POROČILO s priporočili Komisiji o zastaralnih rokih v čezmejnih sporih v primeru telesnih poškodb ali nesreč s smrtnim izidom

23.11.2006 - (2006/2014(INI))

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis
(Pobuda v skladu s členom 39 Poslovnika)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

s priporočili Komisiji o zastaralnih rokih v čezmejnih sporih v primeru telesnih poškodb ali nesreč s smrtnim izidom

(2006/2014(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju drugega odstavka člena 192 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju členov 39 in 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A6‑0405/2006),

A. ker so v Evropi razlike pri zastaralnih rokih, začetku teka roka, "dnevu spoznanja", možnosti prekinitve ali zadržanja teka roka, predložitvi dokazov in podajanju ugovora zastaranja,

B.  ker lahko takšne razlike žrtvam nesreč povzročijo neželene posledice v čezmejnih sporih in s tem ovirajo oškodovane osebe pri uveljavljanju pravic v drugih državah članicah in včasih tudi v svoji državi, oškodovanci pa se morajo opirati na tuje pravo,

C. ker se pojavljajo zlasti naslednje sporne točke v zvezi s čezmejnimi nesrečami: v nekaterih državah mladoletniki in invalidne osebe nimajo zagotovljenega posebnega varstva glede trajanja zastaralnega roka, zaradi česar lahko izgubijo pravice zahtevati nadomestilo, ki bi jih drugače v primeru poškodbe v drugi državi članici obdržali; v nekaterih državah je edini način za prekinitev zastaralnega roka vložitev ali vročitev tožbe: v čezmejnih pravnih sporih lahko takšen pristop povzroči težave, ker pogajanja vedno trajajo dlje in ker je lahko nezmožnost prekinitve zastaralnega roka za žrtev neugodna, zato ker mora kmalu prevzeti znatne stroške za vložitev ali vročitev tožbe, še preden je mogoče zaključiti pogajanja,

D. ker bi bilo primerno, glede na razlike pri zastaralnih rokih v čezmejnih primerih telesnih poškodb, določiti nekaj bistvenih načel,

E.  ker je pogoj iz člena 39(2), da ni nobenega predloga v pripravi, izpolnjen,

1.  poziva Komisijo, naj razišče učinke obstoja različnih zastaralnih rokov na notranji trg in zlasti na državljane, ki izvršujejo svoje svoboščine iz pogodbe; študija bi zlasti morala količinsko opredeliti število primerov telesnih poškodb s čezmejni element in oceniti težave in/ali nadloge, povzročene poškodovanim osebam zaradi razlik pri zastaralnih rokih, ob upoštevanju spornih vprašanj iz uvodne izjave B;

2.  poziva Komisijo, naj po oceni študije sestavi poročilo o zastaralnih rokih, v katerem bodo obravnavane zlasti različne možnosti, v razponu od omejene uskladitve zastaralnih rokov do uporabe kolizijskih norm;

3.  zahteva od Komisije, da, kjer je to primerno glede na raziskavo, opravljeno na podlagi odstavka 1 in po posvetovanju s Parlamentom, Parlamentu na podlagi člena 65(c) in druge alinee člena 67(5) Pogodbe o ES predloži zakonodajni predlog o zastaralnih rokih v zvezi z zahtevki v primeru telesnih poškodb in nesreč s smrtnim izidom v čezmejnih pravnih sporih, ob upoštevanju priloženih podrobnih priporočil;

4. potrjuje, da priporočila upoštevajo načelo subsidiarnosti in temeljne pravice državljanov; poziva Komisijo, naj podrobno preveri, da sta načelo subsidiarnosti in spoštovanje sorazmernosti strogo uveljavljena; zlasti je treba biti pozorni, da bo zagotovljeno, da je izbrana najmanj vsiljiva oblika zakonodaje in da se preuči, ali je možno težave rešiti z uvedbo načela države izvora;

5.  meni, da zahtevani predlog ne sme imeti finančnih posledic;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj posreduje to resolucijo in spremljajoča natančna priporočila Komisiji in Svetu ter parlamentom in vladam držav članic.

PRILOGA K PREDLOGU RESOLUCIJE

PODROBNA PRIPOROČILA O VSEBINI ZAHTEVANEGA PREDLOGA

Priporočilo 1 (glede oblike in obsega instrumenta, ki naj se sprejme)

Parlament meni, da bi morala biti načela, ki urejajo zastaranje, navedena v ustrezni obliki in le v mejah, v katerih ima Parlament zakonodajno pristojnost, ter za odškodninske zahtevke:

-    ki so posledica ali rezultat telesne poškodbe,

-    ki jih sprožijo dediči žrtve ali

-    ki jih sproži druga oseba, če je bila žrtev telesno poškodovana ali se je smrtno ponesrečila,

ko postopki vključujejo stranke, ki stalno ali začasno prebivajo v različnih državah članicah ali stranki, ki stalno ali začasno prebiva v državi, ki ni članica Skupnosti, ali izbiro med zakoni različnih držav.

Priporočilo 2 (glede minimalne vsebine instrumenta, ki naj se sprejme)

Dolžina, računanje, začetek teka, zadržanje in prekinitev zastaralnega roka

-    Splošni zastaralni rok bi moral biti 4 leta, ne glede na naravo obveznosti, temelj tožbe ali istovetnost toženca, razen v primerih, ko ustrezno pravo zahtevka predvideva daljše obdobje, v tem primeru pa je breme dokazovanja daljšega obdobja na tožniku. Dolžina zastaralnega roka za izterjavo odškodnine, dosojene s pravnomočno sodbo ali arbitražno odločitvijo, bi morala biti 10 let. Ne bi smelo biti zastaralnega roka za odškodnine zaradi terorističnih dejanj, mučenja in zasužnjevanja.

-    Zastaralni rok bi moral preteči ob preteku zadnjega trenutka zadnjega dne roka; računati bi ga bilo treba v skladu z veljavnim koledarjem v državi članici, v kateri tožnik vlaga tožbo; prav tako se dan, ko se zgodi škodni dogodek, ne bi smel šteti. Če se zastaralni rok podaljša, bi bilo treba nov zastaralni rok šteti od dneva izteka prejšnjega zastaralnega roka.

-    Zastaralni rok bi moral začeti teči:

(1)     od dneva, na katerega se je razlog za tožbo za telesne poškodbe zgodil ali od dneva (dejanskega ali fiktivnega) "spoznanja" poškodovane osebe, če je to kasneje;

(2)     v primeru zahtevka dedičev, od dneva smrti ali od dneva (dejanskega ali fiktivnega) "spoznanja" dedičev ali premoženja;

(3)     v primeru zahtevkov sekundarnih žrtev, od dneva smrti ali od dneva (dejanskega ali fiktivnega) "spoznanja" sekundarnih žrtev (nezgode s smrtnim izidom) ali od dneva, na katerega se je razlog za tožbo za telesne poškodbe zgodil ali od dneva (dejanskega ali fiktivnega) "spoznanja" poškodovane osebe, če je to kasneje (nesreče brez smrtnega izida);

-    Tek zastaralnega roka bi bilo treba zadržati v primeru, ko je toženec namerno, nepošteno, nerazumno ali zaradi napake prikril dejstva ali okoliščine, ki povzročajo odgovornost toženca. Prav tako bi ga bilo treba zadržati v času trajanja povezanih kazenskih postopkov in preiskav ali v primerih izrazite zahteve/zahtevka iz Četrte direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti.

-    Zastaralni rok bi moral pretrgati začetek sodnega postopka; vsak akt tožeče stranke, ki je vročen toženi stranki in katerega namen je začetek sodnega postopka; vsak akt tožeče stranke, ki je vročeno toženi stranki in katerega namen je začetek pogajanj; vsak drugi akt tožeče stranke, ki je vročen toženi stranki in s katerim se toženi stranki sporoči zahtevek tožeče stranke po odškodnini.

Vključiti bi bilo treba tudi ustrezne določbe o omejitvi zagovora, diskrecijski pravici sodišč pri uporabi zastaralnega roka, učinkih uspešnega ugovora zastaranja in o večjem številu tožnikov/tožencev.

Poleg tega bi se od držav članic moralo zahtevati, da vzpostavijo nacionalne informacijske centre za vodenje registra vseh kazenskih preiskav ali postopkov, ki so v teku, in v katere so vpletene tuje žrtve, ter da nudijo pisne odgovore obrazloženim zahtevam po podatkih, ki jih vložijo tuje žrtve ali kdo v njihovem imenu.

POSTOPEK

Naslov

Priporočili Komisiji o zastaralnih rokih v čezmejnih sporih v primeru telesnih poškodb ali nesreč s smrtnim izidom

Št. postopka

2006/2014(INI)

Pristojni odbor

JURI

Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju (člen 45)

19.1.2006

Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju (člen 39)

19.1.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Diana Wallis 12.12.2005

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

23.2.2006

21.3.2006

3.5.2006

30.5.2006

21.11.2006

Datum sprejetja

21.11.2006

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

20 0 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Berger, Carlo Casini, Rosa Díez González, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Antonio López-Istúriz White, Achille Occhetto, Aloyzas Sakalas, Gabriele Stauner, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicole Fontaine, Jean-Paul Gauzès, Othmar Karas, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Sharon Bowles, Albert Deß, Ewa Klamt

Datum predložitve

23.11.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...