POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan
27.11.2006 - (KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS)) - *
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Jean-Claude Fruteau
OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o predlogu Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan
(KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS))
(Postopek posvetovanja)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0489)[1],
– ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0339/2006),
– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za regionalni razvoj (A6‑0422/2006),
1. odobri spremenjeni predlog Komisije;
2. meni, da mora biti referenčni znesek, naveden v predlogu Komisije, združljiv z zgornjo mejo postavke 2 novega večletnega finančnega okvira ter poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006[2];
3. poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog v skladu s členom 250(2) Pogodbe EU;
4. poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;
5. poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;
6. naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 1 | |
(1) Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zlasti program pomoči za proizvajalce banan temelji na načelih, ki so bila za druge skupne tržne ureditve bistveno spremenjena. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi boljše dodelitev sredstev za dosego tržne usmerjenosti proizvajalcev, zaradi stabilizacije izdatkov, zaradi zagotovitve spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti, zaradi ustreznega upoštevanje posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
(1) Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zlasti program pomoči za proizvajalce banan temelji na načelih, ki so bila za druge skupne tržne ureditve bistveno spremenjena. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi boljše dodelitve sredstev za spremljanje posebnega razvoja v teh regijah, zaradi stabilizacije izdatkov, zaradi zagotovitve spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti, zaradi ustreznega upoštevanja posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
Obrazložitev | |
Filozofija spremembe se osredotoča na sposobnost proizvodnih regij, da bolje opredelijo svoje potrebe, da bi nadomestno pomoč uporabile bolje, v skladu s svojimi posebnimi potrebami. | |
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 2 A (novo) | |
|
(2a) Zaradi konkurence proizvajalcev banan iz tretjih držav in v prizadevanju, da se sredstva Skupnosti ustrezno uporabijo, je od ustanovitve skupne ureditve trga za banane sektor v celoti vložil veliko napora v modernizacijo, od proizvodnje do trženja, tako da je občutno izboljšal raven produktivnosti in kakovost proizvodov, istočasno pa znižal vpliv svoje dejavnosti na okolje. Poleg tega je skupna ureditev podprla koncentracijo ponudbe Skupnosti, kar je prispevalo k okrepitvi sektorja v regijah, kjer proizvajajo banane, in olajšalo trženje evropskih banan. |
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 3 | |
(3) Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovira zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah. |
(3) Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovira zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah, ki poleg tega nimajo nikakršne nadomestne rešitve, ki bi jim omogočila širitev na druge gospodarsko uspešne kulture. |
Obrazložitev | |
Proizvodnja banan predstavlja v najbolj oddaljenih regijah glavno kmetijsko proizvodnjo. Ima veliko gospodarsko in družbeno vlogo. Vendar pa za proizvodnjo banan ni alternative, ker ni možna nikakršna širitev na druge gospodarsko uspešne kulture. Zato je ravnotežje v teh regijah odvisno od njenega ohranjanja. | |
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 3 A (novo) | |
|
(3a) Treba je upoštevati družbeno-gospodarski pomen sektorja banan v najbolj oddaljenih regijah ter njegov prispevek k doseganju cilja družbene in gospodarske kohezije s pomočjo ustvarjenih delovnih mest, dohodka, verižno povezanih gospodarskih dejavnosti, z vzdrževanjem okoljskega in krajinskega ravnovesja, kar omogoča razvoj turizma. |
Obrazložitev | |
Pomembno je poudariti družbeno-gospodarski pomen proizvodnje banan ter njen prispevek k družbeni in gospodarski koheziji. | |
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 5 | |
(5) Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Če pride do bistvenih sprememb ekonomskih razmer, ki vplivajo na preživetje v najbolj oddaljenih regijah, Komisija poročilo predloži prej. Ta instrument se zdi najbolje prilagojen podpori proizvodnje banan v vsaki posamezni regiji, saj omogoča prilagodljivost in decentralizacijo mehanizmov za podporo proizvodnje banan. Možnost vključitve pomoči za banane v te programe podpore mora povečati skladnost strategij za podporo kmetijski proizvodnji v teh regijah. |
(5) Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnim linijam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Da pa bi upoštevali posebni položaj proizvajalcev banan, mora Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu v primeru opaznega poslabšanja gospodarskih razmer za te proizvajalce, zlasti zaradi sprememb zunanjega režima, predstaviti posebno poročilo pred predvidenim rokom. Ta instrument se zdi najbolje prilagojen podpori proizvodnje banan v vsaki posamezni regiji, saj omogoča prilagodljivost in decentralizacijo mehanizmov za podporo proizvodnje banan. Možnost vključitve pomoči za banane v te programe podpore mora povečati skladnost strategij za podporo kmetijski proizvodnji v teh regijah. |
Obrazložitev | |
Orodje za pripravo ocene, ki ga predlaga Komisija, je treba natančneje opredeliti. Posebej ga je treba povezati z razvojem zunanjega stanja, zlasti z morebitnim poslabšanjem carinske tarife v prihodnosti, ter zahtevati, da se v takem primeru predlagajo rešitve, ki bodo konkretne in bodo ustrezale posebnim razmeram v sektorju banan. | |
Predlog spremembe 6 UVODNA IZJAVA 5 A (novo) | |
|
(5a) Predvideti je treba eno ali več posebnih predplačil za proizvajalce banan v najbolj oddaljenih regijah. |
Obrazložitev | |
Prenos nadomestne pomoči v programe POSEI ukinja veljavni sistem finančnih predplačil proizvajalcem, ki pa so za dejavnosti v sektorju nepogrešljiva. To veliko pomanjkljivost je treba ublažiti, sicer bo proizvodnja, ki je za družbeno in gospodarsko ravnotežje v večini proizvodnih regij nujno potrebna, izginila. | |
Predlog spremembe 7 UVODNA IZJAVA 7 | |
(7) V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, poseben program pomoči za banane glede na njen majhen odstotek v skupni proizvodnji Skupnosti ni več potreben. |
(7) V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, je treba državam članicam dati možnost, da izberejo sistem delne nevezanosti pomoči za banane, kljub njenemu majhnemu odstotku v skupni proizvodnji Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Državam članicam, ki to želijo, je treba dati možnost, da zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. Nizka proizvodnja nikakor ne utemeljuje priključitve k shemi enotnih plačil, saj bi s tem prispevali k opuščanju tradicionalne proizvodnje. | |
Predlog spremembe 8 UVODNA IZJAVA 8 | |
(8) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi nekaterih uredb1 predvideva sistem nevezane dohodkovne podpore za kmetije (v nadaljnjem besedilu „shema enotnih plačil“). Namen tega sistema je bil zagotoviti prehod s podpore proizvodnje na podporo proizvajalcev. |
črtano |
_______________ 1 UL L 270, 21.10.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 319/2006 (UL L 58, 28.02.06, str. 32). |
|
Obrazložitev | |
Državam članicam, ki to želijo, je treba dati možnost, da zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. Nizka proizvodnja nikakor ne utemeljuje priključitve k shemi enotnih plačil, saj bi s tem prispevali k opuščanju tradicionalne proizvodnje. | |
Predlog spremembe 9 UVODNA IZJAVA 8 A (novo) | |
|
(8a) Pri prehodu na podporo proizvajalcem morajo glavno vlogo igrati informacijski in infrastrukturni ukrepi v smislu razvoja podeželja; pri tem si je treba za cilj postaviti prehod proizvodnje in trženja banan na različne kakovostne standarde, kot so standardi pravične trgovine, proizvodov ekološkega kmetijstva, lokalnih vrst ali vrst z registriranim geografskim poreklom; banane se lahko v okviru turizma, prisotnega na teh območjih, tržijo tudi kot poseben lokalni proizvod in s tem ustvarjajo navezanost potrošnikov na te banane kot prepoznaven proizvod s prednostjo. |
Obrazložitev | |
Popolna opustitev proizvodnje banan ne more biti cilj prehodnih ukrepov. Poleg ukrepov za diverzifikacijo je treba raziskati načine za odprtje novih trgov za banane in jim slediti. | |
Predlog spremembe 10 UVODNA IZJAVA 8 B (novo) | |
|
(8b) Da bi dosegli zelo pomembne cilje iz reforme skupne kmetijske politike, mora biti velik delež pomoči za bombaž, oljčno olje, surovi tobak, hmelj in banane nevezan ter vključen v shemo enotnih plačil. |
Obrazložitev | |
Treba se je držati besedila Uredbe (ES) št. 864/2004 o skupni kmetijski politiki glede sredozemskih proizvodov, da bi države članice, ki to želijo, dobile možnost ohraniti določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov. Priključitev k shemi enotnih plačil bi prispevala k opuščanju tradicionalne proizvodnje. | |
Predlog spremembe 11 UVODNA IZJAVA 8 C (novo) | |
|
(8c) S popolno vključitvijo trenutno veljavne sheme podpor v sektorju banan v shemo enotnih plačil bi se pojavila nevarnost, da se bo proizvodnja v proizvodnih regijah Skupnosti dezorganizirala. Zato mora del pomoči ostati vezan na proizvodnjo, s plačilom določenega zneska na hektar, do katerega je zadevna proizvodnja upravičena. Znesek pomoči je treba izračunati tako, da bo v regijah, primernih za to proizvodnjo, zagotavljal gospodarske pogoje, v katerih bo možno nadalje izvajati dejavnosti v sektorju banan in se izogniti nadomeščanju te proizvodnje z drugimi. Da bi dosegli ta cilj, je za vsako državo članico, ki to želi, primerno določiti celotno razpoložljivo pomoč na hektar na 40 % nacionalnega deleža pomoči, posredno izplačane proizvajalcem. |
Obrazložitev | |
Da ne bi prišlo do opuščanja tradicionalne proizvodnje, se je treba držati besedila Uredbe (ES) št. 864/2004 o skupni kmetijski politiki glede sredozemskih proizvodov, da bi države članice, ki to želijo, imele možnost ohraniti določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov. | |
Predlog spremembe 12 UVODNA IZJAVA 8 D (novo) | |
|
(8d) 60 % preostalega nacionalnega deleža pomoči, posredno izplačane proizvajalcem, mora ostati na razpolago za shemo enotnih plačil. |
Obrazložitev | |
Ohraniti je treba besedilo Uredbe (ES) št. 864/2004 o skupni kmetijski politiki glede sredozemskih proizvodov, da bi državam članicam, ki to želijo, imele možnost ohraniti določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, in tako ne bi prišlo do opuščanja tradicionalne proizvodnje, zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov. | |
Predlog spremembe 13 UVODNA IZJAVA 9 | |
(9) Za zagotovitev doslednosti je primerno, da se obstoječi program nadomestne pomoči za banane ukine in vključi v shemo enotnih plačil. V ta namen je treba nadomestno pomoč za banane vključiti v seznam neposrednih plačil v skladu s shemo enotnih plačil iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Države članice morajo določiti referenčne zneske in upravičene hektarje v skladu s shemo enotnih plačil na podlagi reprezentativnega obdobja, primernega za trg banan, ustreznih ciljev in nediskriminacijskih meril. Območja, zasajena z bananami, ne smejo biti izključena, ker bi bila obravnavana kot trajni nasadi. Nacionalne zgornje meje je treba ustrezno spremeniti. Prav tako je treba zagotoviti, da Komisija sprejme podrobna pravila in vse potrebne prehodne ukrepe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Popolna vključitev pomoči sektorja banan v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Obstaja možnost, da pride do dezorganizacije dejavnosti, kar bi imelo negativne družbene posledice. Zato je državam članicam, ki to želijo, treba dati možnost, da ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. | |
Predlog spremembe 14 UVODNA IZJAVA 10 | |
(10) Naslov II Uredbe (ES) št. 404/93 določa organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev, in omejiti plačilo nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
(10) Naslov II Uredbe (ES) št. 404/93 zadeva organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev in ki podpirajo trženje v sektorju banan, ob omejevanju izplačila nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
Obrazložitev | |
Treba je spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo pri javnih storitvah organizacije proizvajalcev v sektorju banan do svojih članov, zlasti kar zadeva podporo trženju banan. | |
Predlog spremembe 15 UVODNA IZJAVA 11 | |
(11) Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Drugi cilj je nebistven, saj bo program nadomestne pomoči kmalu ukinjen. Zato ni več potrebno ohranjati pravil o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti, temveč se prepusti državam članicam, da po potrebi neodvisno sprejmejo taka pravila, prilagojena njihovim posebnim okoliščinam. |
(11) Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Zato je potrebno ohraniti pravila o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti. Da bi se izognili razpadu sektorja banan v proizvodnih regijah, se predlaga ohranitev zakonodajnega okvira Skupnosti, države članice pa se poziva, naj kot osnovni pogoj za prejemanje pomoči ohranijo obveznost trženja pridelkov preko teh organizacij. |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati v letu 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo določb iz Uredbe 404/93, saj bi se neugodni položaj proizvajalcev Skupnosti zaradi uvoza iz tretjih držav z razkosanjem proizvodnje samo še poslabšal. | |
Predlog spremembe 16 ČLEN 1, TOČKA 1) (Uredba (EGS) št. 404/93 ) | |
1) Naslova II in III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
1) Člena 6 in 7 iz naslova II, naslov III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati v letu 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo določb iz Uredbe 404/93, saj bi se neugodni položaj proizvajalcev Skupnosti zaradi uvoza iz tretjih držav z razkosanjem proizvodnje samo še poslabšal. | |
Predlog spremembe 17 ČLEN 2, TOČKA - 1 (novo) Člen 1, alinea 3 (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
„‑ sheme podpore za kmete, ki proizvajajo trdo pšenico, beljakovinske rastline, riž, lupinarje, energetske rastline, škrobni krompir, mleko, seme, poljščine, kozje in ovčje meso, goveje in telečje meso ter zrnate stročnice.“ |
„- sheme podpore za kmete, ki proizvajajo trdo pšenico, beljakovinske rastline, riž, lupinarje, energetske rastline, škrobni krompir, mleko, seme, poljščine, kozje in ovčje meso, goveje in telečje meso, zrnate stročnice, bombaž, tobak, hmelj, ter za kmete, ki vzdržujejo oljčne nasade in nasade banan.“ |
Obrazložitev | |
V Uredbi (ES) št. 1782/2003 je treba člen 1, tretjo alineo, dopolniti tako, da se vanjo vključi tudi banane. | |
Predlog spremembe 18 ČLEN 2, TOČKA 1 Člen 33, odstavek 1, točka a (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
1) V členu 33(1) se točka a) nadomesti z: |
črtano |
"a) odobreno jim je bilo plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj enega od programov podpore iz Priloge VI ali, za oljčno olje, v tržnih letih, navedenih v drugem pododstavku člena 37(1) ali, za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če so prejemali tržno podporo v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki K Priloge VII ali, za banane, če so prejemali nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki L Priloge VII." |
|
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči sektorju banan v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Zato naj se banane ne vključijo v člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, temveč v člen 64 te uredbe. | |
Predlog spremembe 19 ČLEN 2, TOČKA 6 A (novo) Člen 64, odstavek 2 (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
|
6a) V členu 64(2) se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim: |
|
"2. Glede na izbiro, ki jo opravi vsaka država članica, Komisija v skladu s postopkom iz člena 144(2) določi zgornjo mejo za vsako od neposrednih plačil, navedenih v členih 66, 67, 68, 68a, 68b in 69. |
|
Ta zgornja meja je enaka sestavini vsake vrste neposrednega plačila v nacionalnih zgornjih mejah, navedenih v členu 41, ki se pomnoži z odstotki znižanja, ki ga uporabijo države članice v skladu s členi 66, 67, 68, 68a, 68b in 69." |
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči sektorju banan v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Zato naj se banane ne vključijo v člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, temveč v člen 64(2) te uredbe, da se s tem omogoči odobritev skupnih pomoči. | |
Predlog spremembe 20 ČLEN 2, TOČKA 6 B (novo) Člen 68 b (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
|
6b. Vstavi se naslednji člen 68b: |
|
"Člen 68b |
|
Plačila za banane |
|
V primeru plačil za banane ostane 40 % pomoči vezanih na proizvodnjo, 60 % preostalega nacionalnega deleža pomoči pa ostane na razpolago za shemo enotnih plačil.". |
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči sektorju banan v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Zato naj se banane ne vključijo v člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, temveč v novi člen 68b te uredbe, da se s tem omogoči odobritev skupnih pomoči. | |
Predlog spremembe 21 ČLEN 2, TOČKA 7 Člen 145, točka d c (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
7) V členu 145 se za točko d)b vstavi naslednja točka: |
črtano |
„d)c podrobna pravila, ki se nanašajo na vključitev pomoči za banane v shemo enotnih plačil.“ |
|
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči sektorju banan v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Obstaja možnost, da pride do dezorganizacije dejavnosti, kar bi imelo negativne družbene posledice. Zato je državam članicam, ki to želijo, treba dati možnost, da zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. | |
Predlog spremembe 22 ČLEN 3, TOČKA - 1 (novo) Člen 18 a (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
|
– 1) Doda se naslednji člen 18a: |
|
"Člen 18a |
|
Banane |
|
Prejemanje pomoči proizvajalcev v sektorju banan je pogojeno s članstvom v eni od organizacij, priznanih v skladu z naslovom II Uredbe 404/93. Pomoč pa se lahko izplača tudi posameznemu proizvajalcu, ki se zaradi posebnih okoliščin, zlasti geografskega položaja, ne more vključiti v organizacijo proizvajalcev." |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati v letu 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo povezave med pomočjo in pripadnostjo organizaciji proizvajalcev. | |
Predlog spremembe 23 ČLEN 3, TOČKA 2 A (novo) Člen 28, odstavek 3 a (novo) (Uredba (ES) št. 247/2006) | |
|
2 a) V členu 28 se doda naslednji odstavek 3a: |
|
"3a. V primeru opaznega poslabšanja gospodarskih razmer, ki bi vplivalo na preživetje proizvajalcev banan, zlasti po spremembi zunanjega režima, Komisija pred 31. decembrom 2009 predloži Evropskemu parlamentu in Svetu posebno poročilo, vključno s primernimi predlogi, kjer je to ustrezno." |
Obrazložitev | |
Zaradi morebitnih sprememb carin, ki veljajo za uvoz iz tretjih držav, je treba predvideti klavzulo o reviziji pomoči proizvajalcem banan. | |
Predlog spremembe 24 ČLEN 3, TOČKA 3 | |
„V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z ureditev, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93*, na ureditve, ki jih uvaja ta uredba. |
„V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z ureditev, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93*, na ureditve, ki jih uvaja ta uredba. Zlasti je treba predvideti poseben sistem predplačil za proizvajalce banan v letu 2007, zlasti v času med januarjem in oktobrom. |
|
|
Obrazložitev | |
Za lažji prehod s starega v novi režim za banane je treba predvideti sistem posebnih predplačil, ki je za preživetje sektorja nujen. Z oceno novega režima, predvideno do leta 2009, bo ob usklajevanju s proizvajalci mogoče določiti, ali naj to postane stalen sistem na osnovi trenutno veljavnega mehanizma dvomesečnih predplačil v okviru skupne ureditve trga za banane. | |
Predlog spremembe 25 PRILOGA, TOČKA 1 Priloga I (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
1) V Prilogi I se črta vrstica v zvezi z bananami; |
črtano |
Obrazložitev | |
V uredbo mora biti vključena želja nekaterih držav članic, da se ohrani določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, da v določenih regijah EU ne bi prišlo do opuščanja majhne tradicionalne proizvodnje. | |
Predlog spremembe 26 PRILOGA, TOČKA 2 Priloga VI (Uredba (ES) št. 1782/2003 ) | |
2) Prilogi VI se doda naslednja vrstica: |
črtano |
„Banane | |
Člen 12 Uredbe (EGS) št. 404/93 | |
Nadomestilo za izgubo dohodka“ | |
Obrazložitev | |
Vključitev banan v Prilogo VI, ki je predvidena v členu 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003, istočasno pomeni priključitev banan k shemi enotnih plačil. V uredbo pa mora biti vključena želja nekaterih držav članic, da se ohrani določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, da v določenih regijah EU ne bi prišlo do opuščanja majhne tradicionalne proizvodnje. |
OBRAZLOŽITEV
Ozadje
Z Uredbo Sveta (EGS) 404/93 z dne 13. februarja 1993 je bila vzpostavljena skupna ureditev trga za banane. Ta ureditev je slonela na notranjem vidiku, zunanjem vidiku in opredelitvi standardov kakovosti.
Za notranji vidik je bil značilen program pomoči proizvajalcem Skupnosti, za zunanji vidik pa skupni uvozni režim, ki je temeljil na sistemu tarifnih kvot. Od januarja 2006 dalje, po "vojni banan" v Svetovni trgovinski organizaciji, velja uvozni režim po izključno carinski tarifi.
Skupna ureditev trga za banane je od vzpostavitve leta 1993 predvsem pri zunanjem vidiku doživela velike spremembe, da bi spoštovala večstranska pogajanja urugvajskega kroga in mednarodne obveze EU.
Značilnost programa pomoči pri notranjem vidiku je bilo dodeljevanje nadomestne pomoči proizvajalcem Skupnosti, članom katere od priznanih organizacij proizvajalcev. Nadomestna pomoč je bila "izračunana na osnovi razlike med referenčnim povprečnim prihodkom od banan, proizvedenih in trženih v Skupnosti, in povprečnim prihodkom od proizvodnje, doseženim v zadevnem letu na trgu Skupnosti z bananami, proizvedenimi in trženimi v Skupnosti"[1].
Določena je bila največja količina trženih banan Skupnosti, upravičena do nadomestne pomoči, in sicer 854.000 ton, razdeljenih med proizvodne regije.
K tej pomoči se je odobril dodatek, kadar je bil izračun povprečnega prihodka od proizvodnje občutno nižji kot povprečni prihodek v Skupnosti. Poleg tega je skupna ureditev trga predvidevala tudi strukturno pomoč v okviru programov POSEI (programi posebnih možnosti zaradi oddaljenosti in izoliranosti). Čeprav se je raven podpore proizvajalcem Skupnosti od 1993 postopoma višala, pa so med posameznimi proizvodnimi regijami vedno obstajale velike razlike.
Ozadje spremembe
Zunanja študija, ki jo je naročila Komisija in je bila izvedena 2005, je pokazala, da bi morala morebitna sprememba notranjega vidika upoštevati tri glavna izhodišča:
- nepravična porazdelitev med proizvajalce v različnih regijah, saj sistem dodatne pomoči nudi le delno nadomestilo za neravnovesja, ki bi lahko postala kronična v primeru povsem verjetnega znižanja cen za uvožene banane, ko bo vzpostavljen uvozni režim po izključno carinski tarifi,
- nadzor in stabilizacija proračunskih stroškov,
- uskladitev z načeli spremembe SKP iz leta 2003, saj je sektor banan eden redkih, ki še vedno temelji na sistemu skupnih pomoči.
Komisija predvideva tri možnosti za izvedbo spremembe:
a) Nevezanost
Nadomestna pomoč naj bi se v skladu s to možnostjo nadomestila z nevezano pomočjo, določeno na osnovi preteklih referenčnih podatkov v skladu s spremenjeno SKP. Zneski za nadomestno pomoč bi se vključili v shemo enotnih plačil. Komisija meni, da bi taka vključitev pomenila upravno poenostavitev in ne bi vplivala na družbeno in gospodarsko ravnovesje v proizvodnih regijah, kjer je proizvodnja banan v primerjavi z drugimi kulturami drugotna ali nepomembna. Nasprotno pa bi, še vedno po mnenju Komisije, ta sistem imel hude posledice v najbolj oddaljenih regijah. Ob upoštevanju, koliko pomoči dobi proizvodnja banan na hektar, bi namreč uvedba enotnih plačil na kmetijo na same proizvajalce banan učinkovala kot zelo privlačno nadomestilo za opuščanje te proizvodnje in tako pomenila nevarnost, da pride do splošnega opuščanja te dejavnosti.
b) Memorandum
Ta možnost, ki temelji na predlogu glavnih evropskih držav proizvajalk, predvideva fiksne zneske za vsako državo ter dodelitev pomoči na osnovi preteklih referenčnih podatkov, pogojeno z ohranjanjem dela proizvodnje. Vsaka država bi imela fiksen letni proračun, uporaba proračunov pa bi se razlikovala glede na značilnosti vsake od proizvodnih regij. Po mnenju Komisije so glavni očitki tej možnosti nevarnost prekoračitve v proračunu, omejena prilagodljivost regionalnim posebnostim ter zapleteno upravljanje pomoči.
c) POSEI
V skladu s to možnostjo bi se finančna sredstva iz programa pomoči prenesla v programe POSEI, s čimer bi se decentraliziralo določanje pravil za dodeljevanje in tipov pomoči glede na posebnosti v vsaki proizvodni regiji. Za kontinentalne regije ta možnost predvideva vključitev pomoči v ločeno shemo enotnega plačila. Po mnenju Komisije bi se s to možnostjo okrepila skladnost strategije za podporo kmetijstvu v najbolj oddaljenih regijah, medtem ko bi prilagodljivost pri določanju pomoči in decentralizaciji upravljanja olajšala upoštevanje posebnosti vsake od proizvodnih regij. Proračunska stabilnost bi bila zagotovljena v okviru letnih načrtov financiranja regionalnih programov. Celotni finančni okvir bi temeljil na povprečju pomoči, dodeljene v preteklem večletnem referenčnem obdobju.
Predlog Komisije
Končno se je Komisija odločila za zadnji pristop.
Tabela, ki povzema vsebino predloga Komisije:
Trenutno stanje |
Predlog |
|
- Program nadomestne pomoči za proizvajalce Skupnosti.
|
- Ukinitev in nadomestitev z naslednjim:
Za proizvajalce v najbolj oddaljenih regijah:
- prenos finančnega okvira v višini 278,8 milijonov EUR letno v programe POSEI. Te dodatne odobritve ne bodo imele žiga "banane", države članice bodo same odločile, kako jih uporabiti.
Za kontinentalne proizvajalce: - vključitev v shemo enotnih plačil, z zvišanjem nacionalnih zgornjih mej za Grčijo in Portugalsko za 1,1 milijona EUR oziroma 0,1 milijona EUR. Za izvajanje sheme enotnih plačil na Cipru od leta 2009 je predlagan dodaten proračun v višini 3,4 milijona EUR, prilagojen glede na shemo prirastka, ki se uporablja za nove države članice. |
|
- Sistem dvomesečnih predplačil |
- Možnost enega letnega predplačila |
|
- Pomoč pri ustanavljanju in delovanju organizacij proizvajalcev. |
- Ukinitev. |
|
- Ločen upravljalni odbor za banane.
|
- Ukinitev, pristojnosti prevzame Upravljalni odbor za sadje in zelenjavo. |
|
|
- Revizijska klavzula: Komisija namerava do konca 2009 pripraviti pregled programov Skupnosti POSEI. |
|
Prenos 278,8 milijonov EUR v programe POSEI se razčleni po naslednjem ključu:
V % in v mio EUR
|
|
Proračunsko leto 2008 in nadaljnja leta |
||
Francija |
Guadeloupe in Martinik |
46,1 |
+129,1 |
|
Portugalska |
Azori in Madeira |
3,1 |
+8,6 |
|
Španija |
Kanarski otoki |
50,4 |
+141,1 |
|
Stališče poročevalca
Od vzpostavitve skupne ureditve trga za banane je nadomestna pomoč omogočila delno premagovanje razlik v proizvodnih stroških med regijami Latinske in Srednje Amerike in evropskimi proizvodnimi regijami. S tem so omogočile stalno proizvodnjo banan v Uniji, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, kjer ima ta proizvodnja pomembno družbeno in gospodarsko vlogo ter zanjo ne obstaja nobena verodostojna kmetijska alternativa, zaradi česar je širitev na druge gospodarsko uspešne kulture nemogoča.
Zaradi razvoja pravil svetovne trgovine kot tudi pred kratkim uveljavljene spremembe zunanjega vidika skupne ureditve trga za banane (ukinitev sistema tarifnih kvot in vzpostavitev uvoznega režima po izključno carinski tarifi) je potrebno spremeniti prvotni program pomoči, ker ni več prilagojen novim razmeram.
Načrt spremembe, ki ga je pripravila Evropska komisija, v veliki meri odgovarja tem potrebam, saj predlaga vrsto ukrepov, ki zagotavljajo, da se bodo obveznosti Unije do Svetovne trgovinske organizacije spoštovale, ter prispeva k boljšemu izpolnjevanju posebnih potreb, ki jih imajo različne proizvodne regije. Poleg tega je namera predloga še naprej zagotavljati primeren življenjski standard kmetom v regijah, kjer proizvajajo banane.
Finančni okvir
V ta namen predlaga Komisija proračunski znesek 278,8 milijonov EUR v okviru progama POSEI, s čimer se nadomesti prejšnji program nadomestne pomoči. Kar se tiče pričakovanih rezultatov pri uveljavljanju izključne carinske tarife 176 EUR na tono, lahko predvidevamo, da se bo stanje v trgovini glede na preteklost občutno spremenilo, saj je ta znesek precej nižji kot zneski, ki so pogosto nujno potrebni za zagotavljanje potrebne pomoči sektorju.
Ob upoštevanju proračunskega stanja v Uniji in ciljev Skupnosti za stabilizacijo javne porabe, ter ob podpiranju nedavnih prizadevanj Komisije na tem področju, pa te finančne izbire vseeno ne smemo postaviti pod vprašaj, če lahko uspešno zadosti potrebam proizvajalcev glede na sedanje trgovinsko in carinsko stanje.
Prožnost režima glede na zunanje stanje tarif
Gotovo drži, da nestabilni trgovinski odnosi, zlasti še možnosti neuspeha pri večstranskih pogajanjih v Svetovni trgovinski organizaciji, porajajo dvome v dolgotrajnost carinskega stanja in napovedujejo morebitno novo znižanje tarifne zaščite. Pri tem je treba opozoriti, da je prva izključna tarifa, ki jo je Komisija predlagala ob začetnih razpravah z latinskoameriškimi državami (230 EUR na tono) že bila nižja kot raven, ki naj bi zadostovala za vzdrževanje trgovinskega stanja. Če se že pri 176 EUR na tono sektor banan danes nahaja v izjemno občutljivem položaju, je predvidljivo, da bi ponovno znižanje tarifne zaščite pomenilo konec za proizvodnjo banan v Skupnosti, če v načrtu, ki ga je predlagala Evropska komisija, ne bo nobenih prilagoditev.
Glede na to poročevalec predlaga, da se v opredeljevanje programa nadomestne pomoči vnese več prožnosti, ki bo učinkovito upoštevala morebitno poslabšanje carinskih pogojev.
Komisija je seveda predlagala pregled programov POSEI najkasneje do 31. decembra 2009, če bi se gospodarske razmere poslabšale tako, da bi to vplivalo na preživetje kmetov. Vendar je ta pobuda prekratka in presplošna, zato se poročevalcu zdi nezadostna; tako predlaga, da se vanjo vnesejo določena pojasnila, zlasti da imajo službe Komisije dolžnost predlagati, če bi to zahteval carinski položaj, vrsto konkretnih ukrepov, ki bodo zagotovili prihodke proizvajalcem banan v Skupnosti.
Predplačila proizvajalcem
Program pomoči za proizvodnjo v okviru veljavne skupne ureditve trga za banane predvideva mehanizem finančnih predplačil, ki je za dejavnosti v sektorju nepogrešljiv tako v najbolj oddaljenih regijah kot tudi v ostalih proizvodnih državah Unije. Predplačila so nepogrešljiva, ker omogočajo, da v vmesnem času kmetje razpolagajo s sredstvi, ki so potrebna za učinkovito pripravo proizvodnje. Prav tako so nepogrešljiva, ker je Evropa ustrezni akter za podeljevanje teh zneskov, ki jih zasebno okolje ni vedno pripravljeno takoj posoditi, v skladu z nihanji na trgu.
V načrtu spremembe Komisije pa prenosu finančnih okvirov v POSEI ni dodano podaljšanje tega sistema predplačil, s čimer je v nevarnosti celó preživetje celotnega sektorja, saj pred oktobrom ne zagotavlja razpoložljivosti sredstev.
Poročevalec predlaga, da se ta velika pomanjkljivost ublaži s ponovno uvedbo tega sistema, ki je za proizvodnjo banan v Evropi nujen, saj bo sicer izginila proizvodnja, ki ne le, da je v glavnih proizvodnih regijah v Evropi edina, ki je v kmetijstvu gospodarsko res uspešna, temveč poleg tega prispeva k oblikovanju prostora in krajine ter tako predstavlja osrednjo in nenadomestljivo prednost pri zmožnostih teh pokrajin, da tudi v prihodnje povečujejo svoj turistični razvoj.
(CNS)
- [1] Ocena skupne ureditve trga za banane COGEA. Rim, julij 2005. http://ec.europa.eu/agriculture/eval/reports/bananas/index_fr.htm
MNENJE Odbora za proračun (22.11.2006)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o predlogu Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan
(KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS))
Pripravljavec mnenja: Janusz Lewandowski
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlagane spremembe Uredb (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 (ES) se nanašajo izključno na notranje vidike skupne ureditve trga za banane Evropske unije. Predlog reforme je tudi odgovor na priporočila Evropskega računskega sodišča v Posebnem poročilu št. 7/2002 o dobrem finančnem poslovodenju skupne tržne ureditve v sektorju banan.[1]
Na žalost je treba še enkrat ponoviti, da je Evropski parlament glede odobritve predloga Komisije, ki je bil predložen šele 20. septembra 2006, pod izjemnim časovnim pritiskom. Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja je pristal na prošnjo Sveta za nujni postopek, zato da bodo lahko spremembe začele veljati 1. januarja 2007.
Edini predlog spremembe, ki ga predlaga pripravljavec mnenja, je zato standardni predlog spremembe, katerega vključitev v nove programe, ki se jih ne obravnava po postopku soodločanja, je Odbor za proračun sklenil zato, da se zagotovi usklajenost z zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira 2007–2013. Iz obravnave predloga po postopku posvetovanja pa povsem jasno izhaja, da mora biti finančni okvir za pomoč proizvajalcem banan vsaj prek letnega proračunskega postopka pod demokratičnim nadzorom.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za proračun poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Osnutek zakonodajne resolucije
Predlog spremembe 1
Odstavek 1 a (novo)
1a. meni, da mora biti okvirni referenčni znesek, naveden v zakonodajnem predlogu, združljiv z zgornjo mejo postavke 2 novega večletnega finančnega okvira ter poudarja, da bo letni znesek določen v letnem proračunskem postopku v skladu z določbami točke 38 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006.
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0489 – C6-0339/2006 – 2006/0173(CNS) |
||||||
Pristojni odbor |
AGRI |
||||||
Mnenje pripravil |
BUDG |
||||||
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Janusz Lewandowski |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
20.11.2006 |
|
|
|
|
||
Datum sprejetja |
20.11.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Reimer Böge, Simon Busuttil, Brigitte Douay, Bárbara Dührkop Dührkop, James Elles, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Nathalie Griesbeck, Catherine Guy-Quint, Anne E. Jensen, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Jan Mulder, Gérard Onesta, Giovanni Pittella, Wojciech Roszkowski, Antonis Samaras, Esko Seppänen, László Surján, Kyösti Virrankoski, Ralf Walter |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
(CNS)
- [1] UL C 294, 28. 11. 2002, str. 1.
MNENJE Odbora za regionalni razvoj (17.11.2006)
za Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
o predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan
(KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS))
Pripravljavec mnenja: Pedro Guerreiro
KRATKA OBRAZLOŽITEV
Predlog Komisije o reformi programa pomoči Skupnosti proizvajalcem banan v okviru veljavne skupne ureditve trga za banane (Uredba (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993) prispeva k liberalizaciji kmetijskega sektorja na ravni Evropske unije in k pogajanjem v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki trenutno mirujejo.
V tem okviru Evropska komisija predlaga, da se veljavna skupna ureditev trga za banane prilagodi spremembam, ki so že bile uvedene v drugih skupnih ureditvah trga, z namenom prekinitve vezave pomoči na proizvodnjo ter vključitve teh pomoči v shemo enotnega plačila, sprejeto pri reformi skupne kmetijske politike (SKP) leta 2003.
Ta cilj namerava Komisija doseči s tem predlogom za ukinitev nadomestil, ki prispevajo k stabilizaciji cen in, čeprav samo delnemu, zagotavljanju dohodka proizvajalcem.
Tako imenovana možnost "POSEI" obsega vključevanje obstoječih pomoči v programe POSEI za proizvajalce banan v najbolj oddaljenih regijah (Madeira, Azori, Martinik, Guadeloupe in Kanarski otoki), za ostale proizvajalce (celinska Portugalska, Ciper in Grčija) pa vključitev teh pomoči v shemo enotnega plačila.
Nadalje je predlog Komisije odgovor na zaveze k liberalizaciji, sprejete v okviru STO, potem ko so shemo Skupnosti za banane pod vprašaj postavile države "banan in dolarjev", da bi zagotovile prehod s sistema tarifnih kvot na izključno tarifni sistem (enotna tarifa).
Predlog Komisije namerava tudi, zahvaljujoč skupni ureditvi trga, stabilizirati proračunske odhodke in, če je potrebno, ustvariti prihranke. Čeprav je pomoč omejena na količino največ 867.500 ton za vse proizvodne regije, v veljavnem sistemu ni proračunske zgornje meje. Ocena Komisije o vplivu temelji na največji količini 750.000 ton, kar pomeni, da predvidenih 280 milijonov EUR ne bo dovolj.
Pripravljavec mnenja ne uvidi, kako lahko trije navedeni cilji zagotovijo proizvajalcem dohodek in primeren življenjski standard. Zaradi tega meni, da bi bilo bolje ohraniti shemo nadomestil. Vseeno pa ob upoštevanju predloga Komisije meni, da bi bilo treba zagotoviti vsaj zadostno prehodno obdobje za uvedbo te reforme.
Proizvajalci banan v Skupnosti pokrivajo zgolj 16 % preskrbe Skupnosti, skoraj vsa proizvodnja pa se nahaja v najbolj oddaljenih regijah (drugi proizvajalci predstavljajo manj kot 2 %). Proizvodnja banan igra zelo pomembno vlogo pri regionalnem, gospodarskem in družbenem razvoju najbolj oddaljenih regij zaradi njihovih posebnosti: majhni trgi, otoški značaj, odročnost in težavna topografija, brez nadomestnih rešitev za proizvodnjo banan, ki bi bile z gospodarskega vidika trajne, kar vse vpliva na razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, ki so v proizvodni verigi pred in za njo, pa tudi na ohranitev obstoječih in na ustvarjanje novih delovnih mest. Med drugim omogoča ohranjanje tipične pokrajine, primerne za turizem.
Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba učinke in spremembe, ki izhajajo iz uvedbe reform veljavne skupne ureditve trga, oceniti na polovici izvajanja, da bi ugotoviti, ali bodo pripomogli k doseganju zastavljenih ciljev, zlasti glede prihodkov ter družbene in gospodarske kohezije. Pripravljavec mnenja meni, da bi bilo treba obdržati veljavni sistem predplačil, da bi bilo treba banani zagotoviti status trajne kulture in da bi morale obstoječe organizacije proizvajalcev še naprej prejemati podporo (že samo zaradi tega, ker nudijo pomembno tržno podporo), da bi zagotovile nadaljnjo proizvodnjo banan. Nazadnje pripravljavec mnenja meni, da mora shema POSEI postati bolj prilagodljiva, da bo ustrezala specifičnim značilnostim proizvodnih regij.
PREDLOGI SPREMEMB
Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:
Besedilo, ki ga predlaga Komisija | Predlogi sprememb Parlamenta |
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 | |
(1) Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zlasti program pomoči za proizvajalce banan temelji na načelih, ki so bila za druge skupne tržne ureditve bistveno spremenjena. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi boljše dodelitve sredstev za dosego tržne usmerjenosti proizvajalcev, zaradi stabilizacije izdatkov, zaradi zagotovitve spoštovanja mednarodnih obveznosti Skupnosti, zaradi ustreznega upoštevanja posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
(1) Trenutno je režim za sektor banan opredeljen v Uredbi Sveta (EGS) št. 404/93 z dne 13. februarja 1993 o skupni ureditvi trga za banane. Zaradi uspešnejše zagotovitve primernega življenjskega standarda kmetijske skupnosti v regijah, kjer proizvajajo banane, zaradi zaščite proizvajalcev, zaradi prilagajanja in zagotavljanja razvoja sektorju banan, zaradi ustreznega upoštevanja posebnosti proizvodnih območij, zaradi poenostavitev upravljanja režima in prilagoditve režima načelom spremenjenih skupnih tržnih ureditev je treba ta režim izboljšati. |
Obrazložitev | |
Glavni cilj vseh sprememb sedanjega sistema pomoči mora biti zagotovitev dohodka proizvajalcem banan in omogočanje razvoja sektorja banan, zlasti v najbolj oddaljenih regijah, s prilagajanjem sredstev posebnostim vsake proizvodne regije. | |
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 a (novo) | |
|
(2a) Zaradi konkurence proizvajalcev banan iz tretjih držav in v prizadevanju, da se sredstva Skupnosti ustrezno uporabijo, je od ustanovitve skupne ureditve trga za banane sektor v celoti vložil veliko napora v modernizacijo, od proizvodnje do trženja, tako da je občutno izboljšal raven produktivnosti in kakovost izdelkov, istočasno pa znižal vpliv svoje dejavnosti na okolje. Poleg tega je skupna ureditev trga spodbudila koncentracijo ponudbe Skupnosti, kar je prispevalo k utrditvi sektorja v regijah, kjer proizvajajo banane, in olajšalo trženje evropskih banan. |
Obrazložitev | |
Dodatek k predlogu spremembe poročevalca. | |
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 3 | |
(3) Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovirajo zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah. |
(3) Banane so eden izmed glavnih kmetijskih pridelkov nekaterih najbolj oddaljenih regij, zlasti francoskih čezmorskih departmajev Guadeloupe in Martinika, Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Proizvodnjo banan ovirajo zlasti odročnost, otoški značaj, majhnost in težavna topografija teh regij. Lokalna proizvodnja banan je izredno pomemben sestavni del okoljskega, družbenega in gospodarskega ravnovesja podeželskih območij v teh regijah, ker nimajo nikakršne nadomestne rešitve, ki bi jim omogočila širitev na druge kmetijske dejavnosti, ki bi bile z gospodarskega vidika trajne. |
Obrazložitev | |
Treba je poudariti, da v najbolj oddaljenih regijah ni nadomestnih rešitev za proizvodnjo banan, trajnih z gospodarskega vidika. | |
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo) | |
|
(3a) Zaradi družbeno-gospodarskega pomena sektorja banan v najbolj oddaljenih regijah ter njegovega prispevka k doseganju cilja družbene in gospodarske kohezije s pomočjo ustvarjenih delovnih mest, dohodka, verižno povezanih gospodarskih dejavnosti, z vzdrževanjem okoljskega in krajinskega ravnovesja, kar omogoča razvoj turizma. |
Obrazložitev | |
Pomembno je poudariti družbeno-gospodarski pomen proizvodnje banan ter njen prispevek k družbeni in gospodarski koheziji. | |
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 5 | |
(5) Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnjam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Če pride do bistvenih sprememb ekonomskih razmer, ki vplivajo na preživetje v najbolj oddaljenih regijah, Komisija poročilo predloži prej. Ta instrument se zdi najbolje prilagojen podpori proizvodnje banan v vsaki posamezni regiji, saj omogoča prilagodljivost in decentralizacijo mehanizmov za podporo proizvodnje banan. Možnost vključitve pomoči za banane v te programe podpore mora povečati skladnost strategij za podporo kmetijski proizvodnji v teh regijah. |
(5) Naslov III Uredbe Sveta (ES) št. 247/2006 z dne 30. januarja 2006 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije predvideva vzpostavitev programov podpore Skupnosti za najbolj oddaljene regije in vsebuje posebne ukrepe za podporo lokalnim kmetijskim proizvodnjam. Ta uredba predvideva ponovni pregled najpozneje do 31. decembra 2009. Da pa bi vendarle v sektorju banan upoštevali vpliv reforme notranjega in zunanjega režima na proizvajalce banan v Skupnosti, Komisija pred tem datumom predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu v primeru znižanja dohodka in poslabšanja gospodarskih razmer. |
Obrazložitev | |
V primeru znižanja dogodkov in poslabšanja gospodarskih razmer v sektorju banan bo Komisija morala predložiti poročilo o oceni stanja pred predvidenim datumom (torej pred 31. decembrom 2009). | |
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 5 a (novo) | |
|
(5a) Ker je treba ohraniti predplačila, ki so namenjena izključno proizvajalcem banan v najbolj oddaljenih regijah. |
Obrazložitev | |
Ukinitev nadomestne pomoči in prenos pomoči v programe POSEI ne sme postaviti pod vprašaj veljavnega sistema predplačil proizvajalcem banan v najbolj oddaljenih regijah, brez katerih bi bile ogrožene dejavnosti samega sektorja banan. | |
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 7 | |
(7) V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, poseben program pomoči za banane ni več potreben glede na majhen delež, ki ga ima ta proizvodnja v skupni proizvodnji Skupnosti . |
(7) V zvezi s proizvodnjo banan v Skupnosti, ki ne poteka v najbolj oddaljenih regijah, je treba državam članicam dati možnost, da izberejo sistem delne nevezanosti pomoči sektorju banan, kljub majhnemu deležu, ki ga ima ta proizvodnja v skupni proizvodnji Skupnosti. |
Obrazložitev | |
Nizka proizvodnja nikakor ne opravičuje priključitve k shemi enotnih plačil, saj bi to prispevalo k opuščanju tradicionalne kulture. Državam članicam, ki to želijo, je treba dati možnost, da zaradi gospodarskih, okoljskih, predvsem pa socialnih razlogov ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. | |
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 8 | |
(8) Uredba Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi nekaterih uredb[1] predvideva sistem nevezane dohodkovne podpore za kmetije (v nadaljnjem besedilu "shema enotnih plačil"). Namen tega sistema je bil zagotoviti prehod s podpore proizvodnje na podporo proizvajalcev. |
črtano |
Obrazložitev | |
Državam članicam, ki to želijo, je treba dati možnost, da ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo, kar bi lahko preprečilo opuščanje tradicionalne kulture. | |
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 9 | |
(9) Za zagotovitev doslednosti je primerno, da se obstoječi program nadomestne pomoči za banane ukine in vključi v shemo enotnih plačil. V ta namen je treba nadomestno pomoč za banane vključiti v seznam neposrednih plačil v skladu s shemo enotnih plačil iz člena 33 Uredbe (ES) št. 1782/2003. Države članice morajo določiti referenčne zneske in upravičene hektarje v skladu s shemo enotnih plačil na podlagi reprezentativnega obdobja, primernega za trg banan, ustreznih ciljev in nediskriminacijskih meril. Območja, zasajena z bananami, ne smejo biti izključena, ker bi bila obravnavana kot trajni nasadi. Nacionalne zgornje meje je treba ustrezno spremeniti. Prav tako je treba zagotoviti, da Komisija sprejme podrobna pravila in vse potrebne prehodne ukrepe. |
črtano |
Obrazložitev | |
Popolna vključitev pomoči za banane v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Obstaja možnost, da pride do dezorganizacije dejavnosti, kar bi imelo negativne družbene posledice. Zato je državam članicam, ki to želijo, treba dati možnost, da ohranijo določen odstotek pomoči, vezan na proizvodnjo. | |
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 10 | |
(10) Naslov II Uredbe (ES) št. 404/93 določa organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev, in omejiti izplačilo nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
(10) Naslov II Uredbe (ES) št. 404/93 zadeva organizacije proizvajalcev in mehanizme za koncentracijo. V zvezi z organizacijami proizvajalcev je bil namen obstoječe ureditve oblikovati take organizacije, v katere se lahko včlani kar največ proizvajalcev in ki podpirajo trženje v sektorju banan, ob omejevanju izplačila nadomestne pomoči proizvajalcem, ki so člani priznanih organizacij proizvajalcev. |
Obrazložitev | |
Treba je spomniti na pomembno vlogo, ki jo imajo pri javnih storitvah organizacije proizvajalcev v sektorju banan do svojih članov, zlasti kar zadeva podporo trženju banan. | |
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 11 | |
(11) Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Drugi cilj je nebistven, saj bo program nadomestne pomoči kmalu ukinjen. Zato ni več potrebno ohranjati pravil o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti, temveč se prepusti državam članicam, da po potrebi neodvisno sprejmejo taka pravila, prilagojena njihovim posebnim okoliščinam. |
(11) Prvi cilj ureditve je bil izpolnjen, saj je velika večina proizvajalcev Skupnosti zdaj včlanjena v organizacije proizvajalcev. Zato je potrebno ohraniti pravila o organizacijah proizvajalcev na ravni Skupnosti. Da bi se izognili razpadu sektorja banan v proizvodnih regijah, se predlaga ohranitev zakonodajnega okvira Skupnosti, države članice pa se poziva, naj kot osnovni pogoj za prejemanje pomoči ohranijo obveznost trženja pridelkov preko teh organizacij. |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati leta 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo določb iz Uredbe (EGS) št. 404/93, sicer se neugodni položaj proizvajalcev Skupnosti zaradi uvoza iz tretjih držav lahko samo še poslabša. | |
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 16 a (novo) | |
|
(16a) Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno vpliva te uredbe na dohodke proizvajalcev Skupnosti in na gospodarsko in družbeno kohezijo ter predlaga konkretne pobude, če zastavljeni cilji ne bi bili doseženi. |
Obrazložitev | |
Treba je opraviti oceno predlaganih sprememb na polovici njihovega izvajanja, kot to določa ta uredba. |
|
|
|
Predlog spremembe 13 Člen 1, točka 1 (Uredba (EGS) št. 404/93) | |
1) Naslova II in III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
1) Člena 6 in 7 iz naslova II, naslov III, členi 16 do 20, odstavek 2 člena 21, člen 25 in členi 30 do 32 se črtajo. |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati leta 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo določb iz naslova II Uredbe (ES) št. 404/93, ker bi ukinitev proizvodnje samo še poslabšala neugodni položaj proizvajalcev Skupnosti zaradi uvoza iz tretjih držav. | |
Predlog spremembe 14 Člen 2, točka 1 Člen 33, odstavek 1, točka (a) (Uredba (EGS) št. 404/93) | |
1) V členu 33(1) se točka a) nadomesti z: |
črtano |
"a) odobreno jim je bilo plačilo v referenčnem obdobju, navedenem v členu 38, v okviru vsaj enega od programov podpore iz Priloge VI ali, za oljčno olje, v tržnih letih, navedenih v drugem pododstavku člena 37(1) ali, za sladkorno peso, sladkorni trs in cikorijo, če so prejemali tržno podporo v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki K Priloge VII ali, za banane, če so prejemali nadomestilo za izgubo dohodka v reprezentativnem obdobju, navedenem v točki L Priloge VII." |
|
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči za banane v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta kultura tradicionalna. Zato naj se banane ne vključijo v člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, temveč v člen 64 te uredbe. | |
Predlog spremembe 15 Člen 2, točka 6 a (novo) 6 Člen 68 b (novo) (Uredba (ES) št. 1782/2003) | |
|
6 a). Vstavi se naslednji člen 68b: |
|
"Člen 68b |
|
Plačila za banane |
|
V primeru plačil za banane ostane 40 % pomoči vezanih na proizvodnjo, 60 % preostalega nacionalnega deleža pomoči pa ostane na razpolago za shemo enotnih plačil.". |
Obrazložitev | |
Vključitev pomoči za banane v shemo enotnih plačil bi utegnila povzročiti težave v nekaterih regijah Skupnosti, kjer je ta proizvodnja tradicionalna. Zato naj se banane ne vključijo v člen 33(1) Uredbe (ES) št. 1782/2003, temveč v novi člen 68b te uredbe in se s tem omogoči odobritev skupnih pomoči. | |
Predlog spremembe 16 Člen 3, točka 2 Člen 28, odstavek 3 (Uredba (ES) št. 247/2006) | |
"3. Najpozneje do 31. decembra 2009 in nato vsakih pet let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, vključno z ukrepi v sektorju banan, z ustreznimi predlogi, če je to potrebno." |
"3. Najpozneje do 31. decembra 2009 in nato vsakih pet let Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu splošno poročilo, iz katerega je razviden učinek ukrepov, sprejetih na podlagi te uredbe, na gospodarstvo, delovna mesta, dohodke in okolje, vključno z ukrepi v sektorju banan, z ustreznimi predlogi, če je to potrebno." |
|
Da pa bi vendarle upoštevali vpliv reforme notranjega in zunanjega režima na proizvajalce banan Skupnosti, Komisija pred tem datumom predloži Evropskemu parlamentu in Svetu posebno poročilo v primeru, da se je treba nujno odzvati na znižanje življenjskega standarda proizvajalcev banan in na poslabšanje gospodarskih razmer v sektorju banan, z ustreznimi predlogi, če je to potrebno. |
Obrazložitev | |
V primeru znižanja dohodkov in poslabšanja gospodarskih razmer v sektorju banan bo Komisija morala predložiti poročilo o oceni stanja pred predvidenim datumom (torej pred 31. decembrom 2009). |
|
|
|
|
|
|
Predlog spremembe 17 Člen 3, točka 3 Člen 30 (Uredba (ES) št. 247/2006) | |
"V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z določb, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93, na določbe, ki jih uvaja ta uredba. |
"V skladu z enakim postopkom lahko Komisija prav tako sprejme ukrepe za učinkovit prehod z določb, ki jih določa Uredba Sveta (EGS) št. 404/93, na določbe, ki jih uvaja ta uredba. Treba je predvideti poseben sistem predplačil za proizvajalce banan v času od januarja do oktobra. |
Obrazložitev | |
Prenos nadomestne pomoči v programe POSEI ukinja veljavni sistem finančnih predplačil proizvajalcem, ta pa so za dejavnosti v sektorju nepogrešljiva. To veliko pomanjkljivost je treba ublažiti, sicer bo proizvodnja, ki je za družbeno in gospodarsko ravnotežje v večini proizvodnih regij nujno potrebna, izginila. | |
Predlog spremembe 18 Člen 3, točka -1 (novo) Člen 18 a (novo) (Uredba (ES) št. 247/2006) | |
|
- 1) Doda se naslednji člen 18a: |
|
"Člen 18a |
|
Banane |
|
Pomoč, ki jo prejemajo proizvajalci v sektorju banan, je pogojena s članstvom v eni od priznanih organizacij v skladu z naslovom II Uredbe (EGS) št. 404/93. Pomoč se lahko izplača tudi posameznemu proizvajalcu, ki se zaradi posebnih okoliščin, zlasti geografskih, ne more vključiti v nobeno organizacijo proizvajalcev." |
Obrazložitev | |
Koncentracija ponudbe Skupnosti je bil eden največjih uspehov skupne ureditve trga, ki je začela delovati leta 1993. Ustanavljanje teh skupin je treba še naprej spodbujati z ohranitvijo povezave med pomočjo in pripadnostjo organizaciji proizvajalcev. | |
Predlog spremembe 19 Člen 4 a (novo) | |
|
Člen 4a Vrednotenje |
|
Tri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo z oceno vpliva te uredbe na življenjski standard kmečkega prebivalstva, na dohodke proizvajalcev Skupnosti in na gospodarsko in družbeno kohezijo, ter predlaga konkretne pobude v primeru, če zastavljeni cilji ne bi bili doseženi. |
Obrazložitev | |
Na polovici njihovega izvajanja je treba opraviti oceno sprememb, ki jih predlaga ta uredba. |
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan |
||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS) |
||||||
Pristojni odbor |
AGRI |
||||||
Odbor, zaprošen za mnenje |
REGI |
||||||
Okrepljeno sodelovanje |
- |
||||||
Pripravljavec(-ka) mnenja |
Pedro Guerreiro 6.11.2006 |
||||||
Obravnava v odboru |
6.11.2006 |
|
|
|
|
||
Datum sprejetja predlogov sprememb |
16.11.2006 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
33 1 3 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Antonio De Blasio, Bairbre de Brún, Giovanni Claudio Fava, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Eugenijus Gentvilas, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Zita Gurmai, Marian Harkin, Konstantinos Hatzidakis, Jim Higgins, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Sérgio Marques, James Nicholson, Jan Olbrycht, Elisabeth Schroedter, Grażyna Staniszewska, Margie Sudre, Kyriacos Triantaphyllides, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Thijs Berman, Jan Březina, Brigitte Douay, Jill Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Nikolaos Vakalis, Paavo Vayrinen |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
- |
||||||
POSTOPEK
Naslov |
Predlog Uredbe Sveta o spremembi uredb Sveta (EGS) št. 404/93, (ES) št. 1782/2003 in (ES) št. 247/2006 v zvezi s sektorjem banan |
|||||||
Referenčni dokumenti |
KOM(2006)0489 – C6‑0339/2006 – 2006/0173(CNS) |
|||||||
Datum posvetovanja z EP |
16.10.2006 |
|||||||
Pristojni odbor |
AGRI |
|||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
BUDG |
REGI |
DEVE |
|
|
|||
Odbori, ki niso dali mnenja |
DEVE |
|
|
|
|
|||
Poročevalec/-ka |
Jean-Claude Fruteau |
|
||||||
Obravnava v odboru |
2.10.2006 |
23.10.20006 |
22.11.2006 |
|
|
|||
Datum sprejetja |
22.11.2006 |
|||||||
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
27 - - |
||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Vincenzo Aita, Thijs Berman, Giuseppe Castiglione, Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Michl Ebner, Carmen Fraga Estévez, Jean-Claude Fruteau, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Esther Herranz García, Heinz Kindermann, Albert Jan Maat, Diamanto Manolakou, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, María Isabel Salinas García, Brian Simpson, Kyösti Virrankoski, Andrzej Tomasz Zapałowski |
|||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Bernadette Bourzai, Ilda Figueiredo, Wiesław Stefan Kuc, Jan Mulder |
|||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
|||||||
Datum predložitve |
27.11.2006 |
|||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
|||||||