“.	(e) V odstavku 5 se izraz „izdajatelj televizijskega programa“ nadomesti z izrazom „ponudnik avdiovizualnih medijskih storitev“ in „člen 52“ se nadomesti s „člen 43“.
Predlog spremembe 52 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (G) Člen 2, odstavek 7 (Direktiva 89/552/EGS)
“7. Država članica lahko, da se prepreči zloraba ali goljufivo ravnanje, sprejme ustrezne ukrepe proti ponudniku medijske storitve s sedežem v drugi državi članici, ki vse svoje dejavnosti ali njihov večji del usmerja na ozemlje prve države članice. To dokaže prva država članica za vsak primer posebej.	“7. Država članica lahko, da se prepreči zloraba ali goljufivo ravnanje na področju javnega reda, ki ga ta direktiva ne obravnava, sprejme ustrezne ukrepe proti ponudniku medijske storitve s sedežem v drugi državi članici, ki vse svoje dejavnosti ali njihov večji del usmerja na ozemlje prve države članice. To dokaže prva država članica za vsak primer posebej. Države članice prostega pretoka storitev ne ovirajo z utemeljitvami, ki spadajo na področja, ki jih ureja ta direktiva.
Obrazložitev
Namen direktive je oblikovanje enotnega trga za avdiovizualne storitve s pomočjo uskladitve predpisov. Besedilo člena 2(7) v trenutni obliki ogroža doseganje tega cilja. Državam članicam dovoljuje, da blokirajo storitve, ki prihajajo v državo, tudi če so popolnoma skladne s pravili direktive, torej bi z uskladitvijo teh predpisov zagotovili delovanje enotnega trga. V skladu s Pogodbo in sodno prakso Sodišča ES bi se takšno blokiranje lahko izvajalo le v primerih, ko je ogrožen javni red. Golo dejstvo, da ima podjetje sedež v državi članici A z izključnim namenom koristi, ki jih prinaša ugodnejša zakonodaja, še ne pomeni zlorabe, četudi to podjetje svoje dejavnosti v celoti ali večinoma izvaja v državi članici B.
Predlog spremembe 53 ČLEN 1, TOČKA 4, TOČKA (B) Člen 2a, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
(b) v odstavku 2 se „člen 22a“ nadomesti s „člen 3e“.	(b) Člena 2 in 3 se nadomestita z naslednjim:
	2. Države članice smejo začasno odstopati od odstavka 1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
	(a) avdiovizualna medijska storitev, ki prihaja iz druge države članice, očitno, resno in huje krši člen 22 (1) ali (2) in/ali člena 3d in3 e;
	(b) v zadnjih 12 mesecih je ponudnik medijske storitve določbo (določbe) iz točke (a) kršil v vsaj še dveh primerih;
	(c) zadevna država članica je ponudnika medijske storitve in Komisijo pisno obvestila o domnevnih kršitvah in o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če se takšna kršitev ponovi;
	(d) v 15 dneh od obvestila iz točke (c) se posvetovanje z državo članico, v kateri poteka oddajanje, in s Komisijo ni končalo z mirno rešitvijo spora, domnevna kršitev pa ostaja.
	Komisija v dveh mesecih po tem, ko so jo države članice obvestile o sprejetih ukrepih, odloči, ali so ti ukrepi skladni s pravom Skupnosti. Če Komisija odloči, da niso, bo morala država članica nemudoma opustiti zadevne ukrepe.
	3. Odstavek 2 ne posega v noben postopek, pravno sredstvo ali sankcijo, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, ki ima jurisdikcijo nad zadevnim ponudnikom medijske storitve.
Obrazložitev
Odstopanja v prvem odstavku in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni skladno s tem, zajemajo vse avdiovizualne medijske storitve in ne le televizijskega oddajanja. Še posebej zaradi zaščite mladoletnikov mora ta člen obravnavati tudi nelinearne storitve.
Predlog spremembe 54 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 3, odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2a. Države članice enkrat letno institucijam Skupnosti posredujejo informacije o izvajanju direktive.
Predlog spremembe 55 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 3, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Države članice spodbujajo koregulativno ureditev na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.“	3. Za dosego ciljev te direktive lahko države članice spodbujajo samoregulativne in/ali koregulativne ureditve na nacionalni ravni na področjih, ki jih usklajuje ta direktiva. Te ureditve so takšne, da jih glavne interesne skupine na splošno sprejemajo ter da zagotavljajo učinkovito izvajanje.“
Predlog spremembe 56 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo.	1. Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno zagotovijo, da za namene kratkega poročanja izdajatelji televizijskih programov in tiskovne agencije, ki delujejo v njihovem imenu, ki imajo sedež v drugih državah članicah, niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa.
Obrazložitev
Predlagano dodatno besedilo k členi 3(b)(1) ponavlja sklicevanje na posrednike iz uvodne izjave 27 in zato dodatno obrazloži predlog Komisije.
Za dogodke, ki se dogajajo izven države, v kateri imajo sedež, izdajatelji televizijskih programov za kratka poročila pogosto uporabijo posrednike, kot so tiskovne agencije. Omemba tiskovnih agencij v členi 3(b) bi zagotovila, da izdajatelji televizijskih programov prejemajo neobdelane mednarodne novice v za njihove namene najučinkovitejšem formatu. Omejevanje pravice izdajateljev televizijskih programov z izključitvijo tiskovnih agencij bi vzpostavila bolj teoretične kot dejanske pravice zaradi praktičnih vprašanj pri hitrem doseganju čezmejnega sodelovanja, zlasti kadar gre za novice o nepričakovanih dogodkih.
Predlog spremembe 57 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3b, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Države članice lahko predlagajo, da izdajatelji televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo nimajo izključne pravice do predvajanja dogodkov velikega družbenega pomena, ki niso na seznamu iz člena 3a, zaradi pomembnosti, pa tudi zaradi časovne nepredvidljivosti dogodka. Take zahteve se obravnava po hitrem postopku po vzoru iz člena 3b(2).
Predlog spremembe 58 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3b, odstavek 1 b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1(b) Države članice pravično, primerno in nediskriminatorno sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pooblaščeni izdajatelji televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo in tisti s sedežem v drugi državi članici niso prikrajšani za dostop do dogodkov velikega javnega interesa, ki jih prenašajo izdajatelji pod njihovo jurisdikcijo, ter da za to prejmejo primerno plačilo.
Obrazložitev
Predlog Komisije o pravici do kratkega poročanja državljanom ne zagotavlja dostopa do informacij o dogodkih velikega javnega interesa. Zato je treba torej v celotni Skupnosti uveljaviti pravico do kratkega poročanja. Tak ukrep bi pripomogel tudi k še vedno aktualnemu usklajevanju direktive ES z ustrezno konvencijo Sveta Evrope.
Predlog spremembe 59 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Novice za kratko poročanje lahko izdajatelji televizijskih programov prosto izberejo iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir.	2. Pooblaščeni izdajatelji televizijskih programov lahko prosto izberejo kratka informativna poročila iz signala izdajatelja, ki jih prenaša, pri čemer navedejo vsaj vir, lahko pa sami pridobijo dovoljenje za dostop do dogodka za kratko poročanje.
Obrazložitev
Dostop do samega dogodka je lahko alternativa za pridobivanje materiala, potrebnega za pravico do kratkega poročanja.
Predlog spremembe 60 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3c, odstavek 1, uvodni del (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo omogočijo prejemnikom storitve lahek, neposreden in stalen dostop vsaj do naslednjih informacij:	Države članice z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da ponudniki avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo omogočijo prejemnikom storitve lahek, neposreden in stalen dostop vsaj do naslednjih informacij:
Obrazložitev
Besedišče mora biti dosledno in državam članicam omogočati prožnost pri uporabi koregulacije.
Predlog spremembe 61 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3c, odstavek 1, točka (b) (Direktiva 89/552/EGS)
(b) geografski naslov, na katerem ima ponudnik medijske storitve svoj sedež;	(b) geografski in poštni naslov, na katerem ima ponudnik medijske storitve svoj sedež;
Predlog spremembe 62 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3c, točka (d a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(da) navedba vsebin, ki niso primerne za mladoletnike, ali učinkoviti sistemi za filtriranje, ki mladoletnikom preprečujejo dostop do informacij, ki bi lahko resno škodovale njihovemu psihofizičnemu razvoju.
Obrazložitev
Člen 3 (c) določa nekaj osnovnih predpisov za ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev; ti predpisi se ne morejo nanašati samo na preprosto prepoznavanje ponudnikov, temveč morajo od njih tudi zahtevati, da uporabijo dejanske ukrepe za zaščito mladoletnikov.
Predlog spremembe 63 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev in avdiovizualnih komercialnih sporočil pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.
Obrazložitev
Besedišče mora biti dosledno in državam članicam zagotoviti prožnost pri uporabi koregulacije.
Predlog spremembe 64 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3d, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Zagotovijo predvsem, da niso dovoljena komercialna sporočila, sponzoriranje, oglaševanje ali promocijsko prikazovanje izdelkov, izdelanih v pogojih, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom, ki prepoveduje otroško delo.
Obrazložitev
Licemersko bi bilo pretvarjati se, da skrbimo za moralo mladoletnikov ob istočasnem usmerjanju pozornosti mladih potrošnikov na izdelke, ki jih nezakonito izdelujejo otroci.
Predlog spremembe 65 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3e (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.	Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. Vendar pa morajo ponudnikom medijskih storitev zagotoviti motivacijo in podpirati njihova prizadevanja za širjenje dostopnosti za telesno ali duševno prizadete osebe.
Obrazložitev
Ni dovolj le uveljaviti prepoved diskriminatorne vsebine, treba je konkretno prikazati socialni, pa tudi gospodarski in kulturni pomen, ki ga ima dostop do programov za invalidne in starejše osebe.
Predlog spremembe 66 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3f, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo, kadar je to izvedljivo, produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.	1. Države članice zagotovijo, da ponudniki medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ustrezno uveljavljajo produkcijo in dostop do evropskih del iz člena 6.
Predlog spremembe 67 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3f, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Za nelinearne storitve lahko to uveljavljanje poteka zlasti na sledeče načine: minimalna vlaganja v evropske produkcije glede na prihodke, minimalni delež evropskih produkcij v katalogih z videi na zahtevo in privlačne predstavitve evropskih produkcij v elektronskih sporedih televizijskih programov.
Obrazložitev
V okviru zakonskih obveznosti, ki so vključene v direktivo, morajo nelinearne storitve sodelovati pri podpori evropskim delom in njihovem uveljavljanju. Te storitve najpogosteje izvajajo velika podjetja s finančnimi zmogljivostmi, ki daleč presegajo zmogljivosti izdajateljev televizijskega programa, kot so telekomunikacijski operaterji, ponudniki dostopa do interneta ipd. Če bi izpolnjevanje obveznosti, ki so povezane s kulturno raznolikostjo, zahtevali samo od izdajateljev televizijskega programa, bi lahko resno ogrozili evropsko ustvarjalno produkcijo.
Predlog spremembe 68 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3g, točke (a) do (f) in odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;	(a) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti kot takšna jasno prepoznavna ter z optičnimi in akustičnimi sredstvi časovno in prostorsko povsem ločena od drugih delov programske vsebine; prikrita avdiovizualna komercialna sporočila so prepovedana;
(b) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnega oglaševanja;	(b) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo uporabljati subliminalnega oglaševanja;
(c) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo:	(c) avdiovizualna komercialna sporočila morajo biti skladna z načeli, opredeljenimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, in še zlasti ne smejo:
(i) vsebovati diskriminacije zaradi rase, spola ali državljanstva;	(i) biti žaljiva zaradi diskriminacije na podlagi spola, rase, etničnega izvora, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti oziroma kako drugače kršiti človeškega dostojanstva;
(ii) biti žaljiva do verskih ali političnih prepričanj;	(ii) kršiti pravic otrok, izhajajočih iz Konvencije ZN o pravicah otroka;
(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;   (iv) spodbujati vedenja, škodljivega za okolje,	(iii) spodbujati vedenja, škodljivega za zdravje ali varnost;   (iv) spodbujati vedenja, škodljivega za okolje,
prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje za cigarete in druge tobačne izdelke;	prepovedane so vse oblike avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje za cigarete in druge tobačne izdelke;
(e) avdiovizualna komercialna sporočila za alkoholne pijače ne smejo biti namenjena mladoletnikom in ne smejo spodbujati čezmernega uživanja takšnih pijač;	(e) avdiovizualna komercialna sporočila za alkoholne pijače ne smejo biti namenjena mladoletnikom in ne smejo spodbujati čezmernega uživanja takšnih pijač;
(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah.	(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo neposredno ali posredno spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno ali posredno spodbujati, da prepričujejo starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščati zaupanja mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, zlasti vzornike ali osebe z avtoriteto, ali nepremišljeno prikazovati mlade v nevarnih ali ponižujočih situacijah, razen če je to upravičeno z učenjem ali usposabljanjem.
	Države članice morajo spodbujati ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, naj razvijejo kodekse ravnanja za otroške programske vsebine, ki vsebujejo ali so prekinjene z oglaševanjem, sponzorstvom ali kakršnim koli trženjem nezdrave ali neprimerne hrane in pijače, na primer take z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli, ter alkoholnih pijač.
Predlog spremembe 69 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3g, točka (f a) (novo) in odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(fa) televizijsko oglaševanje ne sme moralno ali fizično škodovati mladoletnikom in zato mora biti za njihovo zaščito izpolnjevati naslednja merila:
	(i) ne sme neposredno spodbujati mladoletnikov,da zaradi svoje neizkušenosti ali lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve;
	(ii) ne sme neposredno spodbujati mladoletnikov, da prepričujejo starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve;
	(iii) ne sme izkoriščati posebnega zaupanja mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe;
	(iv) ne sme brez razloga prikazovati mladoletnikov v nevarnih situacijah.
	Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja izdelkov.
Obrazložitev
Omemba mladoletnikov bi morala veljati za prednostno, zato bi morali biti v besedilu omenjeni že prej. Poleg tega je v primerjavi z novim besedilom, ki ga je predlagala Komisija, ustreznejše sedanje besedilo (člen 16), ki bolje ščiti mladoletnike.
Predlog spremembe 70 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, uvodni del (Direktiva 89/552/EGS)
1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane ali vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:	1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
Predlog spremembe 71 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, točka (a a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja izdelkov, ki predstavlja izdelke s pretiranim poudarkom. "Pretirano poudarjanje" se opredeli kot ponavljajoča se prisotnost izdelka, storitve ali njegove/njene blagovne znamke oziroma na podlagi načina, na katerega je predstavljen/predstavljena, ob upoštevanju vsebine programov, v katerih se pojavlja.
Obrazložitev
Pretirano poudarjeno promocijsko prikazovanje izdelkov neizogibno vpliva na uredniško svobodo, ki jo ima ponudnik medijske storitve pri načrtovanju programov. Če bomo pri promocijskem prikazovanju izdelkov omejili "pretirano poudarjanje", se bomo laže izognili prikritemu oglaševanju in nezaželenim oblikam promocijskega prikazovanja izdelkov.
Predlog spremembe 72 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, točka (b) (Direktiva 89/552/EGS)
(b) ne smejo neposredno spodbujati nakupa ali najema proizvodov in storitev, zlasti ne s posebnim promocijskim navajanjem navedenih proizvodov ali storitev;	(b) ne smejo spodbujati nakupa ali najema določenih izdelkov ali storitev;
Obrazložitev
Še vedno z namenom razločevanja med oglasi in uredniško vsebino.
Predlog spremembe 73 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu in/ali promocijskim prikazovanjem izdelka. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje. Oddaje s promocijskim prikazovanjem izdelkov je treba ustrezno opredeliti na začetku oddaje in tako preprečiti zmedenost gledalcev.	(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu in/ali promocijskim prikazovanjem izdelka. Sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje.
Predlog spremembe 74 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega avdiovizualne medijske storitve ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.	2. Avdiovizualnih medijskih storitev ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.
Predlog spremembe 75 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
3. Kadar avdiovizualne medijske storitve sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati določenih zdravil ali zdravljenja, ki so na voljo le na recept v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev.	3. Kadar avdiovizualne medijske storitve sponzorirajo podjetja, katerih dejavnosti vključujejo izdelavo ali prodajo zdravil in zdravljenje, se lahko promocijsko uveljavlja ime ali podoba podjetja, ne sme pa se uveljavljati določenih zdravil ali zdravljenja, ki so na voljo le na recept v državi članici, pod katere jurisdikcijo spada ponudnik medijskih storitev. Značilnosti zdravila morajo biti jasno navedene in razumljive.
Predlog spremembe 76 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.“	4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane.
Obrazložitev
Namen predloga Komisije je uzakoniti promocijsko prikazovanje izdelkov v okviru programskih vsebin kot obliko komercialnih sporočil, ki se razlikuje od oglaševanja. To škoduje temeljnemu stebru pravil za razširjanje televizijskih programskih vsebin, osnovanem na natančnem ločevanju komercialnih sporočil od ostalih programskih vsebin, s čimer se zaščitijo celovitost programov in uredniška neodvisnost izdajatelja televizijskega programa, pa tudi interesi televizijskih gledalcev, saj opozorilo na začetku in na koncu programa ne zadostuje, da bi bili ustrezno obveščeni o tem, kako proizvajalci blaga in storitev pogojujejo oblikovanje programa. Izkušnje v različnih državah so pokazale, da promocijsko prikazovanje izdelkov povzroča veliko tveganje za potrošnike ter svobodo izražanja avtorjev in producentov.
Predlog spremembe 77 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3ha
	1. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi postopoma zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve pod njihovo jurisdikcijo postanejo v celoti dostopne invalidnim osebam z okvarami vida in sluha ter starejšim osebam.
	2. Države članice predložijo Komisiji vsaki dve leti nacionalna poročila o izvajanju tega člena. Poročila morajo vključevati zlasti statistične podatke o napredku pri doseganju dostopnosti v okviru odstavka 1, razloge za nedoseganje tega napredka ter ukrepe, sprejete ali predvidene za njegovo doseganje
Obrazložitev
Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev je pomemben element pravilnega delovanja notranjega trga. Glede na izsledke inštituta za raziskovanje motenj sluha več kot 81 milijonov Evropejcev živi z izgubo sluha; poleg tega je več kot 30 milijonov Evropejcev slepih ali slabovidnih. Preiskave so pokazale, da velika večina invalidnih in/ali starejših oseb gleda televizijo. Ti ljudje predstavljajo trg, ki ga je treba upoštevati. Obveza za zagotovitev dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev bi nedvomno spodbudila zdravo konkurenco ponudnikov storitev in okrepila delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 78 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3hb
	Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, da zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve, ki spadajo pod njihovo jurisdikcijo, postopoma postanejo popolnoma dostopne invalidnim osebam."
Obrazložitev
Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev za vse odjemalce, vključno z invalidnimi in/ali starejšimi osebami, je temeljna sestavina pravice do informiranosti.
Predlog spremembe 79 ČLEN 1, TOČKA 6 A (novo) Člen 4, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
	(6a) Člen 4(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"1. Države članice z ustreznimi sredstvi zagotovijo, da izdajatelji televizijskih programov rezervirajo za evropska dela v smislu člena 6 večinski delež svojega časa oddajanja, v katerega ni vštet čas, namenjen novicam, športnim prireditvam, igram, oglaševanju, storitvam teleteksta in televizijski prodaji. Ob upoštevanju odgovornosti izdajatelja televizijskega programa do gledalcev glede informativnih, izobraževalnih, kulturnih in razvedrilnih vsebin, se ta delež doseže postopoma in sicer na osnovi ustreznih meril”.
Obrazložitev
Leta 1989 je bil namen tega člena nemoteno in postopoma uvesti določbo za spodbujanje evropskih del. Danes pa je treba v okviru lizbonske strategije predlagati strožje določbe o tej temi, da se okrepi evropska avdiovizualna industrija in ohranja bogata evropska kulturna raznolikost. Zato ni nobenega razloga, zakaj države članice ne bi mogle vložiti potrebnega truda v spodbujanje evropske produkcije.
Predlog spremembe 80 ČLEN 1, TOČKA 7, TOČKA (D A) (novo) Člen 6 (Direktiva 89/552/EGS)
	(da) Doda se naslednji odstavek: “4. Države članice pri opredeljevanju pojma neodvisnega proizvajalca ustrezno upoštevajo naslednja tri merila: lastništvo produkcijske družbe, količino programov, zagotovljenih istemu izdajatelju televizijskih programov in lastništvo prenesenih avtorskih pravic."
Obrazložitev
Sklicevanje na neodvisnost je po pomembnosti zelo tesno povezano s konceptom pravic. Dejstvo, da je trg nasičen in da pristojnosti izvaja nekaj akterjev, v smislu pridobitve pravic pomeni, da neodvisna proizvodna podjetja ne morejo v celoti izkoristiti novih oblik širjenja vsebin in ne morejo ohraniti pravic, poleg tega ne morejo privabiti kapitala in rasti ter zato še vedno težko dobijo finančna sredstva in imajo raven zasičenosti, ki preprečuje inovacije.
Predlog spremembe 81 ČLEN 1, TOČKA 9 Člen 10, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti jasno razpoznavna kot takšna in morata biti z optičnimi in/ali akustičnimi sredstvi povsem ločena od drugih delov programskih storitev.	1. Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja morata biti jasno razpoznavna kot takšna in ju je mogoče z optičnimi in/ali akustičnimi sredstvi razločiti od drugih delov programskih storitev. Televizijsko oglaševanje in televizijska prodaja ne posegata v uredniško neodvisnost ponudnika avdiovizualne medijske storitve niti ne zavajata gledalca.
Obrazložitev
Načelo preglednosti in prepoznavnosti zagotavlja prepoznavnost komercialnih sporočil kot takih ter zagotavlja dovolj manevrskega prostora za razvoj novih oglaševalnih tehnik.
Predlog spremembe 82 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Pri oddajah, sestavljenih iz samostojnih delov, ali pri športnih programih, športnih prenosih in drugih podobno strukturiranih dogodkih in prireditvah, ki vsebujejo premore, se oglasi in vložki televizijske prodaje predvajajo le med posameznimi deli ali v premorih.
Predlog spremembe 83 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 1 b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1(b) Kadar oglasi in vložki televizijske prodaje prekinjajo oddaje, ki niso vključene v odstavek 2, mora med vsako naslednjo oglaševalsko prekinitvijo preteči najmanj 20 minut oddaje.
Obrazložitev
Namen predlogov sprememb je ohraniti veljavnosti odstavkov 2 in 4 sedanjega besedila člena 11 o vključevanju oglaševanja v potek programskih vsebin.
Predlog Komisije spreminja člen 11 tako, da izloči nekatere predpise, ki v sedanjem besedilu učinkovito omejujejo prekomerno oglaševanje. Utemeljitve, ki upravičujejo tako oblikovan predlog s strani Komisije, niso prepričljive. Zlasti domnevna "svobodna izbira", to je povečanje števila razpoložljivih kanalov za uporabnika, ni povezana s številom in pogostnostjo prekinjanja programskih vsebin z oglasi. Predvajanje nogometne tekme za katero ima izključne pravice prenosa splošen televizijski kanal, na primer, bodo za šport navdušeni uporabniki spremljali, čeprav bo med prenosom ogromno oglasov: uporabniki se zagotovo ne bodo odpovedali spremljanju tekme in izbrali drugih kanalov, ki tekme ne predvajajo. Enako velja za druge vrste oddaj.
Predlog spremembe 84 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 2, pododstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS
2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 35 minut.	2. Predvajanje televizijskih filmov (pri čemer so izvzeti nadaljevanke, nanizanke, lažje zabavne oddaje in dokumentarni filmi), kinematografskih del, programov za otroke, poročil lahko prekine premor z oglasi in/ali televizijsko prodajo enkrat na vsakih 45 minut. Nadaljnja prekinitev je dovoljena samo, če delo traja vsaj 20 minut dlje od dveh ali več polnih 45 minutnih obdobij.
Predlog spremembe 85 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2a. Predvajanje programskih vsebin, ki niso navedene v prejšnjem odstavku, se lahko prekine z oglaševalni vložki in/ali televizijsko prodajo največ trikrat v eni uri. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko med prenosi športnih prireditev, ki imajo prekinitve, oglaševalni vložki in vložki televizijske prodaje vstavijo izključno v čas prekinitev.
Obrazložitev
Prekinitve zaradi oglasov morajo biti take, da spoštujejo gledalca in upoštevajo njegovo udobje.
Predlog spremembe 86 ČLEN 1, TOČKA 10 Člen 11, odstavek 2 b (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2b. Nacionalni regulativni organi določijo časovni okvir za predvajanje oddaj za otroke, da se bolje določijo pravila, veljavna za oglaševanje.
Obrazložitev
Ker za namene te direktive ne obstajata enotni opredelitvi "otrok" in "programa za otroke" za vso EU, morajo nacionalni regulativni organi jasno določiti razpon časa predvajanja,v katerem veljajo pravila o oglaševanju.
Predlog spremembe 87 ČLEN 1, TOČKA 11 A (novo) Člen 15, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
	(11a) Člen 15, točka (a) se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"(a) ne sme biti namenjeno posebej mladoletnikom, jim biti posredno dostopno ali še zlasti ne sme prikazovati mladoletnikov, ki takšne pijače uživajo; ne sme se predvajati med 6. in 21. uro;
Obrazložitev
Mladoletniki so še posebej dovzetni za televizijsko oglaševanje in iz očitnih razlogov alkoholne pijače zanje niso primerne. Celostna ureditev oglaševanja alkohola, namenjenega mladoletnikom, mora vsebovati tudi posredne oblike nagovarjanja mladoletnikov. Splošna prepoved vsega oglaševanja alkoholnih pijač, namenjenega mladoletnikom, je sorazmeren ukrep za zaščito in ga je mogoče oceniti po objektivnih merilih.
Predlog spremembe 88 ČLEN 1, TOČKA 13 Člen 18, odstavka 1 in 2 in odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
1. Delež kratkih oblik oglaševanja, kot so oglaševalski vložki in vložki televizijske prodaje, ne sme preseči 20 % dane ure.	1. Čas, namenjen oglaševanju, ne sme presegati 15 % dnevnega časa predvajanja. Ta odstotek pa se lahko poveča na 20 %, kadar vključuje oblike oglaševanja, kot so neposredne ponudbe za prodajo, nakup ali najem izdelkov ali za opravljanje storitev, pod pogojem, da celotna količina oglasov ne presega 15 %.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, napovedi sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov.“	2. Oddajni čas, namenjen oglasom, v danem obdobju ene ure ne sme presegati 20 %.
	2a. Brez poseganja v določbe odstavka 1 oblike oglaševanja, kot so neposredne ponudbe za prodajo, nakup ali najem izdelkov ali za opravljanje storitev, ne smejo trajati več kot eno uro dnevno."
Obrazložitev
Besedilo sedanje direktive do neke mere obsega vse oblike oglaševanja in bolje ščiti uredniško celovitost oddaj.
Predlog spremembe 89 ČLEN 1, TOČKA 15 Člen 19 (Direktiva 89/552/EGS)
Določbe te direktive se smiselno uporabljajo za televizijske programske vsebine, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in televizijske programske vsebine, namenjene izključno samooglaševanju. Poglavje 3 in člen 11 (pravila o vstavljanju oglasov) ter člen 18 (dolžina oglasov in televizijske prodaje) se ne uporabljajo za te programske vsebine.”	Določbe te direktive se smiselno uporabljajo za televizijske programske vsebine, namenjene izključno oglaševanju in televizijski prodaji, in televizijske programske vsebine, namenjene izključno samooglaševanju, ki morajo biti jasno razpoznavne kot takšne z optičnimi in/ali akustičnimi sredstvi. Poglavje 3 in člen 11 (pravila o vstavljanju oglasov) ter člen 18 (dolžina oglasov in televizijske prodaje) se ne uporabljajo za te programske vsebine.”
Obrazložitev
Tudi oglaševanje, televizijsko prodajo in samooglaševanje v posebej za to namenjenih televizijskih programskih vsebinah je treba jasno označiti. Potrošnik se mora zavedati oglasne vsebine storitev.
Predlog spremembe 90 ČLEN 1, TOČKA 17 A (novo) Člen 20 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(17a) Vstavi se naslednji člen 20a:
	"Člen 20a
	1. Da se zagotovi upoštevanje načel pluralizma, konkurence in prostega poslovanja s prihodki od oglaševanja, mora biti merjenje kazalcev spremljanja v skladu z naslednjimi merili:
	(a) organi, ki izvajajo raziskave o spremljanju medijev, morajo biti neodvisni od vseh raziskovanih subjektov;
	(b) vodstveni organi morajo biti reprezentativni (tehnično-znanstveni odbori in/ali nadzorni odbori): vključevati morajo predstavnike vseh zainteresiranih in obravnavanih strani (izvajalci, trg, potrošniki) in ne smejo biti omejeni na platforme za radiodifuzijo;
	(c) tehnični odbori morajo delovati pregledno in biti dejansko pooblaščeni za izvajanje meritev, brez tehničnega in upravnega vmešavanja upravnega sveta."
Obrazložitev
Glede na pomen merjenja spremljanja medijev za oglaševalske namene je nujno izvajanje merjenja na enotni osnovi po vsej Uniji v skladu z načeli svobode izražanja, neodvisnosti, preglednosti in reprezentativnosti.
Predlog spremembe 91 ČLEN 1, TOČKA 17 B (novo) Člen 22 (Direktiva 89/552/EGS)
	(17b) Člen 22 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"Člen 22
	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve izdajateljev televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo ne vključujejo nobenih vsebin, ki bi resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti takšnih vsebin, ki vsebujejo pornografijo ali neupravičeno nasilje.
	2. Ukrepi, določeni v odstavku 1, veljajo tudi za druge programe, ki bi utegnili škodovati telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, razen kadar se z izbiro časa avdiovizualne medijske storitve ali s tehničnimi sredstvi zagotovi, da mladoletniki na območju prenosa v normalnih razmerah ne bodo videli ali slišali takšnih avdiovizualnih medijskih storitev.
	3. Države članice tudi vselej, kadar se takšne storitve prenašajo v nekodirani obliki, zagotovijo, da je pred njihovim predvajanjem akustično opozorilo ali da so ves čas trajanja označene z vizualnim simbolom."
Obrazložitev
Ta člen mora vključiti tudi nelinearne storitve. Neizpodbitno dejstvo je, da pri tej vrsti storitev, ki so danes mladoletnikom najlažje dostopne, srečamo zlasti pornografijo in nasilje. Razširjanje televizijskih programov je večinoma že urejeno tako, da so mladoletniki zaščiteni. Ukrepati je treba na področju te nove vrste storitev.
Predlog spremembe 92 ČLEN 1, TOČKA 17 C (novo) Člen 22, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
	(17c) Člen 22(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da programi izdajateljev televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo ne vključujejo nobenih vsebin, ki bi resno škodovale telesnemu, duševnemu ali moralnemu razvoju mladoletnikov, zlasti takšnih vsebin, ki vsebujejo pornografijo ali neupravičeno nasilje. V primeru škodljive vsebine sta odgovorna tako izdajatelj televizijskih programov kot ponudnik medijske storitve".
Predlog spremembe 93 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.	1. Če države članice ustanovijo nacionalne regulativne organe, jamčijo za njihovo neodvisnost in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.
Obrazložitev
Za države članice ustanovitev nacionalnih regulativnih organov ne sme biti obvezna, zato je treba besedilo Komisije ustrezno spremeniti.
Predlog spremembe 94 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23b, odstavek 1 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	1a. Države članice zadolžijo nacionalne regulativne organe, da spremljajo izpolnjevanje določb te direktive, še zlasti tistih, ki se nanašajo na pravico do svobode izražanja, pluralnost medijev, človekovo dostojanstvo, načelo nediskriminacije in varstvo ranljivih oseb.
Predlog spremembe 95 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23b, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Nacionalni regulativni organi predložijo drug drugemu in Komisiji informacije, potrebne za uporabo določb te direktive.	2. Informacije, potrebne za izvajanje določb te direktive, so na voljo na ravni držav članic in Komisije."
Predlog spremembe 96 ČLEN 1, TOČKA 20 A (novo) Člen 23b a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(20a) Vstavi se naslednji člen 23ba:
	"Člen 23ba
	1. Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo pluralnost informacij v radiotelevizijskem sistemu. Države članice zlasti prepovejo vzpostavljanje in ohranjanje prevladujočih položajev na trgu televizijskih storitev in z njim povezanimi trgi.
	2. Države članice si prizadevajo, da se zagotovi spoštovanje nepristranskosti poročanja javnih organov, in določijo ustrezne ukrepe, s katerimi preprečijo, da bi morebitne zlorabe vladnega položaja vplivale na informacije, posredovane preko medijev.
	3. Države članice prepovejo imetnikom vladnih funkcij, njihovim zakonskim partnerjem ali sorodnikom do drugega kolena ter družbam pod njihovim nadzorom prevzemanje ali ohranjanje nadzornega položaja v družbah, ki delujejo na radiotelevizijskem trgu in na z njim povezanih trgih." 4. Pravica do obveščenosti mora vedno biti v skladu s pravico do zasebnosti in ne sme nikoli kršiti pravice do človekovega dostojanstva, zlasti mladoletnikov. V tem primeru se je treba vedno sklicevati na mednarodne konvencije na tem področju, na etične kodekse in na druge oblike samoregulacije, ki so jih sprejeli operaterji na področju informiranja v posameznih evropskih državah."
Obrazložitev
V skladu s stališči, ki jih je EP že sprejel (glej Resolucijo z dne 6. septembra 2005 o televiziji brez meja in resolucijo Evropskega parlamenta o tveganjih za kršitev, v EU in zlasti v Italiji, pravice do svobode izražanja in obveščanja (člen 11, odstavek 2 listine Evropske unije o temeljnih pravicah) (2003/2237(INI) ) z namenom, da se od držav članic zahteva spoštovanje splošnih načel v zvezi z varstvom pluralnosti in prepoved združevanja vladnih funkcij in funkcij nadzora v podjetjih, ki izvajajo radiotelevizijske storitve.
Povsem očitno je, da razlike med nacionalnimi zakonodajami s tega področja ovirajo uveljavljanje temeljnih pravic do ustanavljanja in zagotavljanja storitev na ozemlju Skupnosti.
Predlog spremembe 97 ČLEN 2 Priloga ‘Direktive in Uredbe’, Člen 3(a), Številka 4 (Uredba (ES) Št. 2006/2004)
“4. Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov: členi 3g do 3h in členi 10 do 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta …/…/ ES.“	“4. Direktiva Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov: členi 3c in 3g do 3h in členi 10 do 20. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta …/…/ ES.“
Obrazložitev
Možnost, da lahko potrošnik na lahek, neposreden in trajno dostopen način prepozna ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, je jasno povezana z zaščito potrošnikovih interesov in jo je zato treba izrecno omeniti v prilogi "Direktive in uredbe".

POSTOPEK

Naslov	Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 89/552/EGS z dne 3. oktobra 1989 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 2.2.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Gianni De Michelis 26.1.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	18.4.2006		30.5.2006	13.7.2006	2.10.2006
Datum sprejetja	3.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	29 17 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Šarūnas Birutis, Jerzy Buzek, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Gianni De Michelis, Nicole Fontaine, Adam Gierek, Umberto Guidoni, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Reino Paasilinna, Umberto Pirilli, Miloslav Ransdorf, Vladimír Remek, Teresa Riera Madurell, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Catherine Trautmann, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras Roca
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	María del Pilar Ayuso González, Satu Hassi, Edit Herczog, Lambert van Nistelrooij, Vittorio Prodi, John Purvis, Dirk Sterckx
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Alessandro Battilocchio, Giovanni Berlinguer, Iles Braghetto, Mario Mauro, Marianne Mikko, Guido Sacconi, Antonio Tajani, Yannick Vaugrenard, Stefano Zappalà
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	…

(COD)

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (10.10.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
(KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD))

Pripravljavka mnenja: Lissy Gröner

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Poročevalka pozdravlja predlog Komisije, zlasti ker linearne in nelinearne storitve uvršča v enako zakonsko ureditev. Kljub temu pa bi bilo treba vključiti nekatere vidike enakosti med spoloma in zaščite mladoletnikov, da bi direktivo uskladili s prednostnimi nalogami Unije. V Evropi je med novo delovno silo več žensk, vendar se izvaja premalo ukrepov za uskladitev dela in družinskega življenja. Z direktivo bi bilo treba tudi jasno in odločno zaščititi mladoletnike. Tako ne bi smelo biti dovoljeno promocijsko prikazovanje izdelkov, saj ni dokazov, da krepi konkurenčnost, hkrati pa obstaja jasno tveganje ogrožanja kakovosti vsebine kot tudi neodvisnosti avtorjev, kar ima lahko negativne posledice za potrošnike avdiovizualnih storitev in tudi za javnost.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 10
Zaradi uvedbe minimalnega niza usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h ter na področjih, usklajenih v tej direktivi, države članice ne smejo več odstopati od načela države izvora v zvezi z varstvom mladoletnikov in bojem proti podžiganju sovraštva zaradi rase, spola, veroizpovedi ali narodnosti, ter kršitev človekovega dostojanstva v zvezi s posameznikom ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.	(10) Zaradi uvedbe minimalnega niza usklajenih obveznosti v členih 3c do 3h ter na področjih, usklajenih v tej direktivi, države članice ne smejo več odstopati od načela države izvora v zvezi z varstvom mladoletnikov in bojem proti podžiganju sovraštva zaradi rase, etnične pripadnosti, spola, veroizpovedi, narodnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali invalidnosti ter kršitev človekovega dostojanstva v zvezi s posameznikom ali varstva potrošnikov, kot določa člen 3(4) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/31/ES.
Obrazložitev
Ne sme biti diskriminacije zaradi etnične pripadnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali invalidnosti.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 13
(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani.	(13) Opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev zajema vse avdiovizualne storitve množičnih medijev, redne ali na zahtevo. Vendar je njeno področje uporabe omejeno na storitve, kot so opredeljene s Pogodbo, in zato zajema vse vrste gospodarskih dejavnosti, vključno z dejavnostmi podjetij za javne storitve, ne zajema pa negospodarskih dejavnosti, kot so izključno zasebne spletne strani; gospodarski element mora biti pomemben, da je upravičena uporaba te direktive.
Obrazložitev
Pojem "avdiovizualne medijske storitve" bi moral veljati samo za storitve, ki se praviloma opravljajo za plačilo; če spletna stran ali video spletni dnevnik vsebujeta informacije, na primer, o uporabljeni programski opremi to še ne pomeni, da ju je treba uvrstiti med gospodarske dejavnosti.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 17
(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. Ta direktiva ne posega v izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.	(17) Pojem uredniška odgovornost je bistven za opredelitev vloge ponudnika medijskih storitev in s tem za opredelitev avdiovizualnih medijskih storitev. Uredniška odgovornost pomeni, da ponudnik medijske storitve strokovno izbere in pripravi avdiovizualno vsebino, naj gre za posamezne dele vsebine ali vsebinske sklope. To izključuje skupno uporabo vsebine, ki so jo oblikovali uporabniki znotraj omejenih virtualnih skupnosti, in dejavnosti vmesnih ponudnikov storitev, katerim koristijo izjeme glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES.
Obrazložitev
V uvodni izjavi je treba dodatno pojasniti, da pojem "uredniška odgovornost", s katerim se predvideva, da ponudnik medijskih storitev strokovno uredniško oblikuje avdiovizualne vsebine, naj gre za posamezne dele vsebine ali vsebinske sklope. To omogoča tudi jasnejše ločevanje med "ponudniki medijskih storitev" in "vmesnimi ponudniki storitev", ki koristijo izjeme glede odgovornosti na podlagi členov 12-15.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 19 a (novo)
	(19a) Zato je nujno, da države članice preprečijo pojav prevladujočega položaja, ki bi privedel do omejitve pluralnosti in zmanjšanja svobode medijskega obveščanja, pa tudi sektorja informiranja kot celote, na primer z ukrepi za zavarovanje nediskriminacijskega dostopa do ponudbe avdiovizualnih medijskih storitev javnega interesa ( npr. s pravili obveznosti prenosa).
Obrazložitev
Osnovni namen Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je zagotoviti državljanom dostop do pluralne medijske ponudbe. Ta uvodna izjava temelji na odlomku iz sedanje direktive, a izrecno navaja, da k temu cilju prispevajo tudi infrastrukturni ukrepi, ki služijo raznolikosti, na primer pravila obveznosti prenosa.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 25
(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo.	(25) V Sporočilu Svetu in Evropskemu parlamentu o bolje oblikovanih predpisih za rast in delovna mesta v Evropski uniji je Komisija poudarila, da je treba predvideti podrobno analizo o ustreznem pristopu oblikovanja predpisov, zlasti glede tega, ali je za določeni sektor in problem primernejša zakonodaja ali druge možnosti, kot so koregulacija ali samoregulacija. Medinstitucionalni sporazum o boljši zakonodaji določa ustaljene opredelitve, merila in postopke za koregulacijo in samoregulacijo.
Izkušnje so pokazale, da lahko instrumenti koregulacije in samoregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrajo pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni varstva potrošnikov.	Izkušnje kažejo, da morajo sistemi koregulacije v skladu z raznimi pravnimi tradicijami držav članic igrati pomembno vlogo pri doseganju visoke ravni javnega varstva. Cilje javnosti bo najlažje doseči v okviru novih avdiovizualnih storitev, z aktivno podporo ponudnikov. Države članice lahko torej zagotovijo uporabo preglednih in splošno priznanih sistemov koregulacije, zlasti za nelinearne storitve.
Obrazložitev
Samoregulacija je lahko instrument za izvajanje evropskih predpisov samo kot sestavni del ureditve. Zato jo je treba vključiti v potreben regulativni režim, kar v bistvu pomeni, da na tem mestu pride v poštev samo koregulacija.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 32
(32) Ukrepi, sprejeti za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, morajo biti pazljivo usklajeni s temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Cilj teh ukrepov mora biti zato zagotovitev ustrezne ravni zaščite mladoletnikov, zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami, ne pa prepoved vsebin za odrasle kot takšnih.	(32) V ukrepih, sprejetih za varstvo mladoletnikov in človekovega dostojanstva, je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje med spoštovanjem temeljnih pravic mladoletnikov, vključno z majhnimi otroki, ženskami in skupinami, podvrženimi diskriminacijo, na eni strani in temeljno pravico do svobodnega izražanja, kot je določena v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah na drugi. Cilj teh ukrepov mora biti zato zagotovitev ustrezne ravni zaščite pravic mladoletnikov, žensk in skupin, podvrženih diskriminaciji, zlasti v zvezi z nelinearnimi storitvami.
Obrazložitev
Ob upoštevanju pomembne vloge, ki jo imajo mediji na to, kako ljudje oblikujejo svoja mnenja, in dejanski vpliv, ki ga ima na javnost, je bistveno poiskati ravnotežje med temeljno pravico do svobodnega izražanja in spoštovanjem človekovih pravic, kakor ju priznavajo EU in njene države članice.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 40
(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: načelo ločevanja mora biti omejeno na oglaševanje in televizijsko prodajo, promocijsko prikazovanje izdelkov se mora omogočiti v določenih okoliščinah, odpraviti je treba nekatere količinske omejitve. Toda kadar je plasiranje izdelkov prikrito, ga je treba prepovedati. Načelo ločevanja ne sme preprečiti uporabe novih tehnik oglaševanja.	(40) Zaradi poslovnega in tehnološkega razvoja imajo uporabniki večjo izbiro in odgovornost pri uporabi avdiovizualnih medijskih storitev. Za ohranitev sorazmernosti pri ciljih splošnega interesa mora Uredba omogočiti določeno stopnjo prilagodljivosti v zvezi z linearnimi avdiovizualnimi medijskimi storitvami: odpraviti je treba nekatere količinske omejitve, medtem ko mora načelo ločevanja ostati nedotakljivo, da se zaščiti uporabnike medijskih storitev, ohrani uredniško neodvisnost in zaščiti umetniško svobodo. V zvezi s tem prepoved prikritega oglaševanja ostaja.
Obrazložitev
Promocijsko prikazovanje izdelkov ni združljivo z načelom ločevanja. Uporaba promocijskega prikazovanja izdelkov močno posega v avdiovizualno delo ter povzroča zmedo med uredniškimi in promocijskimi vsebinami. Za ohranitev verodostojnosti medijev je treba v celoti ohraniti načelo ločevanja.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 45
(45) Prikrito oglaševanje je praksa, ki jo ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike. Prepoved prikritega oglaševanja ne zajema zakonitega promocijskega prikazovanja izdelkov v okviru te direktive.	(45) Prikrito oglaševanje, vključevanje izdelkov in tematsko prikazovanje so prakse, ki jih ta direktiva prepoveduje zaradi negativnega vpliva na potrošnike.
Obrazložitev
Dodatek je nujen za pojasnitev prepovedi vključevanja izdelkov in tematskega prikazovanja, ker ti dve praksi zelo negativno vplivata na potrošnike.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 46
(46) Promocijsko prikazovanje izdelkov je stvarno dejstvo v kinematografskih delih in avdiovizualnih delih za televizijo, vendar države članice to prakso urejajo različno. Za zagotovitev enakih pogojev in s tem konkurenčnosti evropske medijske industrije je zato treba sprejeti pravila za promocijsko prikazovanje izdelkov. Tu uvedena opredelitev promocijskega prikazovanja izdelkov zajema katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali njegovo/njeno blagovno znamko ali jih navaja, tako da jih pokaže v oddaji, običajno za plačilo ali podobno nadomestilo. Za promocijsko prikazovanje izdelkov veljajo enaka pravila o kakovosti in omejitve kot za oglaševanje.	črtano
Justification
Glej predlog spremembe uvodne izjave46 a (novo).
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 46 A (novo)
	(46 a) V državah članicah obstajajo različni predpisi in pravna mnenja glede dopustnosti in uporabe pripomočkov pri proizvodnji. Zato je treba, da bi dosegli pravično čezmejno konkurenco, to točko pojasniti. Pomoč pri produkciji omogoča previdno uporabo omejenih sredstev, ne da bilo pri tem kršeno načelo ločevanja. Tukaj uveden pojem pomoč pri produkciji zajema odobritev brezplačnih produkcijskih sredstev ali produkcijskih sredstev po znižani ceni ali drugih prispevkov k produkciji avdiovizualnih medijskih storitev, ki so iz novinarskih ali umetniških razlogov potrebna za prikaz resničnega sveta. Pripomočki pri produkciji morajo biti dopustni, če ne omejujejo novinarske ali umetniške svobode izražanja. Za uporabljeno pomoč pri produkciji ne sme biti prejeto plačilo ali podobno nadomestilo. Če uporaba pomoči pri produkciji zaradi uredniških ali umetniških razlogov zahteva navajanje ali predstavitev izdelkov, storitev, imen, blagovnih znamk ali dejavnosti proizvajalca izdelkov ali ponudnika storitev, pri tem ne sme biti posebnega ali pretiranega poudarka.
Obrazložitev
Ta uvodna izjava pojasnjuje pomen dovoljene pomoči pri produkciji. Pomoč pri produkciji omogoča previdno uporabo omejenih finančnih sredstev. Pomoč pri produkciji je predstavljena v delu zaradi uredniških in ne promocijskih razlogov, zato njena poraba ne povzroča zmede med uredniškimi vsebinami in komercialnimi oblikami sporočil. S tem se prepreči ogrozitev načela ločevanja ali kratenje umetniške oziroma novinarske svobode.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 47
(47) Regulativni organi morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive.	(47) Regulativni organi in regulativna telesa morajo biti neodvisni od nacionalnih vlad in ponudnikov avdiovizualnih medijskih storitev, da lahko opravljajo svoje delo nepristransko in pregledno ter prispevajo k pluralnosti. Tesno sodelovanje med nacionalnimi regulativnimi organi in Komisijo je potrebno za zagotovitev pravilne uporabe te direktive. Treba je upoštevati posebnosti ustaljenih nacionalnih predpisov na področju medijev v smislu organizacije regulativnih organov in regulativnih teles.
Obrazložitev
S to ubeseditvijo so upoštevane različne oblike ureditve in nadzora v državah članicah.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 48 A (novo)
	(48a) Čeprav so ponudniki avdiovizualne vsebine dolžni zagotoviti, da se o dejstvih in dogodkih, predstavljenih v medijskih storitvah, ki jih ponujajo, korektno poroča, morajo še vedno obstajati jasne dolžnosti, kar zadeva pravico do odgovora ali enakovrednih ukrepov, da se zagotovi, da lahko vsakdo, ki meni, da so bili zaradi napačno podanega dejstva prek avdiovizualne medijske storitve njegovi zakoniti interesi kršeni, učinkovito uveljavlja svoje pravice.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 48 B (novo)
	(48b) Pravica invalidov in starejših oseb, da sodelujejo v družbenem in kulturnem življenju skupnosti, ki izhaja iz členov 25 in 26 Listine o temeljnih pravicah, je neločljivo povezana z zagotavljanjem dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev. Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev vključuje, vendar ni omejena na, znakovni jezik, podnaslavljanje, zvočne opise, zvočne podnapise in preproste zaslonske menije.
Obrazložitev
Ker ne obstaja skupno razumevanje tega, kaj predstavlja "dostopnost", obstaja nevarnost, da si bodo države članice različno razlagale določbe člena 3i, kar bi lahko privedlo do razdrobljenosti trga, nelojalne konkurence in pravne negotovosti v škodo invalidnih uporabnikov. Zato se predlaga, da se zagotovijo smernice, ki pojasnjujejo izraz "dostopnost" v kontekstu avdiovizualnih storitev.
Predlog spremembe 14 Člen 1, točka 2 Člen 1, točka (a) (Direktiva 89/552/EGS)
(a) „avdiovizualna medijska storitev“ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe in katere glavni namen je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje splošne javnosti po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta;	(a) ‚avdiovizualna medijska storitev‘ pomeni storitev, kakor je opredeljena v členih 49 in 50 Pogodbe in katere glavni namen je zagotavljanje gibljivih slik z zvokom ali brez za obveščanje, zabavo ali izobraževanje, in ki jo javnosti ponuja ponudnik medijske storitve po elektronskih komunikacijskih mrežah v skladu s členom 2(a) Direktive 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
	Ta opredelitev ne zajema storitev informacijske družbe iz člena 1 Direktive 98/48/ES;
Obrazložitev
Z vključitvijo sklicevanja na "ponudnika medijske storitve" v to opredelitev je jasneje, da ne gre za kakršno koli zagotavljanje avdiovizualne vsebine javnosti, ki spada pod opredelitev "avdiovizualne medijske storitve" in torej v področje uporabe direktive, ampak samo za tiste storitve, za katere "ponudnik medijske storitve" prevzame uredniško odgovornost (in ne, na primer, skupna uporaba vsebine, ki so jo oblikovali uporabniki znotraj omejenih virtualnih skupnosti). Sklicevanje zagotavlja tudi popolno usklajenost med opredelitvijo "avdiovizualne medijske storitve" in "ponudnika medijske storitve". Vendar pa je treba v uvodni izjavi dodatno pojasniti, kaj v okolju "novih medijev" pomeni "uredniška odgovornost". Predlaga se tudi, da se črta izraz "splošne" (pred "javnosti"), v izogib negotovosti, ki bi jo povzročila sprememba preizkušene oblike v veljavni direktivi, kjer je uporabljen preprosto izraz "javnost".
Predlog spremembe 15 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (a a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(aa) "Avdiovizualne medijske storitve za otroke"so medijske storitve, opredeljene v členu 1(a), ki so namenjene otrokom ali katerih pomemben delež občinstva so otroci.
Obrazložitev
Treba je urediti okrepljeno varstvo mladoletnikov, ker je vedno večje število žensk zaposlenih in mladoletniki ostajajo pred televizorjem sami brez nadzora.
Predlog spremembe 16 ČLEN 1 TOČKA 2 Člen 1, točka (h) (Direktiva 89/552/EGS)
(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar izdajatelj televizijskega programa uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšno predstavljanje velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;	(h) „prikrito oglaševanje“ pomeni neposredno ali posredno besedno ali slikovno predstavitev blaga, storitev, imena, blagovne znamke ali dejavnosti proizvajalca blaga ali ponudnika storitev v programskih vsebinah, kadar ponudnik medijskih storitev uporabi takšno predstavitev za oglaševanje in bi javnost lahko bila zavedena glede narave te predstavitve. Takšno predstavljanje velja za namerno zlasti tedaj, kadar se opravlja za plačilo ali podobno nadomestilo;
Obrazložitev
Prikrito oglaševanje je treba prepovedati tudi pri nelinearnih storitvah v vsaki obliki (neposredni ali posredni).
Predlog spremembe 17 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k) (Direktiva 89/552/EGS)
(k) „promocijsko prikazovanje izdelkov“ pomeni katero koli obliko avdiovizualnega komercialnega sporočila, ki vključuje izdelek, storitev ali podatke o izdelku, storitvi ali njegovi/njeni blagovni znamki, tako da jih pokaže v avdiovizualni medijski storitvi običajno za plačilo ali podobno nadomestilo.”	črtano
Obrazložitev
Člen opredeljuje nov izraz "pomoč pri produkciji".
Predlog spremembe 18 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(ka) "pomoč pri produkciji" pomeni odobritev sredstev za produkcijo avdiovizualnih medijskih storitev ali drugih materialnih prispevkov brez plačila ali po znižani ceni.
Obrazložitev
Člen opredeljuje nov izraz "pomoč pri produkciji".
Predlog spremembe 19 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 1, točka (k b) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(kb) "koregulacija" pomeni obliko ureditve, ki temelji na sodelovanju med javnimi organi in organi samoregulacije.
Obrazložitev
Pomembno je podati dodatne opredelitve.
Predlog spremembe 20 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B) Člen 2 a, odstavek 2, pododstavek 1, točke a, b, c in d (Direktiva 89/552/EGS)
(b) v odstavku 2 se „člen 22a“ nadomesti s „člen 3e“.	(b) odstavek 2, pododstavek 1, točke a, b in c se nadomestijo z naslednjim:
	"(a) televizijski program, ki prihaja iz druge države članice, očitno, resno in huje krši člen 22 (1) ali (2) in/ali člen 3e; ali nelinearna medijska storitev, ki prihaja iz druge države članice, očitno, resno in huje krši člen 3d ali 3 e;
	(b) v zadnjih 12 mesecih je ponudnik medijske storitve določbo (določbe) iz točke (a) kršil v vsaj še dveh primerih;
	(c) zadevna država članica ponudnika medijske storitve in Komisijo pisno obvestila o domnevnih kršitvah in o ukrepih, ki jih namerava sprejeti, če se takšna kršitev ponovi;
	(d) posvetovanja z državo članico, iz katere avdiovizualna medijska storitev prihaja, in s Komisijo se v 15 dneh od obvestila iz točke (c) niso končala z mirno poravnavo, domnevna kršitev pa ostaja."
(glej besedilo člena 2 a Direktive 89/552/EGS)
Obrazložitev
Tukaj je treba poskrbeti za natančno izbiro besed, da bi bila možnost za nesporazume čim manjša.
Predlog spremembe 21 ČLEN 1, ODSTAVEK 4, TOČKA (B A) (novo) Člen 2 a, odstavek 3 (Direktiva 89/552/EGS)
	(ba) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"3. Odstavek 2 ne vpliva na noben postopek, pravno sredstvo ali sankcijo, ki se uporablja za zadevne kršitve v državi članici, pod katere jurisdikcijo je zadevni ponudnik medijske storitve."
Obrazložitev
Tukaj je treba poskrbeti za natančno izbiro besed, da bi bila možnost za nesporazume čim manjša.
Predlog spremembe 22 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 3 odstavek 3 a (novo)
	3a. Države članice z ustreznimi sredstvi spodbujajo razvoj medijske pismenosti med potrošniki.
Obrazložitev
Medijska pismenost pomeni spretnosti, znanje in razumevanje, ki jih imajo potrošniki, in jim omogočajo učinkovito uporabo medijev. Medijska pismenost postaja vedno bolj temeljna sestavina evropskih in nacionalnih programov politike, saj dejavno dopolni in podpira ureditev. Razvijajo se pomembne pobude za širjenje medijske pismenosti ljudi, tako da ti lahko polno izkoristijo prednosti digitalne tehnologije. Direktiva o medijskih storitvah bi morala priznati ta prizadevanja in jih usmeriti.
Predlog spremembe 23 ČELN 1, TOČKA 6 Člen 3 b, odstavek 1 a (novo)
	1a Države članice pravično sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da imajo izdajatelji televizijskih programov pod njihovo jurisdikcijo dostop do dogodkov velikega javnega interesa za namen kratkega poročanja.
Obrazložitev
Predlog Komisije o pravici do kratkega poročanja državljanom ne zagotavlja dostopa do informacij o dogodkih velikega javnega interesa. Zato je treba torej v celotni Skupnosti uveljaviti pravico do kratkega poročanja. Tak ukrep bi pripomogel tudi k še vedno aktualnemu usklajevanju direktive ES z ustrezno konvencijo Sveta Evrope. Nov odstavek 1 je treba torej vstaviti v člen 3b.
Predlog spremembe 24 ČLEN1, TOČKA 6 Člen 3 b, odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2a izdajatelji televizijskih programov imajo pravico do kratkega poročanja neodvisno od nosilca izključne pravice in so torej upravičeni do samostojnega dostopa do dogodkov večjega javnega interesa.
Predlog spremembe 25 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov.	Države članice in Komisija spodbujajo trgovska, poklicna in potrošniška združenja ali organizacije k oblikovanju kodeksov ravnanja, da zagotovijo, da zaradi dostopa do avdiovizualnih medijskih storitev pod njihovo jurisdikcijo ni resno ogrožen duševni, moralni ali telesni razvoj mladoletnikov, vključno z majhnimi otroki, zlasti zaradi programov, ki vsebujejo pornografske prizore, oziroma uprizoritve, ki spodbujajo nestrpnost zaradi spola, neupravičeno nasilje, spodbujanje k nasilju nad ženskami in dekleti ali k nestrpnosti.
Obrazložitev
Varstvo mladoletnikov na področju novih medijev je najlažje doseči s pristopom na več ravneh, ki temelji na partnerstvu, pri čemer morajo biti udeležene vse interesne skupine, kakor določa člen 16 Direktive o elektronskem poslovanju.
Predlog spremembe 26 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 d a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Article 3d a
	Države članice z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve pod njihovo jurisdikcijo niso dostopne v obliki, ki spodbuja ali krepi prikazovanje stereotipov, povezanih z vlogo spolov.
Obrazložitev
Stereotipi, povezani z vlogo spolov, prikazani v medijih pomembno vplivajo na obstoj diskriminacije na podlagi spola.
Predlog spremembe 27 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 e (Direktiva 89/552/EGS)
Države članice s primernimi sredstvi zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki pod njihovo jurisdikcijo, ne spodbujajo nestrpnosti zaradi spola, rasne ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.	črtano
Predlog spremembe 28 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 e a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3 ea
	1. Države članice morajo s primernimi sredstvi zagotoviti, da avdiovizualne medijske storitve in avdiovizualna komercialna sporočila, ki jih omogočajo ponudniki v okviru njihove jurisdikcije:
	(a) ne vsebujejo diskriminacije zaradi spola, rase ali etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;
	(b) ne vsebujejo spodbujanja k nasilju iz zgoraj omenjenih razlogov;
	(c) invalidov ne prikazujejo stigmatizirajoče in ne kršijo njihovega človekovega dostojanstva in intergritete;
	2. Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, bodisi splošne ali posamične, da zagotovijo, da avdiovizualne medijske storitve postopoma postanejo obče dostopne, zlasti invalidom in starejšim osebam, ter vsaki dve leti predložijo poročilo Komisiji.
Obrazložitev
V skladu z uvodno izjavo 30, je dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev pomemben dejavnik za pravilno delovanje notranjega trga. Invalidne in/ali starejše osebe predstavljajo pomemben delež uporabnikov avdiovizualni storitev. Glede na izsledke inštituta za raziskovanje motenj sluha ima več kot 81 milijonov Evropejcev težave s sluhom; poleg tega v Evropi živi več kot 30 milijonov slabovidnih. Raziskave je kažejo, da zelo veliko število invalidnih in/ali starejših oseb gleda televizijo. Te osebe predstavljajo trg, ki ga je treba oskrbeti. Pogoj zagotovitve dostopnih avdiovizualnih medijskih storitev bi jamčil spodbujanje konkurence med ponudniki storitev in spodbudil delovanje notranjega trga.
Predlog spremembe 29 ČLEN 1 TOČKA 6 Člen 3 g, točka (c) (i) (Direktiva 89/552/EGS)
(i) vsebovati diskriminacije zaradi rase, spola ali državljanstva;	(i) ogrožati spoštovanja človekovega dostojanstva, kot je opredeljeno v Listini o temeljnih pravicah ali vsebovati diskriminacije zaradi rase, spola, etnične pripadnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ali državljanstva;
Or. en
Obrazložitev
Seznam iz člena 3 g je nepopoln in ne sledi vrstnemu redu iz člena 13 Pogodbe.

Predlog spremembe, ki ga vlaga Lissy Gröner

Predlog spremembe 30 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g , točka (c)(ii) (Direktiva 89/552/EGS)
(ii) biti žaljiva do verskih ali političnih prepričanj;	črtano
Or. en
Obrazložitev
Glej predlog spremembe člena 3 g, točka c, pododstavek (i).
Predlog spremembe 31 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g, točka (d a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(da) v vseh oblikah avdiovizualnih komercialnih sporočil in televizijske prodaje se prepove pornografijo, ki vključuje uprizoritve, ki spodbujajo nestrpnosti zaradi spola.
Obrazložitev
Prepoved pornografije ne sme pomeniti, da niso več dovoljeni vsi erotični filmi in uprizoritve, ampak, da so prepovedani tisti prizori, ki so uporabljeni za spodbujanje nestrpnosti zaradi spola. Na temelju spremenjene Evropske konvencije o čezmejni televiziji Sveta Evrope, zlasti člena 7, je treba pornografijo dodati na seznam prepovedanih avdiovizualnih komercialnih sporočil v točki (d). Člen 7 Konvencije določa: "Vsi deli programov spoštujejo, kar zadeva njihovo predstavitev in vsebino, človekovo dostojanstvo in temeljne pravice drugih. Zlasti ne smejo: a) biti nespodobni in predvsem vsebovati pornografije; b) pretirano poudarjati nasilja ali spodbujati rasne nestrpnosti.
Predlog spremembe 32 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g, točka (e) (Direktiva 89/552/EGS)
(e) Avdiovizualna komercialna sporočila za alkoholne pijače ne smejo biti namenjena mladoletnikom in ne smejo spodbujati čezmernega uživanja takšnih pijač;	(e) Avdiovizualnih komercialnih sporočil za alkoholne pijače se ne sme predvajati pred 21 uro;
Obrazložitev
Zmanjšati izpostavljenost mladoletnikov oglasom za alkohol.
Alkohol ni običajen proizvod. Poleg tega, da je droga, ki lahko povzroči telesno in psihološko odvisnost, je alkohol strupena snov in je vzrok za približno 60 bolezni in stanj. Alkohol je ključni dejavnik zdravja, odgovoren za 7,4 % vseh smrti zaradi slabega zdravja in predčasnih smrti v EU, zaradi česar se uvršča med tri vodilne dejavnike tveganja, za povišanim krvnim tlakom in tobakom. V EU povzroči skoraj 195.000 smrti vsako leto (več kot 25 % moških starih od 15 - 29 let umre zaradi alkohola). Nadalje, smrti, ki se jih lahko pripiše alkoholu, poškodbam in nasilju stanejo zdravstveni, socialni in zaposlitveni sektor ter sektor kazenskega prava v EU približno 125 milijard EUR na leto. Ta znesek predstavlja 1,3 % BNP (tj. 650 EUR na gospodinjstvo). Ne glede na to, ali so mladi ciljna skupina oglasov za alkohol, so jim dejansko izpostavljeni. Vedno več raziskav kaže, da zaradi izpostavljenosti oglasom za alkohol in uživanju v njih mladi razvijejo pozitivnejša pričakovanja in odnose do alkohola, kar posledično vpliva na to, kdaj začnejo uživati alkohol, kot tudi na njihove navade in količine užitega alkohola. V nasprotju z omejitvami, ki zadevajo vsebino oglasov, je prepoved oglaševanja alkohola pred 21 uro preprosta in praktična za izvajanje in nadziranje sredstev za zmanjšanje količine oglasov za alkohol, ki so jim mladoletniki izpostavljeni.
Predlog spremembe 33 ČLEN1, TOČKA 6 Člen 3 g, točka (f) (Direktiva 89/552/EGS)
(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo spodbujati mladih, da zaradi svoje neizkušenosti in lahkovernosti kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno spodbujajo, da prepričujejo starše ali druge, da kupujejo oglaševano blago ali storitve, izkoriščajo zaupanje mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazujejo mlade v nevarnih situacijah.	(f) avdiovizualna komercialna sporočila ne smejo moralno ali telesno škodovati mladostnikom; zato ne smejo neposredno ali posredno spodbujati mladih, da kupujejo proizvode ali storitve, jih neposredno ali posredno spodbujati, da prepričujejo starše ali druge, naj kupujejo oglaševano blago ali storitve; izkoriščati zaupanja mladoletnikov v starše, učitelje ali druge osebe, ali nepremišljeno prikazovati mladih v nevarnih situacijah.
Predlog spremembe 34 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 g, točka (f a) (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	(fa) avdiovizualne medijske storitve za otroke ne vsebujejo ali niso prekinjene z oglaševanjem, sponzoriranjem ali trženjem hrane in pijače z visoko vsebnostjo maščob, sladkorja in soli na podlagi profila hranilne vrednosti, ob upoštevanju enakih načel, kot so razvita v uredbi o zdravstvenih trditvah, ter alkoholnih pijač.
Obrazložitev
Treba je urediti okrepljeno varstvo mladoletnikov, ker je vedno večje število žensk zaposlenih in puščajo mladoletnike nenadzorovane pred televizijo.
Predlog spremembe 35 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane ali vsebujejo promocijsko prikazovanje izdelkov, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:	1. Avdiovizualne medijske storitve, ki so sponzorirane, morajo izpolnjevati naslednje zahteve:
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 40.
Predlog spremembe 36 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 1, točka (c) (Direktiva 89/552/EGS)
(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu in/ali promocijskim prikazovanjem izdelka. sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje. oddaje s promocijskim prikazovanjem izdelkov je treba ustrezno opredeliti na začetku oddaje in tako preprečiti zmedenost gledalcev.	(c) gledalci morajo biti nedvoumno seznanjeni s sporazumom o sponzorstvu. sponzorirani programi morajo biti kot taki jasno označeni z imenom, logotipom in/ali katerim koli drugim simbolom sponzorja, na primer z navedbo njegovega izdelka/njegovih izdelkov ali storitve/storitev ali njihovim razpoznavnim znakom na začetku, med in/ali na koncu oddaje. Oddaje, nastale v tretjih državah, s promocijskim prikazovanjem izdelkov je treba ustrezno opredeliti na začetku oddaje in tako preprečiti zmedenost gledalcev.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 40.
Predlog spremembe 37 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 h, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
(2) Avdiovizualne medijske storitve ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Poleg tega avdiovizualne medijske storitve ne smejo vsebovati promocijskega prikazovanja tobačnih izdelkov ali cigaret ali promocijskega prikazovanja izdelkov podjetij, katerih glavna dejavnost je izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov.	(2) Avdiovizualnih medijskih programskih vsebin in storitev ne smejo sponzorirati podjetja, katerih glavna dejavnost je bodisi izdelava ali prodaja cigaret in drugih tobačnih izdelkov ali proizvodnja in prodaja alkohola.
Obrazložitev
Sponzoriranje je nesprejemljivo za vse dejavnosti, povezane s tobakom in alkoholom.
Predlog spremembe 38 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3h, odstavek 4 (Direktiva 89/552/EGS)
4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane in ne smejo promovirati izdelkov. Avdiovizualne medijske storitve za otroke in dokumentarne oddaje ne smejo promovirati izdelkov.“	4. Poročila in aktualne informativne oddaje ne smejo biti sponzorirane.“
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 40.
Predlog spremembe 39 ČLEN 1, TOČKA 6 Člen 3 ha (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	Člen 3ha
	Uporaba pomoči pri produkciji za avdiovizualne medije je dopustna samo pod naslednjimi pogoji:
	a) ne sme predstavljati omejite za novinarsko in umetniško svobodo izražanja,
	b) če sta omemba ali prikazovanje proizvodov, storitev, imen, blagovnih znamk ali dejavnosti proizvajalca proizvodov ali ponudnika storitev potrebna iz uredniških razlogov, mora to biti opravljeno brez posebne ali nepotrebnega poudarka,
	c) za predstavitev ne sme biti prejeto nobeno plačilo ali podobno nadomestilo,
	d) gledalca se obvesti o uporabi takih pripomočkov pri produkciji na začetku in na koncu programa. Države članice določijo natančna pravila, vključno z de minimis omejitvijo,
	e) plačano vključevanje izdelkov, tematsko vključevanje in vključevanje proizvodov/besedil se prepove,
	f) Programe tretjih držav, ki vključujejo vključevanje izdelkov, je treba kot take tudi jasno opredeliti in označiti.].
	Države članice določijo točne pogoje, vključno z majhnimi podrobnostmi.
Obrazložitev
Člen opredeljuje merila za dopustnost pomoči pri produkciji. Zagotavlja, da so gledalci obveščeni o uporabi takih pripomočkov pri produkciji, vendar - v skladu z načelom subsidiarnosti - prepušča državam članicam, da določijo podrobna pravila o tem, kaj je potrebno navesti. Smiselno je tudi določiti de minimis omejitve, da se prepreči pretirano poudarjanje pripomočkov pri produkciji, ki so manjšega pomena za zadevno delo.
Predlog spremembe 40 ČLEN 1, TOČKA 13 Člen 18, odstavek 2 (Direktiva 89/552/EGS)
2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih, napovedi sponzorjev in promocijsko prikazovanje izdelkov.“	2. Odstavek 1 se ne uporablja za napovedi, ki jih izdajatelj televizijskega programa predvaja v zvezi s svojimi programskimi vsebinami in pomožnimi proizvodi, ki izhajajo neposredno iz njih in napovedi sponzorjev.“
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe uvodne izjave 40.
Predlog spremembe 41 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 b, odstavek 1 (Direktiva 89/552/EGS)
1. Države članice jamčijo za neodvisnost nacionalnih regulativnih organov in zagotovijo, da svoja pooblastila izvajajo nepristransko in pregledno.	1. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za oblikovanje neodvisnih nacionalnih regulativnih organov, v katerih bodo ženske in moški enakopravno zastopani in ki bodo svoja pooblastila izvajali nepristransko in pregledno.
Obrazložitev
Člen 23 je treba spremeniti, da bo skladen z obveznostmi Unije glede enakosti dostopa žensk in moških na vseh področjih življenja, ob upoštevanju ključne vloge, ki jo imajo mediji na oblikovanje idej ljudi, da se zagotovi, da so ženske in moški enako zastopani v organih odločanja. Poleg tega je bistveno, da morajo biti potrošniki dobro obveščeni in znajo koristiti postopke za povračilo na nacionalni ravni, da zahtevajo vzpostavitev svojih pravic.
Predlog spremembe 42 ČLEN 1, TOČKA 20 Člen 23 b, odstavek 2 a (novo) (Direktiva 89/552/EGS)
	2 a. Države članice zagotovijo, da linearne in nelinearne storitve nadzirajo bodisi obstoječi nacionalni regulativni organi ali novo vzpostavljeni nacionalni organi; da se spoštuje pluralizem; da so potrošniki obveščeni o postopkih za povračilo škode in vložitev tožbe pri nacionalnem regulativnem organu, da zahtevajo vzpostavitev pravic, kršenih kot posledica nespoštovanja določb te direktive.
Obrazložitev
Člen 23 je treba spremeniti, da bo skladen z obveznostmi Unije glede enakosti dostopa žensk in moških na vseh področjih življenja, ob upoštevanju ključne vloge, ki jo imajo mediji na oblikovanje idej ljudi, da se zagotovi, da so ženske in moški enako zastopani v organih odločanja. Poleg tega je bistveno, da morajo biti potrošniki dobro obveščeni in znajo koristiti postopke za povračilo škode na nacionalni ravni, da zahtevajo vzpostavitev svojih pravic.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0646 – C6‑0443/2005 – 2005/0260(COD)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	FEMM 2.2.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Lissy Gröner 21.3.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	11.7.2006		12.9.2006	5.10.2006
Datum sprejetja	5.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 3 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Hiltrud Breyer, Edite Estrela, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Lydia Schenardi
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Iratxe García Pérez, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ana Maria Gomes, Karin Resetarits, Feleknas Uca
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Manolis Mavrommatis, Karin Scheele, Margrietus van den Berg
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov

Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive Sveta 89/552/EGS o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju dejavnosti razširjanja televizijskih programov

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0646 – C6-0443/2005 – 2005/0260(COD)

Datum predložitve EP

13.12.2005

Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju

CULT 2.2.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

LIBE 2.2.2006

ECON 2.2.2006

ITRE 2.2.2006

IMCO 2.2.2006

FEMM 16.3.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Ruth Hieronymi 23.1.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Poenostavljeni postopek – datum sklepa

Oporekanje pravni podlagi   Datum mnenja JURI

Popravek finančne ocene sredstev   Datum mnenja BUDG

Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju

Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju

Obravnava v odboru

20.3.2006

27.4.2006

20.6.2006

12.7.2006

28.8.2006

11.9.2006

9.10.2006

Datum sprejetja

13.11.2006

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

31 1 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Badia I Cutchet, Christopher Beazley, Ivo Belet, Giovanni Berlinguer, Guy Bono, Marielle De Sarnez, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Hanna Foltyn-Kubicka, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Bernat Joan i Marí, André Laignel, Manolis Mavrommatis, Marianne Mikko, Ljudmila Novak, Doris Pack, Miguel Portas, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ingeborg Gräßle, Ignasi Guardans Cambó, Erna Hennicot-Schoepges, Nina Škottová, Daniel Strož, Catherine Trautmann

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

22.11.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

Prisotnih je bilo 35 poslancev, vendar jih je glasovalo samo 32, ker so bile kvote političnih skupin že zapolnjenje.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.