POROČILO o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“

29.11.2006 - (KOM(2005)0123 – C6-0125/2005 – 2005/0046(COD)) - ***I

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Barbara Kudrycka

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“

(KOM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0123)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 63(2)(b) Pogodbe ES, v skladu s katerima je Komisija predložila predlog Parlamentu (C6-0124/2005),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj in Odbora za proračun (A6-0437/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava predlog bistveno spremeniti ali ga nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči predsedniku, da stališče predloži Svetu in Komisiji.

PREDLOGI SPREMEMB PARLAMENTA
Spremenjeni predlog   ODLOČBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA   o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –   ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 63(2)(b) Pogodbe, ob upoštevanju predloga Komisije[2],         v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe[3] –   ob upoštevanju naslednjega:
(1)       Glede na postopno vzpostavitev območja svobode, varnosti in pravice Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti predvideva tako sprejetje ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju prostega gibanja oseb v povezavi s spremljajočimi ukrepi, ki se nanašajo na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje, kot tudi sprejetje ukrepov, ki se nanašajo na azil, priseljevanje in zaščito pravic državljanov tretjih držav.
(2)       Evropski svet je na posebnem zasedanju v Tampereju 15. in 16. oktobra 1999 ponovno potrdil svojo zavezo vzpostavljanja območja svobode, varnosti in pravice. V tem smislu bi morali biti skupna evropska azilna politika in politika priseljevanja namenjeni pošteni obravnavi državljanov tretjih držav in boljšemu upravljanju migracijskih tokov. Skupna azilna politika, vključno s skupnim evropskim azilnim sistemom, je sestavni del cilja Evropske unije o postopnem vzpostavljanju območja svobode, varnosti in pravice, odprtega tistim, ki so jih okoliščine prisilile, da po zakoniti poti iščejo zaščito v Evropski uniji.
(2A)Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki so zlasti priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije in v ženevski konvenciji.
(2B) Pri ravnanju z osebami, ki spadajo v področje uporabe te odločbe, države članice zavezujejo obveznosti iz instrumentov mednarodnega prava, katerih pogodbenice so in ki prepovedujejo diskriminacijo.
(2C) V skladu s Konvencijo Združenih narodov o otrokovih pravicah (CRC) morajo države članice pri izvajanju te odločbe največjo pozornost posvečati „največjim koristim otroka“.
(3)       Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva mehanizme, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo 2000/596/ES[4] ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000–2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010[5]. To je zagotovilo stalno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri izvajanju Sklada za obdobje 2000–2004.
(4)       Evropski svet je v Haaškem programu z dne 4. in 5. novembra 2004 določil vrsto ciljev in prednostnih nalog z namenom nadaljnjega razvoja skupnega evropskega azilnega sistema v njegovi drugi fazi.
(5)       Zlasti je poudaril potrebo po tem, da Evropska unija v duhu skupne odgovornosti prispeva k dostopnejšemu, pravičnejšemu in učinkovitejšemu mednarodnemu sistemu zaščite in zagotovi dostop do zaščite in trajnih rešitev na najzgodnejši stopnji; pozval je k razvoju regionalnih programov EU za zaščito, vključno s skupnim programom za ponovno naseljevanje za države članice, ki so v takšnem programu pripravljene sodelovati.
(6)        Evropski svet je pozval tudi k ustanovitvi ustreznih struktur, ki bodo vključevale nacionalne azilne službe držav članic, za lažje praktično skupno sodelovanje pri doseganju enotnega postopka na ravni EU, skupno zbiranje, oceno in uporabo informacij o državi izvora ter pri soočanju s posebnimi pritiski na azilne sisteme in sprejemne zmogljivosti, ki izhajajo iz takšnih dejavnikov, kot je geografska lega.
(6A)    Glede na področje uporabe in namen Sklada, ta v nobenem primeru ne more podpirati ukrepov v zvezi s prostori in centri za zadrževanje oseb v tretjih državah.
(7)       Glede na predloge Komisije o ustanovitvi Sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU, Sklada za vračanje državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU (v nadaljevanju "Sklad za vračanje") in Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", zlasti z namenom določitve skupnih ureditev upravljanja, nadzora in vrednotenja, bi bilo treba ustanoviti nov Evropski sklad za begunce.
(8)       Trajanje Sklada je treba prilagoditi trajanju večletnega finančnega okvira, kot je določen v Medinstitucionalnem sporazumu, ki velja za obdobje 2007–2013.
(9)       Instrument je zasnovan kot del usklajenega okvira, ki ga sestavljajo ta odločba, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, odločba Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 in odločba Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013, in je namenjen obravnavanju vprašanja poštene delitve odgovornosti med državami članicami, kar zadeva finančno breme, ki izhaja iz uvedbe integriranega upravljanja zunanjih meja Unije in iz izvajanja skupnih politik azila in priseljevanja v skladu z naslovom IV Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.
(10)     Primerno je podpreti in okrepiti prizadevanja držav članic, da se zagotovijo primerni pogoji sprejema beguncev, razseljenih oseb in upravičencev do statusa subsidiarne zaščite, v skladu z Direktivo 2004/83/ES o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite[6], da se uporabijo pošteni in učinkoviti azilni postopki in spodbujajo dobre prakse na področju azilne politike, tako da se zaščitijo pravice oseb, ki potrebujejo mendarodno zaščito, in omogoči učinkovito delovanje azilnih sistemov držav članic.
(11)     Vključevanje beguncev v družbo države, kjer so naseljeni, je eden izmed ciljev Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, dopolnjene z Newyorškim protokolom z dne 31. januarja 1967. Takšnim osebam morajo biti zagotovljene vrednote, določene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije. V ta namen bi bilo treba podpirati ukrepe držav članic, da bi se spodbudilo njihovo socialno, ekonomsko in kulturno vključenost, v kolikor ta prispeva k ekonomski in socialni koheziji, katere ohranjanje in krepitev je eden izmed temeljnih ciljev Skupnosti, določen s členoma 2 in 3(1)(k) Pogodbe.
črtano
(13)     V luči Haaškega programa je treba zagotoviti, da se sredstva Sklada za izpolnjevanje ciljev azilne politike EU uporabljajo kar najbolj učinkovito, ob upoštevanju potrebe po podpori ponovni naselitvi in praktičnemu sodelovanju med državami članicami, med drugim pri soočanju s posebnimi pritiski na sprejemne zmogljivosti in azilne sisteme.
(14)     Sklad bi moral podpirati tudi prizadevanja držav članic glede povečanja njihovih zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami.
(15)     Sklad bi moral podpirati prostovoljna prizadevanja držav članic, da se na njihovem ozemlju zagotovi mednarodna zaščita in trajna rešitev za begunce in razseljene osebe, ki so po opredelitvi Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) upravičene do ponovne naselitve, kot so ukrepi držav članic za oceno potreb po ponovni naselitvi in premestitev zadevnih oseb na svoje ozemlje, z namenom, da se jim zagotovi zanesljiv pravni status in spodbudi njihovo učinkovito vključevanje.
(16)     Sklad naj bi (glede na svojo naravo) zagotavljal podporo prostovoljni delitvi bremen, o kateri se dogovorijo države članice, vključuje pa premestitve upravičencev do mednarodne zaščite iz ene države članice v drugo, pri čemer se jim dodeli podobna zaščita, ter premestitve prosilcev za mednarodno zaščito.
(17)     Sklad bi moral biti tudi sposoben zagotoviti ustrezno podporo skupnim prizadevanjem držav članic za opredelitev, medsebojno uporabo in spodbujanje najboljših praks ter vzpostavitev učinkovitih struktur sodelovanja za izboljšanje kakovosti sprejemanja odločitev v okviru skupnega evropskega azilnega sistema.
(18)     Za izvajanje nujnih ukrepov bi bilo treba vzpostaviti finančno rezervo, da se zagotovi začasna zaščita v primeru množičnega prihoda beguncev, v skladu z Direktivo Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb[7].
(19)     Treba bi bilo omogočiti, da se to finančno rezervo uporabi tudi za podporo prizadevanj držav članic za soočanje s posebnimi pritiski, ki so posledica nenadnih prihodov velikega števila oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, in ki bi pomenili znatne in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti ali azilne sisteme držav članic. Za te primere bi bilo treba določiti pogoje in postopek za dodelitev finančne pomoči.
(20)     Podpora, ki jo zagotavlja sklad, bo bolj učinkovita in bolje usmerjena, če sofinanciranje upravičenih ukrepov temelji na večletnem programu, ki se ga v vmesnem obdobju pregleda, in na letnem programu, ki ga ob upoštevanju svojega položaja in potreb pripravi vsaka država članica.
(21)     Čeprav je primerno, da se vsaki državi članici dodeli določen znesek, je hkrati pošteno, da se velik del sredstev razporedi sorazmerno glede na obremenitev vsake države članice pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb, vključno z begunci, ki uživajo mednarodno zaščito v okviru nacionalnih programov.
(22)     Osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita in trajna rešitev preko ponovne naselitve, bi morale biti vključene med upravičence do mednarodne zaščite, število katerih se upošteva pri razdelitvi sredstev med države članice.
(23)     Da se zagotovijo ustrezna sredstva za ponovno naselitev in ob upoštevanju upadanja števila prosilcev za azil v Evropski uniji, bi bilo treba povečati delež razpoložljivih sredstev, dodeljenih na podlagi števila oseb, ki jim je bila priznana mednarodna zaščita, tudi s ponovno naselitvijo[8].
(24)     Ob upoštevanju pomena strateške uporabe ponovne naselitve iz držav ali regij, določenih za izvajanje regionalnih programov zaščite, je treba zagotoviti dodatno finančno podporo za ponovno naselitev oseb iz zahodnih novih neodvisnih držav in držav podsaharske Afrike, ki so določene v Sporočilu Komisije o regionalnih programih zaščite z dne 1. septembra 2005 in sklepih Sveta z dne 12. oktobra 2005, in iz katerih koli drugih držav ali regij, ki bodo določene v prihodnosti[9].
(25)     Dodatno finančno podporo je treba zagotoviti tudi za ukrepe ponovne naselitve, namenjene določenim posebej ranljivim kategorijam oseb, pri katerih se ugotovi, da je ponovna naselitev najprimernejša rešitev za njihove posebne potrebe[10].
(26)     V okviru deljenega upravljanja iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti[11], bi morali biti pogoji, ki dopuščajo Komisiji uresničevanje njenih pristojnosti pri izvrševanju splošnega proračuna Evropskih skupnosti, podrobno opredeljeni, pojasniti pa bi bilo treba tudi obveznosti sodelovanja držav članic. Komisija bo lahko z uporabo teh pogojev preverila, ali države članice Sklad uporabljajo na zakonit in pravilen način ter v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja v smislu člena 27 in člena 48(2) Finančne uredbe.
črtano
črtano
(27)     Države članice bi morale sprejeti ustrezne ukrepe za zagotavljanje pravilnega delovanja sistema upravljanja in nadzora ter kakovosti izvajanja. V ta namen je treba opredeliti splošna načela in zahtevane naloge, ki jih morajo izpolnjevati vsi programi.
črtano
(28)     V skladu z načeli subsidiarnosti in sorazmernosti so države članice tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje in nadzor posegov.
(29)     Treba bi bilo določiti obveznosti držav članic glede sistemov upravljanja in nadzora, potrjevanja izdatkov ter preprečevanja, ugotavljanja in popravljanja neregularnosti in kršitev zakonodaje Skupnosti, da se zagotovi učinkovito in pravilno izvajanje njihovih večletnih in letnih programov. Zlasti je treba, kar zadeva upravljanje in nadzor, določiti načine, kako države članice zagotovijo, da so sistemi vzpostavljeni in zadovoljivo delujejo.
(30)     Brez poseganja v pooblastila Komisije glede finančnega nadzora bi bilo treba spodbuditi sodelovanje med državami članicami in Komisijo na tem področju.
(31)     Učinkovitost in učinek ukrepov, ki jih podpira Sklad, sta prav tako odvisna od njihovega ovrednotenja in širjenja rezultatov. V tem smislu bi bilo treba uradno določiti odgovornosti držav članic in Komisije ter rešitve za zagotavljanje zanesljivosti vrednotenja ter kakovosti z njim povezanih informacij.
(31A)  Ob upoštevanju pomena prepoznavnosti financiranja Skupnosti bi morala Komisija zagotoviti smernice, ki organom, nevladnim organizacijam, mednarodnim organizacijam ali drugim subjektom, ki prejemajo sredstva tega sklada, omogočijo, da ustrezno ovrednotijo prejeto podporo ob upoštevanju prakse za druge instrumente deljenega upravljanja, kot so strukturni skladi.
(32)     Ukrepe bi bilo treba vrednotiti glede na vmesni pregled in presojo vpliva, postopek vrednotenja pa bi bilo treba vključiti v nadzorne ureditve projekta.
(33)     Ta odločba vzpostavlja finančni okvir za celotno trajanje programa, ki v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[12] predstavlja prednostni referenčni okvir za proračunski organ.
(34)     Ker cilja te odločbe – spodbujati uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb – države članice same ne morejo uresničiti v zadostni meri in se lahko zato zaradi obsega in učinkov ukrepa bolje doseže na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti, kakor je opredeljeno v navedenem členu, ta odločba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje tega cilja.
(35)     Ukrepe, potrebne za izvajanje te odločbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999[13] o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.
(35A)  Zlasti je treba regulativni postopek s pregledom uporabljati pri ukrepih splošnega obsega, katerih namen je spremeniti nebistvene dele te uredbe, med drugim s črtanjem nekaterih takšnih delov ali z dopolnitvijo te uredbe z novimi nebistvenimi deli; taki ukrepi so navedeni v člneu 18(4) te odločbe. V zvezi s sprejetjem strateških smernic in zaradi učinkovitosti bi bilo treba skrajšati roke, ki veljajo za regulativni postopek s pregledom.
(36)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Irska v pismu z dne 6. septembra 2005 izrazila željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(37)     V skladu s členom 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, je Združeno kraljestvo v pismu z dne 27. oktobra 2005 izrazilo željo o sodelovanju pri sprejetju in uporabi te odločbe.
(38)     V skladu s členoma 1 in 2 Protokola o stališču Danske, ki je priložen k Pogodbi o Evropski uniji in k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti, Danska ne sodeluje pri sprejetju te odločbe, ki zanjo ne velja, niti ni zavezana k njeni uporabi.
(39)     V skladu z drugo alineo odstavka 2 člena 67 Pogodbe je Sklep Sveta 2004/927/ES z dne 22. decembra 2004, ki predvideva, da bi se določena področja iz naslova IV tretjega dela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti urejala s postopkom, določenim v členu 251 navedene pogodbe[14], zagotovil, da se postopek iz člena 251 Pogodbe uporablja na področjih, ki jih pokrivata člen 62(1), (2)(a) in (3) ter člen 63(2)(b) in (3)(b) Pogodbe.
Evropski ekonomsko-socialni odbor je podal mnenje[15].
Odbor regij je podal mnenje[16].
SPREJEL NASLEDNJO ODLOČBO:     POGLAVJE I VSEBINA, CILJI IN UKREPI   Člen 1 Vsebina in področje uporabe   Ta odločba za obdobje od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 ustanavlja Evropski sklad za begunce, v nadaljnjem besedilu "Sklad", kot del usklajenega okvira, ki vključuje tudi Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013, Odločbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vračanje za obdobje 2008–2013 in Odločbo Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav za obdobje 2007–2013, ki naj bi prispeval h krepitvi območja svobode, varnosti in pravice ter uporabi načela solidarnosti med državami članicami.
Ta odločba opredeljuje cilje, h katerim Sklad prispeva, njegovo izvajanje, razpoložljiva finančna sredstva in merila za dodelitev razpoložljivih finančnih sredstev.
Določa pravila upravljanja Sklada, med drugim tudi finančna, prav tako pa mehanizme spremljanja in nadzora, ki temeljijo na delitvi odgovornosti med Komisijo in državami članicami.
Člen 2 Splošni cilj Sklada   1.      Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.
2.      Sklad prispeva k financiranju tehnične pomoči na pobudo držav članic ali Komisije.
Člen 3 Upravičeni ukrepi v državah članicah
1.      Sklad podpira ukrepe v državah članicah, ki se nanašajo na eno ali več naslednjih področij:   (a)     pogoje sprejema in azilne postopke;
(b)     vključevanje oseb, omenjenih v členu 6, katerih bivanje v državi članici je trajno in stabilno;
črtano
(c)    povečanja njihovih zmogljivosti za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike ob upoštevanju njihovih obveznosti v skladu z obstoječo in prihodnjo zakonodajo Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema, zlasti z namenom, da se vzpostavi praktično sodelovanje med državami članicami.
(d)    ponovno naselitev oseb iz člena 6(e);
Za namene te odločbe ponovna naselitev pomeni postopek, s katerim se na zahtevo UNHCR na podlagi njihove potrebe po mednarodni zaščiti državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva premestijo iz tretje države v državo članico, kjer lahko bivajo na podlagi enega izmed naslednjih statusov: -       statusa begunca v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES[17] ali -       statusa, ki v okviru nacionalne zakonodaje in zakonodaje Skupnosti zagotavlja enake pravice in ugodnosti kakor status begunca;
(e)    premestitev oseb, ki spadajo v kategorije iz člena 6(a) in (b) iz države članice, ki jim je priznala mednarodno zaščito, v drugo državo članico, kjer jim bo priznana podobna zaščita, ter oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), v drugo državo članico, kjer bodo obravnavali njihove prošnje za mednarodno zaščito;
2.      Upravičeni ukrepi pogojev sprejema in azilnih postopkov vključujejo naslednje:   (a)   infrastrukturo za naselitev ali naselitvene storitve;
(aa) strukture in usposabljanje za zagotovitev dostopa prosilcev za azil do azilnih postopkov;
(b)   zagotavljanje materialne pomoči in zdravstvene oskrbe ali psihološke pomoči;
(c)   socialno varstvo, zagotavljanje informacij ali pomoč pri upravnih in/ali sodnih formalnostih in zagotavljanje informacij ali svetovanje glede morebitnega izida azilnega postopka, tudi glede takih vidikov, kot je prostovoljno vračanje;
(d)   pravna in jezikovna pomoč;
(e)   izobraževanje, jezikovno usposabljanje in druge pobude, ki so usklajene s statusom osebe;
(f)    zagotavljanje podpornih storitev, kot sta prevajanje in usposabljanje, da se izboljšajo pogoji sprejema, ter učinkovitost in kakovost azilnih postopkov;
(g)   informacije za lokalne skupnosti pa tudi usposabljanje za osebje lokalnih organov, ki bodo v stiku s tistimi, ki so jih sprejeli v državi gostiteljici.
(h)    premestitev oseb, ki spadajo v kategorijo iz člena 6(c), iz države članice, kjer se dejansko nahajajo, v državo članico, ki je odgovorna za obravnavanje zadevne prošnje za azil.
3.      Glede vključevanja oseb v družbo držav članic iz člena 3(1)(b), vključno z njihovimi družinskimi člani, upravičeni ukrepi vključujejo naslednje:   (a)     nasvete in pomoč na področjih nastanitve, sredstev za preživljanje, vključevanja na trg dela, zdravstvene oskrbe, psihološke pomoči ter socialnega varstva;
(b)     ukrepe, ki omogočajo prejemnikom, da se prilagodijo družbi države članice v socialno-kulturnem smislu in delijo vrednote, poudarjene v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije;
(c)     ukrepe za spodbujanje trajne udeležbe v civilnem in kulturnem življenju;
(d)     ukrepe, ki se osredotočajo na izobraževanje, poklicno usposabljanje, priznavanje kvalifikacij in diplom;
(e)     ukrepi, namenjeni spodbujanju samostojnosti in omogočanju, da se lahko te osebe preživljajo same;
(f)      ukrepe, ki spodbujajo pomembne stike in konstruktivni dialog med temi osebami in družbo, ki jih je sprejela, vključno z ukrepi, ki spodbujajo vključevanje ključnih partnerjev, kot so javnost, lokalni organi, begunske organizacije, prostovoljne skupine, socialni partnerji in širša civilna družba;
(g)     ukrepe, ki bi tem osebam dajali podporo za pridobivanje spretnosti, vključno z jezikovnim usposabljanjem;
(h)     ukrepe, ki spodbujajo tako enakost dostopa in enakost rezultatov v zvezi s postopki teh oseb v javnih ustanovah.
črtano
črtano
črtano
4.       V zvezi z ukrepi glede povečanja zmogljivosti držav članic za razvoj, spremljanje in oceno njihove azilne politike, bodo zlasti naslednja področja upravičena do podpore iz Sklada:   (a)    ukrepi, ki spodbujajo zbiranje, uporabo in razširjanje informacij o državi izvora, vključno s prevajanjem;
(b)    ukrepi za povečanje zmogljivosti za zbiranje, analizo in razširjanje statističnih podatkov o azilnih postopkih, sprejemu, integraciji in upravičencih do mednarodne zaščite;
(c)    ukrepi za povečanje zmogljivosti za presojo prošenj za azil, vključno s pritožbami;
(d)    ukrepi, ki prispevajo k oceni azilnih politik, kot so nacionalne presoje vplivov, raziskave med ciljnimi skupinami, razvoj kazalnikov in primerjalnih analiz.
5.       V zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na ponovno naselitev, bodo zlasti naslednja področja upravičena do podpore iz Sklada:   (a)    ukrepi v zvezi z oblikovanjem in razvojem programa ponovne naselitve;
(b)    ukrepi v zvezi z oceno možnih primerov ponovne naselitve s strani pristojnih organov držav članic, kot so vodenje misij v državo gostiteljico, razgovori, zdravstveno in varnostno preverjanje;
(c)    ocena zdravstvenega stanja pred odhodom in zdravljenje;
(d)    dobava materiala pred odhodom;
(e)    ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;
(f)     organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;
(g)    zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.
6.       V zvezi z ukrepi glede premestitve upravičencev do mednarodne zaščite med državami članicami, bodo zlasti naslednja področja upravičena do podpore iz Sklada:   (a)     ukrepi zagotavljanja informacij pred odhodom;
(b)     organizacija potovanja, vključno z zagotavljanjem storitev zdravstvenega spremstva;
(c)     zagotavljanje informacij in pomoči takoj ob prihodu, vključno s storitvami tolmačenja.
7.       Tudi ukrepi iz odstavkov 2, 3 in 4 so upravičeni do podpore iz Sklada, če so namenjeni osebam, določenim v členu 6(e).
8.      Ukrepi, določeni v odstavkih 1 do 4, predvsem spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.
9.      Ukrepi upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, največje koristi otrok, posebne razmere ranljivih oseb, kot so otroci, otroci brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in žrtve mučenja, posilstva ali drugih resnih oblik psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, žrtve trgovine z ljudmi ali oblik spolne zlorabe, ter posamezniki, ki potrebujejo nujno oskrbo in osnovno zdravljenje.
10.    Sklad podpira samo ukrepe v povezavi z nastanitvijo oseb iz člena 6(c), kar je ločeno od prostorov ali centrov, namenjenih samo osebam, katerim se zavrne vstop, in za osebe, ki so bile prestrežene potem, ko so nezakonito prestopile mejo, ali ko so se približale zunanjim mejam z namenom, da bi nezakonito vstopile na ozemlje držav članic.
Člen 4 Ukrepi v interesu Skupnosti   1.      Na pobudo Komisije se lahko porabi do 10 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote ("ukrepi Skupnosti"), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki veljajo za ciljne skupine iz člena 6.
2.      Ukrepi Skupnosti, ki so upravičeni do denarne podpore, se morajo zlasti osredotočati na:   (a)     nadaljnje sodelovanje v Skupnosti pri izvajanju zakonodaje Skupnosti in dobrih praks, vključno s storitvami tolmačenja in prevajanja, ki podpirajo takšno sodelovanje;
(b)     podpiranje vzpostavitve omrežij nadnacionalnega sodelovanja in pilotnih projektov, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih med telesi v dveh ali več državah članicah in so oblikovani, da bi spodbujali inovacije, olajševali izmenjave izkušenj in dobrih praks ter izboljšali kakovost azilne politike;
(c)     podporo nadnacionalnim akcijam za ozaveščanje;
(d)     podporo študijam, razširjanju in izmenjavi informacij o najboljših praksah in vseh ostalih vidikih azilnih politik, vključno z uporabo najsodobnejše tehnologije ter o sodelovanju ključnih partnerjev, kot so lokalni in regionalni organi, begunske organizacije ter prostovoljne skupine, na nacionalni ravni;
(e)     podporo pilotnim projektom, vključno z inovativnimi projekti in študijami, ki preučujejo možnost novih oblik sodelovanja v Skupnosti in zakonodaje Skupnosti na tem področju;
(f)      podporo razvoju in uporabi skupnih statističnih orodij, metod ter kazalnikov za merjenje razvoja na področju azilne politike s strani držav članic;
(fa)   mrežam, ki povezujejo nevladne organizacije, ki pomagajo beguncem in prosilcem za azil ter jih je najti v vsaj desetih državah članicah, ponuditi strukturno podporo za lažjo izmenjavo izkušenj in ustreznih praks, ter zagotoviti, da se pri razvoju azilne politike Skupnosti ter v praksi upoštevajo izkušnje nevladnih organizacij ter interesi beguncev in prosilcev za azil;
(g)     zagotavljanje podpornih storitev državam članicam v primerno utemeljenih nujnih primerih, ki zahtevajo nujno ukrepanje.
3.      Letni delovni program, ki določa prednostne naloge ukrepov Skupnosti, se sprejme v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 5 Nujni ukrepi   1.      V primeru izvajanja mehanizmov začasne zaščite v smislu Direktive 2001/55/ES Sklad prav tako financira ukrepe za pomoč državam članicam, ki so ločeni od ukrepov iz člena 3 in se izvajajo poleg njih.
2.       Brez poseganja v odstavek 1 Sklad zagotovi tudi pomoč državam članicam za izvajanje nujnih ukrepov za soočanje s posebnimi pritiski. Za take posebne pritiske so značilni nenadni prihodi velikega števila državljanov tretjih držav, ki bi morda potrebovali mednarodno zaščito, na določene točke na mejah, kar pomeni izjemno težke in nujne zahteve za sprejemne zmogljivosti, azilni sistem ali infrastrukturo zadevne države članice in lahko ogrozi človeško življenje, blaginjo ali dostop do zaščite, zagotovljene z zakonodajo Skupnosti.
3.       Ukrepi za soočanje s temi posebnimi pritiski iz odstavka 2 so upravičeni do podpore iz Sklada, če:   (a)    naj bi bili izvedeni nemudoma in jih ni mogoče vključiti v zadevni letni program, ter
(b)    ne trajajo več kot šest mesecev.
4.      Upravičeni nujni ukrepi zadevajo naslednje vrste ukrepov:   (a)     sprejem in nastanitev;
(b)     zagotavljanje sredstev za preživljanje, vključno s hrano in obleko;
(c)     zdravstvena, psihološka ali druga pomoč;
(d)     stroški osebja in uprave, ki so povezani s sprejemom zadevnih oseb in z izvajanjem ukrepov;
(e)     logistični stroški in stroški prevoza.
(f)     pravna in jezikovna pomoč;
(g)    zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja, strokovnega znanja v zvezi z informacijami o državi izvora in drugih ukrepov, ki prispevajo k hitri identifikaciji oseb, ki bi morda potrebovale mednarodno zaščito, ter pravičnemu in učinkovitemu obravnavanju prošenj za azil.
5.       Ukrepi iz odstavka 4 se lahko izvajajo ob podpori skupin strokovnjakov.
Člen 6 Ciljne skupine   V tej odločbi ciljne skupine zajemajo naslednje kategorije:   (a)     vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ima status, opredeljen v Ženevski konvenciji z dne 28. julija 1951, ki se nanaša na status beguncev, in v protokolu k njej iz leta 1967 ter ki ima dovoljenje za bivanje kot begunec v eni od držav članic;
(b)     vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa obliko pomožne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES[18];
(c)    vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je zaprosila za eno od oblik zaščite, navedene v točkah (a) in (b);
(d)     vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES.
(e)     vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki je ponovno naseljena v državi članici.
črtano
POGLAVJE II NAČELA POMOČI
Člen 7 Dopolnjevanje, skladnost in spoštovanje pravnega reda   1.      Sklad nudi pomoč, ki dopolnjuje nacionalne, regionalne in lokalne ukrepe, in v njih vključuje prednostne naloge Skupnosti.
2.      Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost bo navedena predvsem v večletnem programu iz člena 19.
3.       Operacije, ki jih financira Sklad, so skladni z določbami Pogodbe in akti, ki so bili sprejeti v skladu z njo.
Člen 8 Načrtovanje programov   1.      Cilji Sklada se izvajajo v okviru večletnega programskega obdobja (2008–2010), ki se ga v vmesnem obdobju pregleda v skladu s členom 22A. Večletni sistem načrtovanja programov vključuje prednostne naloge in postopek upravljanja, sprejemanja odločitev, revizije in potrjevanja.
2.      Večletni programi, ki jih je odobrila Komisija, se izvajajo s pomočjo letnih programov.
Člen 9 Subsidiarnost in sorazmernost ukrepov   1.      Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
2.      Sredstva, ki jih uporabljajo Komisija in države članice, se razlikujejo glede na višino prispevka Skupnosti v povezavi z določbami o reviziji. Razlikovanje se uporablja tudi za določbe vrednotenja in za poročila o večletnih in letnih programih.
Člen 10 Načini izvajanja   1.      Proračun Skupnosti, dodeljen Skladu, se izvršuje v skladu s členom 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002, z izjemo ukrepov Skupnosti iz člena 4 in tehnične pomoči iz člena 16.
2.      Komisija izvaja svoje pristojnosti za izvrševanje splošnega proračuna Evropskih skupnosti na naslednje načine:   (a)     preverja obstoj in ustrezno delovanje sistemov upravljanja in nadzora v državah članicah, v skladu s postopki iz člena 32;
(b)     prekinja ali začasno ustavi celotno plačilo ali njegov del v skladu s členoma 41 in 42, če nacionalni sistemi upravljanja in nadzora odpovedo, in uporabi kateri koli drug potreben finančni popravek v skladu s postopki iz členov 45 in 46.
Člen 11 Dodatnost   deleted
Člen 12 Partnerstvo   1.      Vsaka država članica organizira, v skladu z obstoječimi nacionalnimi predpisi in praksami, partnerstvo z organi in telesi, ki sodelujejo pri izvajanju večletnega programa ali lahko koristno prispevajo k njegovemu razvoju glede na zadevno državo članico.    Takšni organi in telesa so lahko pristojni regionalni, lokalni, mestni ali drugi javni organi,
mednarodne organizacije ter telesa, zlasti UNHCR, ki predstavljajo civilno družbo, kot so nevladne organizacije ali socialni partnerji.
2.      Partnerstvo se izvaja ob popolni usklajenosti z institucionalnimi, pravnimi oziroma finančnimi pristojnostmi vsake kategorije partnerjev.
POGLAVJE III FINANČNI OKVIR
Člen 13 Skupna sredstva   1.      Finančni okvir za izvajanje Sklada od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 je [628] milijonov EUR.
2.      Letna odobrena proračunska sredstva za Sklad odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.
3.      Komisija pripravi okvirne letne razdelitve po državah članicah v skladu z merili, določenimi v členu 14.
Člen 14 Letna razdelitev sredstev za upravičene ukrepe v državah članicah   1.      Vsaka država članica iz letne dodelitve sredstev Sklada prejme določen znesek v višini 300.000 EUR.            Ta znesek se določi v višini 500.000 EUR letno za obdobje 2008–2013 za države, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004.            Ta znesek se določi v višini 500.000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013, za ostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.
2.      Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se razdeli med države članice na naslednji način:   (a)     30 % sorazmerno s številom sprejetih oseb v eni od kategorij iz člena 6[...](a), (b) in (e) v preteklih treh letih;
(b)     70 % sorazmerno s številom oseb iz člena 6(c) in (d), registriranih v preteklih treh letih.
Za namene te razdelitve se osebe iz člena 6(e) ne upoštevajo v kategoriji iz člena 6(a).
3.       Država članica prejme določen znesek v višini 4.000 EUR[19] za vsako ponovno naseljeno osebo, ki spada v eno od naslednjih kategorij: (a)    osebe iz države ali regije, določene za izvajanje regionalnih programov zaščite; (b)    mladoletniki brez spremstva; (c)    mladoletniki in ženske, ki so ogroženi zlasti zaradi psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja in izkoriščanja; (d)    osebe z resnimi zdravstvenimi potrebami, ki jih je mogoče zadovoljiti samo s ponovno naselitvijo.
4.          V primerih, ko država članica ponovno naseli osebo, ki spada v več kot eno izmed kategorij iz odstavka 3, za to osebo država določen znesek prejme samo enkrat.
5.      Za referenčne zneske se štejejo zadnji statistični podatki, ki jih izda Statistični urad Evropskih skupnosti na podlagi podatkov držav članic ter v skladu z zakonodajo Skupnosti.   Če države članice zadevnih statističnih podatkov niso predložile Komisiji (Eurostat), ji v najkrajšem možnem času sporočijo začasne podatke.
V skladu z običajnimi operativnimi postopki Komisija (Eurostat) oceni kakovost, primerljivost in popolnost statističnih podatkov, preden jih sprejme za referenčne. Države članice na zahtevo Komisije (Eurostat) – da bi lahko te podatke sprejela za referenčne –, slednji v ta namen predložijo vse potrebne podatke[20].
6.       Države članice najpozneje do 1. maja vsako leto Komisiji predložijo oceno števila oseb iz odstavka 3, ki jih bodo ponovno naselile v naslednjem letu, vključno z razdelitvijo po različnih kategorijah iz tega odstavka. Komisija te informacije sporoči Odboru.
Člen 15 Struktura financiranja   1.      Finančni prispevek Sklada je v obliki donacij.
2.      Ukrepi, ki jih podpira Sklad, se sofinancirajo iz javnih ali zasebnih virov, so nepridobitne narave in niso upravičeni do finančne podpore iz drugih virov, ki jih zajema splošni proračun Evropskih skupnosti.
3.      Odobrena proračunska sredstva dopolnjujejo javne ali njim primerljive izdatke, ki jih države članice dodelijo za ukrepe, navedene v tej odločbi.
4.      Prispevek Skupnosti v podporo projektom v primeru ukrepov, ki se izvajajo v državah članicah v skladu s členom 3, ne presega 50 % celotnih stroškov določenega ukrepa.            To se lahko poveča na 75 % za projekte, ki obravnavajo določene prednostne naloge, opredeljene v strateških smernicah iz člena 18.            Prispevek Skupnosti se lahko poveča na 75 % v državah članicah, ki prejemajo sredstva iz Kohezijskega sklada.
5.      Države članice v okviru izvajanja nacionalnega načrtovanja programov, kakor je določeno v poglavju IV, izberejo projekte za financiranje na podlagi naslednjih minimalnih meril:   (a) položaja in zahtev v državi članici;   (b) stroškovne učinkovitosti izdatkov, med drugim glede na število zadevnih oseb po projektu;   (c) izkušenj, strokovnega znanja, zanesljivosti in finančnega prispevka organizacije, ki prosi za finančna sredstva, in vseh partnerskih organizacij;   (d) obsega, v katerem projekti dopolnjujejo druge dejavnosti, ki se financirajo iz splošnega proračuna Evropske unije ali kot del nacionalnih programov.
6.      Praviloma se finančna pomoč Skupnosti, dodeljena ukrepom, ki jih podpira Sklad, zagotovi za obdobje največ treh let glede na redna poročila o napredku.
6.       Prispevek Skupnosti za podporo ukrepov, ki se izvajajo v skladu s členom 3(4) ne sme presegati 15 % skupnega zneska letnih sredstev, dodeljenih vsaki državi članici v skladu s členom 14.
Člen 16 Tehnična pomoč na pobudo Komisije   1.      Sklad lahko na pobudo in/ali v imenu Komisije do zgornje meje 500.000 EUR svojih letnih dodeljenih sredstev financira ukrepe za pripravo, spremljanje, upravno in tehnično pomoč, vrednotenje, revizije in inšpekcijske preglede, ki so potrebni za izvajanje te odločbe. [...]
2.      Ti ukrepi vključujejo:   (a)     študije, vrednotenja, strokovna poročila in statistike, vključno s splošnimi, ki obravnavajo delovanje Sklada;
(b)     ukrepe obveščanja za države članice, končne upravičence in javnost, vključno z akcijami za ozaveščanje in skupno zbirko podatkov o projektih, ki se financirajo v okviru Sklada;
(c)     vzpostavitev, delovanje in medsebojno povezovanje računalniških sistemov za upravljanje, spremljanje, inšpekcijske preglede in vrednotenje;
(d)     oblikovanje skupnega okvira za vrednotenje in spremljanje ter sistema kazalnikov, pri katerem se po potrebi upoštevajo nacionalni kazalniki;
(e)     izboljševanje metod vrednotenja in izmenjavo informacij o praksah na tem področju;
(f)     ukrepe obveščanja in usposabljanja za organe, ki jih države članice določijo v skladu s poglavjem V; ti dopolnjujejo prizadevanja držav članic, da svojim organom zagotovijo navodila v skladu z odstavkom 2 člena 31.
Člen 17 Tehnična pomoč držav članic   1.      Na pobudo zadevne države članice lahko Sklad za vsak letni program financira ukrepe za pripravo, upravljanje, spremljanje, vrednotenje, obveščanje, nadzor in okrepitev upravne usposobljenosti za izvrševanje Sklada.
2.      Letni znesek, namenjen tehnični pomoči, ne sme preseči:
a) 7 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, ter dodatnih 30.000 EUR za obdobje 2008–2010, in
b) 4 % skupnega letnega zneska sofinanciranja, dodeljenega državi članici, ter dodatnih 30.000 EUR za obdobje 2011–2013.
POGLAVJE IV NAČRTOVANJE PROGRAMOV
Člen 18 Sprejetje strateških smernic   1.      [...] Komisija sprejme strateške smernice, ki določajo okvir za plačila pomoči Sklada, ob upoštevanju napredka pri razvoju in izvajanju zakonodaje Skupnosti na področju azilne politike, pa tudi okvirno razdelitev finančnih sredstev Sklada za zadevno obdobje.
2.      Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema.
3.      Komisija najpozneje do 31. maja 2007 sprejme strateške smernice, ki se nanašajo na večletno programsko obdobje.
4.       Sprejmejo se v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 52(3). Te strateške smernice bodo po sprejetju dodane sedanji odločbi kot priloga.
Člen 19 Priprava in odobritev nacionalnih večletnih programov   1.      Vsaka država članica predlaga na podlagi strateških smernic iz člena 18 [...] osnutek večletnega programa, ki zajema naslednje elemente:   (a)     opis trenutnega stanja v državi članici glede na ureditve sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;
(b)     analizo zahtev v zadevni državi članici glede sprejema, azilnih postopkov, svetovanja v zvezi s prostovoljnim vračanjem, vključevanja, in ponovne naselitve ter premestitve iz druge države članice oseb iz člena 6, kot tudi glede razvoja, spremljanja in ocene azilnih politik;
črtano
(c)     predstavitev ustrezne strategije za doseganje teh ciljev in prednostnih nalog, povezanih z njihovim izpolnjevanjem, ter opis ukrepov, ki so predvideni za izvajanje teh prednostnih nalog;
(d)     navedbo, ali je strategija združljiva z drugimi regionalnimi in državnimi instrumenti ter instrumenti Skupnosti;
(e)     podatke o prednostnih nalogah in njihovih posebnih ciljih. Ti cilji se količinsko opredelijo z uporabo omejenega števila kazalnikov [...], ob upoštevanju načela proporcionalnosti. Kazalniki morajo omogočati merjenje napredka glede na začetno stanje in učinkovitosti ciljev pri izvajanju prednostnih nalog;
(f)      opis pristopa, ki je bil izbran za izvajanje načela partnerstva iz člena 12;
(g)     osnutek finančnega načrta, ki določa za vsako prednostno nalogo in za vsako leto predlagani finančni prispevek Sklada in celotni znesek javnega ali zasebnega sofinanciranja;
(h)     izvedbene določbe za večletni program, ki zajemajo: imenovanje vseh organov, ki so našteti v členu 25, s strani držav članic; opis sistemov izvajanja, spremljanja, nadzora in vrednotenja; opredelitev postopkov za sprožitev in kroženje finančnih tokov, da se zagotovi njihova preglednost; določbe za zagotovitev oglaševanja večletnega programa.
črtano
2.      Države članice predložijo svoj osnutek večletnega programa najpozneje štiri mesece zatem, ko je Komisija predložila strateške smernice za zadevno obdobje.
3.      Da bi potrdila osnutek večletnega programa, Komisija preuči:
(a)     njegovo skladnost s cilji Sklada in strateškimi smernicami iz člena 18;
(b)     ustreznost ukrepov, predvidenih v osnutku, na podlagi predlagane strategije;
(c)     skladnost ureditev upravljanja in nadzora, ki jih vzpostavi država članica za izvajanje plačil pomoči Sklada z določbami, navedenimi v tej odločbi;
(d)     njegovo spoštovanje zakonodaje Skupnosti in predvsem zakonodaje Skupnosti, ki je usmerjena na zagotavljanje prostega gibanja oseb v povezavi z neposredno povezanimi spremljajočimi ukrepi, glede na kontrole zunanjih mej, azil in priseljevanje.
4.      Če Komisija meni, da osnutek večletnega programa ni skladen s strateškimi smernicami in/ali ni v skladu z določbami te odločbe, ki določa sisteme upravljanja in nadzora, ali z zakonodajo Skupnosti, državo članico pozove, naj predloži vse potrebne dodatne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
5.      Komisija odobri vsak večletni program v treh mesecih po uradni predložitvi, v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 20 Revizija večletnih programov   1.      Na pobudo zadevne države članice ali Komisije se večletni program ponovno pregleda in po potrebi revidira za preostanek programskega obdobja z namenom boljšega ali drugačnega upoštevanja prednostnih nalog Skupnosti [...]. Večletni programi se lahko ponovno pregledajo po vrednotenju in/ali zaradi težav pri izvajanju.
2.      Komisija sprejme odločbo o odobritvi revizije večletnega programa čimprej po uradni predložitvi zahteve s strani zadevne države članice. Revizija večletnega programa se opravi v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 21 Letni programi   1.      Večletni program, ki ga je odobrila Komisija, se izvaja s pomočjo letnih [...] programov.
2.      Komisija državam članicam najpozneje do 1. julija vsako leto sporoči oceno dodeljenih zneskov za naslednje leto glede na skupna odobrena proračunska sredstva v okviru letnega proračunskega postopka, kar se izračuna, kot je navedeno v členu 14.
3.      Države članice najpozneje do 1. novembra vsako leto predložijo Komisiji osnutek letnega programa za naslednje leto, ki se izdela v skladu z večletnim programom in zajema:   (a)     splošna pravila za izbiro projektov, ki se financirajo v okviru letnega programa;
(b)     opis ukrepov, ki se podprejo v okviru letnega programa;
(c)     predlagano finančno razdelitev prispevka Sklada med različne ukrepe programa in navedbo zahtevanega zneska, ki bi pokril tehnično pomoč v okviru člena 17 z namenom izvajanja letnega programa.
4.      Pri preučevanju osnutka letnega programa države članice Komisija upošteva končni znesek odobrenih proračunskih sredstev, dodeljenih Skladu v okviru proračunskega postopka.
Komisija v roku enega meseca po uradni predložitvi tega osnutka države članice obvesti, ali ga lahko odobri ali ne. Če osnutek letnega programa ni skladen z večletnim programom, Komisija državo članico pozove, naj predloži vse potrebne podatke in po potrebi ustrezno revidira predlagani program.
Komisija najkasneje do 1. marca zadevnega leta sprejme odločbo o financiranju, s katero odobri letni program. Odločba navaja znesek, dodeljen državi članici, in obdobje, v katerem so izdatki upravičeni.
5.      Država članica lahko, da bi se odzvala na primerno utemeljene nujne primere, ki ob odobritvi letnega programa niso bili predvideni in zahtevajo nujno ukrepanje, v skladu s to odločbo revidira do 10 % finančne razdelitve prispevka Sklada in jih nameni za različne ukrepe iz letnega programa, ali dodeli do 10 % razdelitve drugim ukrepom. Komisijo je treba obvestiti o revidiranem letnem programu.
Člen 22 Posebne določbe v zvezi z nujnimi ukrepi   1.      Države članice predložijo Komisiji izjavo o zahtevah in izvedbeni načrt za nujne ukrepe v skladu s členom 5, vključno z opisom načrtovanih ukrepov in odgovornih organov za njihovo izvajanje.
2.       Država članica, ki zaprosi za pomoč Sklada, da bi se soočila s posebnimi pritiski, navedenimi v členu 5(2), Komisiji predloži prošnjo z vsemi zadevnimi podatki, vključno:   (a)    s podrobnim opisom trenutnega stanja, zlasti glede števila prihodov, vplivov na sprejemne zmogljivosti in azilni sistem ali infrastrukturo ter nujnih potreb, kot tudi utemeljeno napovedjo možnega kratkoročnega razvoja stanja;
(b)    z utemeljeno navedbo izjemne narave stanja, dokazano z elementi, ki lahko vključujejo najnovejše statistične in druge podatke glede pritoka oseb na določeni točki zadevne meje;
(c)    s podrobnim opisom predvidenih nujnih ukrepov, njihovega obsega, narave in zadevnih partnerjev;
(d)    z razdelitvijo ocenjenih stroškov predvidenih ukrepov.
Komisija odloči, ali so pogoji za dodelitev finančne pomoči za nujne ukrepe iz Sklada izpolnjeni, in o znesku finančne pomoči, ki se odobri na podlagi zgoraj navedenih informacij ter kakršnih koli dodatnih zadevnih informacij, ki so ji na razpolago. Komisija o zgoraj omenjeni odločitvi obvesti države članice.
3.      Finančna pomoč Sklada za nujne ukrepe iz člena 5 se omeji na obdobje 6 mesecev in ne presega 80 % stroškov vsakega ukrepa.
4.      V primeru mehanizmov začasne zaščite, kot so navedeni v členu 5(1), se razpoložljiva sredstva med države članice razdelijo na podlagi števila oseb, ki uživajo začasno zaščito v vsaki državi članici, kot je navedeno v členu 5(1).
Article 22A Vmesni pregled letnega programa   1.      Komisija pregleda strateške smernice in po potrebi najpozneje do 31. marca 2010 sprejme nove strateške smernice za obdobje 2011–2013.   2.      Če se takšne strateške smernice sprejmejo, vsaka država članica ponovno preuči svoj večletni program in ga po potrebi revidira.   3.      Pravila iz člena 19 o pripravi in odobritvi nacionalnih večletnih programov se smiselno uporabljajo za pripravo in odobritev teh revidiranih večletnih programov.   4.      Revidirane strateške smernice se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(3).
POGLAVJE V SISTEMI UPRAVLJANJA IN NADZORA
Člen 23 Izvajanje   Komisija je odgovorna za izvajanje te odločbe in sprejme potrebna izvedbena pravila.
Člen 24 Splošna načela sistemov upravljanja in nadzora
Sistemi upravljanja in nadzora večletnih programov, ki jih vzpostavijo države članice, vsebujejo:   (a)     opredelitev nalog teles, ki izvajajo upravljanje in nadzor, in dodelitev nalog v vsakem telesu;
(b)     spoštovanje načela ločevanja nalog med takšnimi telesi in znotraj njih;
(c)     ustrezna sredstva za vsako telo za izvajanje nalog, ki so jim bile dodeljene v obdobju izvajanja ukrepov, ki jih financira Sklad;
(d)     postopke za zagotavljanje pravilnosti in regularnosti izdatkov, prijavljenih v okviru večletnih programov;
(e)     zanesljive sisteme računovodstva, nadzorovanja in finančnega poročanja v računalniški obliki;
(f)      sistem poročanja in spremljanja, v primeru, če pristojno telo izvrševanje nalog zaupa drugemu telesu;
(g)     priročnike s postopki v zvezi z nalogami, ki se izvajajo;
(h)     ureditev za revizijo delovanja sistema;
(i)      sisteme in postopke za zagotavljanje ustrezne revizijske sledi;
(j)      postopke poročanja in spremljanja neregularnosti in postopke za vračanje neupravičeno izplačanih zneskov.
Člen 25 Določitev organov   1.      Za izvajanje svojega večletnega programa in letnih programov država članica imenuje:   (a)     odgovorni organ: odgovorni organ: delujoče telo države članice, javni organ ali telo, ki ga imenuje država članica, oziroma telo, urejeno z zasebnim pravom države članice, ki opravlja javno službo; odgovorno je za upravljanje večletnih in letnih programov, ki jih podpira Sklad, in skrbi za celotno komunikacijo s Komisijo;
(b)     organ za potrjevanje: javni organ ali telo ali posameznik, ki deluje v vlogi takšnega telesa ali organa, ki ga imenuje država članica, da potrjuje izjave o izdatkih in zahtevke za plačila, preden so poslani Komisiji;
(c)     revizijski organ: javni organ ali telo, pod pogojem, da je funkcionalno neodvisen od [...] odgovornega organa in organa za potrjevanje, ki ga imenuje država članica in ki je pristojen za preverjanje učinkovitega delovanja sistema upravljanja in nadzora;
(d)     po potrebi pooblaščeni organ.
črtano
2.      Država članica določi pravila, ki urejajo njene odnose z organi iz odstavka 1 in njihove odnose s Komisijo.
3.      Ob upoštevanju člena 24(b) smejo biti nekateri ali vsi organi iz odstavka 1 znotraj istega telesa.
4.      Pravila za izvajanje členov 26 do 30 sprejme Komisija v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 26 Odgovorni organ   črtano
1.      Odgovorni organ izpolnjuje naslednje minimalne pogoje. Organ:   (a)     je pravna oseba, razen kjer je reprezentativno telo države članice;
(b)     ima potrebno infrastrukturo, da lahko komunikacija z veliko različnimi uporabniki in z odgovornimi organi v drugih državah članicah ter s Komisijo poteka brez težav;
(c)     dela v upravnem okviru, kar mu omogoča pravilno izvajanje nalog in preprečevanje kakršnega koli navzkrižja interesov;
(d)     je sposoben uporabljati predpise Skupnosti za upravljanje sredstev;
(e)     ima finančne zmogljivosti in sposobnosti za upravljanje, sorazmerne z obsegom sredstev Skupnosti, ki jih bo moral upravljati;
(f)      ima na razpolago osebje z ustreznimi poklicnimi kvalifikacijami za administrativno delo v mednarodnem okolju.
2.      Država članica zagotovi odgovornemu organu primerno finančno podporo, da lahko v obdobju 2008–2013 še naprej pravilno izvaja svoje naloge.
3.       Komisija lahko državam članicam pomaga pri usposabljanju osebja, predvsem v zvezi s pravilno uporabo poglavij V-IX te odločbe.
Člen 27 Naloge odgovornega organa   1.      Odgovorni organ je pristojen za upravljanje in izvajanje večletnega programa v skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja.            Njegove naloge so predvsem:   (a)     posvetovanje s partnerji v skladu s členom 12;
(b)     predložitev predlogov Komisiji za večletne in letne programe, opredeljene v členih 19 in 21;
(c)     po potrebi organizacija in oglaševanje javnih razpisov in pozivov k oddaji predlogov;
(d)     organizacija postopkov izbire in dodeljevanja sredstev za ukrepe sofinanciranja v okviru Sklada v skladu z načeli iz odstavka 5 člena 15;
(e)     prejemanje plačil, ki jih izvrši Komisija, in plačevanje končnim upravičencem;
(g)     spremljanje dobave sofinanciranih izdelkov in storitev ter spremljanje, da so izdatki, ki so jih navedli izvajalci, dejansko nastali in so v skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi;
(h)     zagotavljanje sistema za zapis in shranjevanje [...] računovodskih podatkov za vsak ukrep v letnih programih v računalniški obliki ter zbiranje podatkov o izvajanju, ki so potrebni za finančno poslovodenje, spremljanje, nadzor in vrednotenje;
(i)      zagotavljanje, da končni upravičenci in druga telesa, ki so udeležena v izvajanju ukrepov, sofinanciranih v okviru Sklada, vodijo ločeno računovodstvo ali ustrezno računovodsko kodo za vse poslovne dogodke v zvezi z ukrepom, ne glede na nacionalna računovodska pravila;
(j)      zagotavljanje, da se vrednotenja večletnih programov iz člena 49 izvedejo v rokih, ki jih določa ta odločba, in da dosegajo standarde kakovosti, dogovorjene med Komisijo in državo članico;
(k)     vzpostavitev postopkov za zagotovitev, da se vsi dokumenti glede izdatkov in revizij, ki so potrebni za zagotovitev ustrezne revizijske sledi, hranijo v skladu z zahtevami iz člena 43;
(l)      zagotavljanje, da revizijski organ za namene izvajanja revizij, opredeljenih v členu 30(1), prejme vse potrebne podatke o uporabljenih postopkih upravljanja ter projektih, ki jih sofinancira Sklad;
(m)    zagotavljanje, da organ za potrjevanje prejme vse potrebne podatke o postopkih in preverjanjih, ki se izvajajo v zvezi z izdatki, za namene izdaje potrdil;
(n)     oblikovanje poročil o napredku in končnih poročil, ki se posredujejo Komisiji, in zadevajo izvajanje letnih programov, izjave o izdatkih (potrdi jih organ za potrjevanje) ter zahtevke za plačila ali po potrebi ustrezno izjavo o povračilu;
(o)     izvedba dejavnosti obveščanja in svetovanja ter širjenje rezultatov glede ukrepov, ki jih podpira Sklad;
(p)     sodelovanje s Komisijo in odgovornimi organi v drugih državah članicah.
(q)     preverjanje izvajanja smernic iz člena 33(6) s strani končnih upravičencev.
2.      Dejavnosti upravljanja odgovornega organa za projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17.
Člen 28 Poverjanje nalog s strani odgovornega organa   1.      Če so vse ali nekatere naloge odgovornega organa poverjene pooblaščenemu organu, odgovorni organ opredeli področje uporabe poverjenih nalog in določi podrobne postopke za izvajanje poverjenih nalog, ki so v skladu s pogoji iz člena 26.
2.      Ti postopki vključujejo redno poročanje odgovornemu organu glede uspešnega izvajanja poverjenih nalog in opis uporabljenih sredstev.
Člen 29 Organ za potrjevanje   1.      Organ za potrjevanje:   (a)     potrdi, da:   -        je izjava o izdatkih točna, izhaja iz zanesljivega računovodskega sistema in temelji na preverljivih spremnih dokumentih,   -        so prijavljeni izdatki v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi ter da so nastali zaradi ukrepov, ki so bili izbrani v skladu z merili, ki veljajo za program, in v skladu s predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi;
(b)     za namen izdajanja potrdil zagotovi, da je od odgovornega organa prejel dovolj podatkov o izvedenih postopkih in preverjanjih v zvezi z izdatki, ki jih vsebujejo izjave o izdatkih;
(c)     za namen izdajanja potrdil upošteva rezultate vseh revizij, ki jih je izvedel revizijski organ oziroma so bile izvedene v okviru njegove pristojnosti;
(d)     hrani računovodske evidence izdatkov, predložene Komisiji, v računalniški obliki;
(e)     po potrebi skupaj z obrestmi zagotovi povračilo vseh izplačanih zneskov Skupnosti, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili neupravičeno izplačani kot posledica ugotovljenih neregularnosti, ter da se ohranjajo evidence o izterljivih zneskih in o vračanju zneskov v splošni proračun Evropskih skupnosti, če je mogoče z odbitkom od naslednje izjave o izdatkih.
2.      Dejavnosti organa za potrjevanje, ki se nanašajo na projekte, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financirajo v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
Člen 30 Revizijski organ   1.      Revizijski organ:   (a)     zagotavlja, da se revizije izvajajo tako, da se preveri učinkovito delovanje sistema upravljanja in nadzora;
(b)     zagotavlja, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10 % skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
(c)     Komisiji v šestih mesecih od potrditve večletnega programa posreduje revizijsko strategijo, ki zajema telesa, ki bodo izvajala revizijo iz pododstavkov (a) in (b), ki zagotavlja, da se revidirajo glavni upravičenci sofinanciranja iz Sklada in se revizije enakomerno porazdelijo čez celotno programsko obdobje.
2.      Če je imenovani revizijski organ v skladu s to odločbo tudi imenovani revizijski organ v skladu z odločbami….., …… in …………, ali če se skupni sistemi uporabljajo za dva ali več od teh skladov, se lahko v skladu s točko (c) odstavka 1 predloži enotna združena revizijska strategija.
3.      Revizijski organ za vsak letni program pripravi osnutek poročila, ki zajema:     (a)     letno revizijsko poročilo, ki vsebuje ugotovitve revizij, izvedenih v skladu z revizijsko strategijo glede na letni program, in ki poroča o ugotovljenih pomanjkljivostih v sistemih upravljanja in nadzora programa;
(b)     mnenje na podlagi nadzora in revizij, izvedenih v pristojnosti revizijskega organa, da se ugotovi, ali delovanje sistema upravljanja in nadzora ustrezno zagotavlja, da so izjave o izdatkih, predložene Komisiji, pravilne, in da so poslovni dogodki, povezani z njimi, zakoniti in regularni;
(c)     izjavo, ki ocenjuje veljavnost zahtevka za končno plačilo ter zakonitost in regularnost zadevnih izdatkov.
4.      Revizijski organ zagotovi, da revizija upošteva mednarodne revizijske standarde.
5.      Revizija v zvezi s projekti, ki se izvajajo v državah članicah, se lahko financira v okviru ureditev tehnične pomoči iz člena 17, če se spoštujejo posebne pravice tega organa, navedene v členu 25.
POGLAVJE VI PRISTOJNOSTI IN NADZOR
Člen 31 Pristojnosti držav članic   1.      Države članice so odgovorne za zagotavljanje dobrega finančnega poslovodenja večletnih in letnih programov in zakonitosti in regularnosti z njimi povezanih poslovnih dogodkov.
2.      Države članice zagotavljajo, da odgovorni organi in vsi pooblaščeni organi, organi za potrjevanje, revizijski organi in vsa druga zadevna telesa dobijo ustrezne smernice o vzpostavitvi sistemov upravljanja in nadzora iz členov 24 do 30, da se zagotovi učinkovita in pravilna uporaba sredstev Skupnosti.
3.      Države članice preprečijo, zaznajo in odpravijo neregularnosti. Te sporočijo Komisiji in jo obveščajo o napredku pri upravnih in sodnih postopkih.
Če zneskov, ki so bili končnim upravičencem izplačani neupravičeno, ni mogoče izterjati, je država članica odgovorna za povračilo izgubljenega zneska v splošni proračun Evropskih skupnosti, če se ugotovi, da je do izgube prišlo zaradi njene napake ali malomarnosti.
4.      Države članice so v prvi vrsti odgovorne za finančni nadzor ukrepov in zagotovijo, da se sistemi upravljanja in revizije izvajajo na takšen način, da se zagotovi pravilna in učinkovita uporaba sredstev Skupnosti. Države članice predložijo Komisiji opis teh sistemov.
črtano
5.      Podrobna pravila za izvajanje odstavkov 1 do 4 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 52(2).
Člen 32 Sistemi upravljanja in nadzora   1.      Pred odobritvijo večletnega programa s strani Komisije države članice v skladu s postopkom iz člena 52(2) zagotovijo, da so sistemi upravljanja in nadzora vzpostavljeni v skladu s členi 24 do 30. Odgovorne so za učinkovito delovanje sistemov v celotnem programskem obdobju.
2.      Države članice skupaj s svojim osnutkom večletnega programa Komisiji predložijo opis organizacije in postopkov odgovornih organov, pooblaščenih organov in organov za potrjevanje ter sistemov za notranjo revizijo v navedenih organih in telesih revizijskega organa in katerega koli organa, ki izvaja revizije v okviru svoje odgovornosti.
črtano
3.      Komisija pregleda uporabo te določbe v okviru priprave poročila člena 50(3).
Člen 33 Pristojnosti Komisije 1.   1.      Komisija se v skladu s postopkom iz člena 32 prepriča, da so države članice vzpostavile sisteme upravljanja in nadzora, ki so skladni s členi 24 do 30, ter se na podlagi letnih revizijskih poročil in lastnih revizij prepriča, da sistemi v obdobju načrtovanja programov učinkovito delujejo […].
2.      Brez poseganja v revizije, ki so jih opravile države članice, lahko uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravljajo revizije na kraju samem, da preverijo učinkovitost delovanja sistemov upravljanja in nadzora, kar lahko vključuje revizije ukrepov, vključenih v večletne programe, z vnaprejšnjim obvestilom vsaj tri delovne dni pred pregledom. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
3.      Komisija lahko zahteva od države članice, da izvede preglede na kraju samem, da se preveri pravilno delovanje sistemov ali pravilnost ene ali več transakcij. Uradniki Komisije ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih revizijah.
4.      Komisija v sodelovanju z državami članicami za ukrepe, ki jih podpira Sklad, zagotovi ustrezne podatke, obveščanje javnosti in nadaljnje ukrepe.
5.      Komisija v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da so ukrepi skladni z in se dopolnjujejo z ostalimi ustreznimi politikami, instrumenti in pobudami Skupnosti.
6.      Komisija določi smernice za zagotovitev prepoznavnosti financiranja, zagotovljenega na podlagi te odločbe.
Člen 34 Sodelovanje z nadzornimi telesi držav članic   1.      Komisija sodeluje z revizijskimi organi zaradi uskladitve nadzornih načrtov in revizijskih metod ter zagotovi takojšno izmenjavo izsledkov revizij sistemov upravljanja in nadzora, da se v kar največji meri izkoristijo nadzorna sredstva in da se izogne neupravičenemu podvajanju dela.            Komisija sporoči svoje pripombe glede revizijske strategije, predložene v skladu s členom 30, najpozneje v treh mesecih.
2.      Komisija pri določanju lastne revizijske strategije opredeli, katere letne programe
na podlagi svojega obstoječega poznavanja sistemov upravljanja in nadzora ocenjuje kot zadovoljive.
POGLAVJE VII FINANČNO POSLOVODENJE
Člen 35 Upravičenost – izjave o izdatkih   1.      Vse izjave o izdatkih vključujejo znesek izdatkov, ki jih utrpijo končni upravičenci pri izvajanju ukrepov, in ustrezni prispevek iz javnih ali zasebnih sredstev.
2.      Izdatki ustrezajo plačilom, ki so jih izvršili upravičenci. To se upraviči s prejetimi računi ali računovodskimi listinami enakovredne dokazne vrednosti.
3.      Izdatki se lahko štejejo za upravičene do podpore Sklada samo, če se dejansko ne izplačajo pred 1. januarjem tistega leta, ki je omenjeno v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, navedeni v členu 21(4). Sofinancirani ukrepi ne smejo biti zaključeni pred datumom začetka upravičenosti.
črtano
4.      Pravila, ki urejajo upravičenost izdatkov v okviru ukrepov, ki se izvajajo s sofinanciranjem Sklada v državah članicah v skladu s členom 3, se sprejmejo v skladu s postopkom, določenem v členu 52(2).
Člen 36 Celovitost plačil upravičencem   Države članice se prepričajo, da odgovorni organ zagotovi, da končni upravičenci kar se da hitro prejmejo celoten znesek prispevka iz javnih sredstev. Nobena sredstva ne smejo biti odšteta ali zadržana, prav tako ne sme biti obračunana nobena dodatna posebna dajatev ali druga dajatev z enakim učinkom, ki bi znižala zneske za končne upravičence, pod pogojem, da končni upravičenci izpolnjujejo vse zahteve v zvezi z upravičenostjo ukrepov in izdatkov.
Člen 37 Uporaba eura   1.      Zneski, določeni v osnutku večletnih in letnih programov držav članic iz členov 19 oziroma 21, potrjene izjave o izdatkih, zahtevki za plačila iz člena 27(1)(n) ter izdatki, navedeni v poročilu o napredku o izvajanju letnega programa iz člena 39(4) in končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 so izraženi v EUR.   2.      V eurih so izražene in izvršene odločbe o financiranju Komisije iz člena 21 (4), s katerimi se odobrijo letni programi držav članic, obveznosti in plačila.   3.      Države članice, ki na dan zahtevka za plačilo niso sprejele eura kot svoje valute, zneske izdatkov, ki so nastali v nacionalni valuti, preračunajo v eure. Ta znesek se v eure preračuna z uporabo mesečnega računovodskega menjalnega tečaja Komisije v mesecu, v katerem so bili izdatki zabeleženi v računovodskih izkazih odgovornega organa zadevnega programa. Ta menjalni tečaj Komisija vsak mesec objavi v elektronski obliki.   4.      Ko euro postane valuta države članice, se postopek preračunavanja iz prejšnjega odstavka še naprej uporablja za vse izdatke, ki jih je organ za potrjevanje zabeležil v računovodske izkaze pred datumom, ko v veljavo stopi nepreklicno določeno menjalno razmerje med nacionalno valuto in eurom.
Člen 38 Obveznosti   Proračunske obveznosti Skupnosti se izvršijo letno na podlagi odločbe Komisije o financiranju, s katero odobri letni program iz člena 21(4).
Člen 39 Plačila – predhodno financiranje   1.      Plačila prispevkov s strani Komisije iz skladov se izvršijo v skladu s proračunskimi obveznostmi.
2.      Plačila se izvajajo v obliki predhodnega financiranja in plačila preostanka. Izplačujejo se odgovornemu organu, ki ga določi država članica.
3.      Predhodno plačilo, ki predstavlja 50 % zneska, dodeljenega v odločbi Komisije o financiranju, s katero odobri letni program, se izplača državi članici v 60 dneh po sprejetju navedene odločbe.
4.      Drugo predhodno plačilo se izplača najpozneje v treh mesecih potem, ko je Komisija odobrila poročilo o napredku pri izvajanju letnega programa, in sicer v dveh mesecih po uradni predložitvi, in potrjeno izjavo o izdatkih, pripravljeno v skladu s členom 29(1)(a) in členom 35, po kateri je razvidno, da je porabljenih najmanj 60 % zneska predplačila. Znesek drugega predhodnega plačila s strani Komisije ne presega 50 % celotnega zneska, ki ga zajema odločba o financiranju, s katero se odobri letni program, in sicer vedno, ko država članica na nacionalni ravni dodeli znesek, manjši od tistega, ki je naveden v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program, ter ne presega razlike med zneskom sredstev Skupnosti, ki ga je država članica dejansko namenila za izbrane projekte v okviru letnega programa, in prvim predhodnim plačilom.
5.      Vse obresti, ki jih ustvarijo predhodna plačila, se knjižijo na zadevni program kot vir države članice v obliki nacionalnega javnega prispevka in se Komisiji prijavijo, ko se pripravi končna izjava o izdatkih zadevnega programa.
6.      Zneski, izplačani v predhodnem financiranju, se ob zaprtju letnega programa brišejo iz računovodske evidence.
Člen 40 Plačilo preostanka   1.      Komisija plača preostanek pod pogojem, da je prejela spodaj navedene dokumente najpozneje v devetih mesecih od končnega datuma za upravičenost izdatkov, opredeljenega v odločbi o financiranju, s katero se odobri letni program:   (a)     potrjeno izjavo o izdatkih, pravilno sestavljeno v skladu s členoma 29(1)(a) in 35 ter zahtevek za plačilo preostanka ali izjavo o povračilu;
(b)     končno poročilo o izvajanju letnega programa, kakor je določeno v členu 51;
(c)     letno revizijsko poročilo, mnenje in izjavo, ki so predvideni v členu 30(3).
Plačilo preostanka je odvisno od odobritve končnega poročila o izvajanju letnega programa in izjave o oceni veljavnosti zahtevka za plačilo preostanka.
2.      Če odgovorni organ v sprejemljivi obliki in do roka ne uspe zagotoviti dokumentov iz odstavka 1, Komisija odstopi od katerega koli dela prevzete obveznosti iz proračuna ustreznega letnega programa, ki ni bil uporabljen za plačilo predhodnega financiranja.
3.      Samodejni postopek preklica, opredeljen v odstavku 2, se začasno ustavi za tiste zneske zadevnih projektov, kjer v trenutku predložitve dokumentov, opredeljenih v odstavku 1, na ravni države članice potekajo sodni postopki ali upravne pritožbe z odložilnim učinkom. Država članica v predloženem delnem končnem poročilu poda podrobne podatke o takšnih projektih in pošilja poročila o napredku v zvezi s temi projekti vsakih 6 mesecev. V treh mesecih po zaključku sodnih postopkov ali postopka upravnih pritožb država članica predloži zahtevane dokumente iz odstavka 1 za zadevne projekte.
4.      Obdobje devetih mesecev iz odstavka 1 se prekine, če Komisija sprejme odločbo o začasni ustavitvi plačil sofinanciranja za ustrezni letni program v skladu z določbami iz člena 42. Obdobje se znova začne od datuma, ko je država članica uradno obveščena o odločbi Komisije iz člena 42(3).
5.      Brez poseganja v določbe člena 41 Komisija v šestih mesecih od prejema dokumentov iz odstavka 1 obvesti državo članico o znesku izdatkov, ki se s strani Komisije prizna kot upravičen v breme Sklada, in o vseh finančnih popravkih, ki izhajajo iz razlike med prijavljenimi in priznanimi izdatki. Država članica ima na voljo tri mesece za predložitev svojih pripomb.
6.      V treh mesecih od prejema pripomb države članice se Komisija odloči o znesku izdatkov, ki se priznajo kot upravičeni v breme Sklada, in izterja preostanek, ki izhaja iz razlike med končnimi priznanimi izdatki in vsotami, ki so že bile izplačane državam članicam.
7.      Glede na razpoložljiva sredstva Komisija plača preostanek v največ 60 dneh od datuma, na katerega sprejme dokumente, ki so navedeni v odstavku 1 zgoraj. Preostanek proračunskih obveznosti se razveljavi v šestih mesecih po plačilu[21].
Člen 41 Prekinitev   1.      Rok plačila prekine odredbodajalec na podlagi prenosa v smislu Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002, za največ šest mesecev, če [...]:
a) v poročilu nacionalnega revizijskega organa ali revizijskega organa Skupnosti obstajajo dokazi o znatnih pomanjkljivostih pri delovanju sistemov upravljanja in nadzora,
b) mora ta odredbodajalec izvesti dodatna preverjanja, po tem, ko se je seznanil s podatki, ki so ga opozorili, da so izdatki v potrjeni izjavi o izdatkih povezani z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena.
2.      [...] Državo članico in organ za potrjevanje se takoj obvesti o razlogih za prekinitev. Prekinitev se prekliče takoj, ko država članica sprejme potrebne ukrepe.
črtano
Člen 42 Začasna ustavitev   1.      Celotno predhodno financiranje in plačila preostanka ali samo del le-teh lahko Komisija začasno ustavi, kadar:   (a)     obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, ki vpliva na zanesljivost postopka izdajanja potrdil za plačila, za katerega še niso bili sprejeti korektivni ukrepi ali
(b)     je izdatek iz potrjene izjave o izdatkih povezan z resno neregularnostjo, ki ni bila odpravljena, ali
(c)     država članica ne izpolnjuje svojih obveznosti iz členov 31 in 32.
2.      Komisija se lahko odloči za začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka po tem, ko je državi članici ponudila možnost predložitve ugotovitev v roku treh mesecev.
3.      Komisija prekliče začasno ustavitev predhodnega financiranja in plačil preostanka, ko presodi, da je država članica sprejela ustrezne ukrepe, ki dovoljujejo preklic ustavitve plačil.
4.      Če država članica ne sprejme ustreznih ukrepov, se lahko Komisija odloči za [...] preklic celotnega zneska ali dela zneska prispevka Skupnosti k letnemu programu v skladu s členom 46.
Člen 43 Hramba dokumentov   Brez poseganja v pravila, ki urejajo državno pomoč po členu 87 Pogodbe, odgovorni organ zagotovi, da so vsa dokazila glede izdatkov in revizij zadevnih programov dostopna Komisiji in Evropskemu računskemu sodišču, in sicer v obdobju petih let po zaključku programov, kakor določeno v členu 40(1).
To obdobje se prekine bodisi v primeru sodnega postopka ali na upravičeno zahtevo Komisije.
Dokumenti se hranijo bodisi v izvirni obliki bodisi v obliki overjene različice, ki se ujema z izvirnikom, na splošno sprejetih nosilcih podatkov.
POGLAVJE VIII FINANČNI POPRAVKI
Člen 44 Finančni popravki s strani držav članic   1.      Države članice so tiste, ki so v prvi vrsti odgovorne za preiskovanje neregularnosti na podlagi dokazov o večji spremembi, ki vpliva na naravo ali okoliščine izvajanja ali nadzora programov in povzroči izvajanje potrebnih finančnih popravkov.
2.      Države članice izvedejo potrebne finančne popravke v povezavi s posameznimi ali sistemskimi neregularnostmi, ki so odkrite v delovanju ukrepov ali letnih programov. Popravki, ki jih izvedejo države članice, se izvršijo z izterjavo celotnega ali delnega prispevka Skupnosti. Država članica upošteva naravo in resnost neregularnosti ter finančno izgubo Sklada.            Države članice v končno poročilo o izvajanju letnega programa iz člena 51 vključijo seznam postopkov preklica, ki so jih sprožile za zadevni letni program.            Popravki države članice obsegajo preklic dela ali celote prispevka Skupnosti in, kjer se znesek ne povrne v roku, ki ga določa ustrezna država članica, se zamudne obresti obračunajo po stopnji, ki jo določa člen 47(2).
3.      V primeru sistemskih neregularnosti država članica razširi svoje preiskave na vse ukrepe, ki bi lahko bili prizadeti.
Člen 45 Revizija računovodske evidence in finančni popravki s strani Komisije   1.      Brez poseganja v pristojnost Računskega sodišča ali v preglede, ki jih opravijo države članice skladno z nacionalnimi zakoni, predpisi in upravnimi določbami, lahko uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije opravijo preglede na kraju samem, vključno s pregledi vzorcev glede operacij, financiranih iz Sklada, ter sistemov upravljanja in nadzora, ki jih najavijo najmanj tri delovne dni prej. Komisija obvesti zadevno državo članico z namenom, da dobi vso potrebno pomoč. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki zadevne države članice lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.              Komisija lahko od zadevne države članice zahteva, da opravi pregled na kraju samem, da bi preverila pravilnost enega ali več poslovnih dogodkov. Uradniki ali pooblaščeni predstavniki Komisije lahko sodelujejo pri takšnih pregledih.
2.      Če po zaključku potrebnih preverjanj Komisija ugotovi, da država članica ne ravna v skladu s svojimi obveznostmi iz člena 31, začasno ustavi predhodno financiranje ali končno plačilo v skladu s členom 42.
Člen 46 Merila za popravke   1.      Komisija lahko izvede finančne popravke, in sicer tako, da prekliče celoten prispevek ali del prispevka Skupnosti letnemu programu, če po ustrezni preučitvi ugotovi, da:
(a)     obstaja resna pomanjkljivost v sistemu upravljanja in nadzora programa, kar ogroža prispevek Skupnosti, ki je programu že bil izplačan;
(b)     je izdatek v potrjeni izjavi o izdatkih neregularen in ga država članica ni popravila pred začetkom postopka finančnih popravkov iz tega odstavka;
(c)     država članica ni izpolnjevala svojih obveznosti iz člena 31 pred začetkom postopka popravkov iz tega odstavka.
Komisija sprejme odločitev ob upoštevanju vseh pripomb države članice.
2.      Komisija svoje finančne popravke utemelji na posameznih primerih ugotovljene neregularnosti, pri čemer upošteva sistemsko naravo neregularnosti, da ugotovi, ali je treba uporabiti pavšalen ali ekstrapolacijski popravek. Če je primer neregularnosti povezan z izjavo o izdatkih, za katerega je bilo v letnem poročilu izdano pozitivno zagotovilo v skladu s členom 30(3)(b), se domneva, da gre za sistemsko napako, kar vodi v uporabo pavšalnega ali ekstrapolacijskega popravka, razen če država članica v treh mesecih predloži dokaze, ki nasprotujejo tej domnevi.
3.      Komisija pri odločanju o višini popravka upošteva resnost neregularnosti ter obseg in finančne posledice ugotovljenih pomanjkljivosti v zadevnem letnem programu.
4.      Če Komisija svoje stališče utemeljuje na podlagi dejstev, ki so jih ugotovili drugi revizorji zunaj njenih služb, izpelje lastne zaključke glede finančnih posledic po pregledu ukrepov, ki jih je sprejela zadevna država članica v skladu s členom 32, poročil o ugotovljenih neregularnostih in vseh odgovorov države članice.
Člen 47 Povračilo   1.      Vsako vračilo, ki ga je treba izplačati v splošni proračun Evropskih skupnosti, se opravi pred rokom, navedenim v nalogu za izterjavo, pripravljenem v skladu s členom 72 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002[22]. Ta rok plačila poteče zadnji dan drugega meseca po izdaji naloga.
2.       Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca datuma zapadlosti, ter povečana za tri in pol odstotne točke.
Člen 48 Obveznosti držav članic   Finančni popravki Komisije ne vplivajo na obveznosti države članice, da v skladu s členom 46 izterjujejo sredstva.
POGLAVJE IX SPREMLJANJE, VREDNOTENJE IN POROČILA
Člen 49 Spremljanje in vrednotenje   1.      Komisija v sodelovanju z državami članicami izvaja redno spremljanje Sklada.
2.      Komisija v partnerstvu z državami članicami Sklad vrednoti, da bi ocenila relevantnost, učinkovitost in vpliv ukrepov glede na splošni cilj, opredeljen v členu 2, v povezavi s pripravo poročila iz člena 50(3).
3.      Komisija tudi oceni dopolnjevanje med ukrepi, ki se izvajajo v okviru Sklada in tistimi, ki potekajo v okviru drugih ustreznih politik, instrumentov in pobud Skupnosti.
Člen 50 Obveznosti glede poročanja   1.      V vsaki državi članici odgovorni organ sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev spremljanja in vrednotenja projekta.            V ta namen vključujejo sporazumi in pogodbe, ki jih sklepa z organizacijami, odgovornimi za izvajanje ukrepov, klavzule, ki določajo obveznost, da se predložijo redna in podrobna poročila o napredku pri izvajanju in izpolnitvi določenih ciljev; ti služijo kot podlaga poročilom o napredku oziroma končnim poročilom o izvajanju letnega programa.
črtano
2.      Države članice najpozneje do 30. junija 2012, za obdobje 2008–2010, in do 30. junija 2015, za obdobje 2011–2013, Komisiji predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vplivu ukrepov, ki jih je sofinanciral Sklad.
3.      Komisija najpozneje do 31. decembra 2012, za obdobje 2008–2010, in do 31. decembra 2015, za obdobje 2011–2013, Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži poročilo o naknadnem vrednotenju.
Člen 51 Končno poročilo o izvajanju letnega programa   1.      Poročilo vsebuje naslednje podatke, da se omogoči jasna slika izvajanja programa:   (a)     finančno in operativno izvajanje letnega programa;
(b)     napredek pri izvajanju večletnega programa in njegovih prednostnih nalog glede na njihove posebne in preverljive cilje, s količinsko opredelitvijo [...] kazalnikov [...], kjer in kadar je to mogoče;
(c)     potrebna dejanja, ki jih je izvršil odgovorni organ za zagotovitev kakovosti in učinkovitosti izvajanja, zlasti:     -        ukrepe spremljanja in vrednotenja, vključno z ureditvijo zbiranja podatkov;   -        povzetek vseh večjih težav, ki se pojavile pri izvajanju operativnega programa, in vseh sprejetih ukrepov;   -        uporabo tehnične pomoči;
(d)     ukrepe, sprejete za zagotavljanje podatkov in obveščanje javnosti o letnih in večletnih programih.
2.       Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v roku dveh mesecev po prejetju vseh podatkov iz odstavka 1 sprejme odločitev o vsebini [...] poročila [...], ki ga predloži odgovorni organ, kar se državam članicam sporoči. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
POGLAVJE X KONČNE DOLOČBE
Člen 52 Odbor   1.      Komisiji pri delu pomaga skupni odbor "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov", ustanovljen z Odločbo o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov" ../… (ta odločba in odločbe ….., …… in …..)[23] ("Odbor").
2.      Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb v členu 8 Sklepa.
3.      Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabi regulativni postopek s pregledom iz člena 5a(1) do (4) in člena 5(b) ter člena 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES, pri čemer se upoštevajo določbe člena 8 Sklepa. Roki iz člena 5a (3c), (4b) in 4(e) Sklepa Sveta 1999/468/ES so šest tednov.
4.      Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 53 Pregled   Evropski parlament in Svet pregledata to odločbo na predlog Komisije najpozneje do 30. junija 2013.
Člen 54 Prehodne določbe   1       Ta odločba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo pomoči, vključno z njenim celotnim ali delnim preklicem, ki jo je odobrila Komisija na podlagi Odločbe 2004/904/ES ali katere koli druge zakonodaje, ki je za navedeno pomoč veljavna na dan 31. decembra 2007.
2.      Pri sprejemanju odločb o sofinanciranju v okviru tega sklada Komisija upošteva ukrepe, sprejete na podlagi Odločbe 2004/904/ES pred začetkom veljavnosti te odločbe, ki imajo finančne posledice v obdobju, ki ga zajema navedeno sofinanciranje.
3.      Zneske, dodeljene za sofinanciranje, ki jih je v obdobju od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2007 odobrila Komisija, za katere zahtevani dokumenti za zaprtje programov niso bili poslani Komisiji v roku za predložitev končnega poročila, Komisija samodejno razveljavi najpozneje 31. decembra 2010, kar sproži vračilo neupravičeno izplačanih zneskov.            Zneski iz operacij ali programov, ki so bili začasno ustavljeni zaradi sodnih postopkov ali upravnih pritožb z odložitvenim učinkom, se ne upoštevajo pri računanju zneska za samodejno prenehanje obveznosti.
4.      Države članice Komisiji najkasneje do 30. junija 2009 predložijo poročilo o vrednotenju rezultatov in vpliva ukrepov, ki jih sofinancira Sklad za obdobje 2005–2007.
5.      Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 Evropskemu parlamentu, Svetu, Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kakovostnih in količinskih vidikih izvajanja Sklada za obdobje 2005–2007.
Člen 55 Razveljavitev   Odločba 2004/904/ES se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2008.
Člen 55A Začetek veljavnosti Ta odločba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 56 Uporaba   Ta odločba se uporablja od 1. januarja 2008 z izjemo členov 14, 18, 19, 21, 23, 25, 31(2), 31(5), 32, 35(4) in 52, ki se uporabljajo od dne, ko začne veljati ta odločba.
Člen 57 Naslovniki   Ta odločba je naslovljena na države članice.

• [1]  UL C .../Še neobjavljeno v UL.
• [2]               UL C …
• [3]               UL C …
• [4]               UL L 252, 6.10.2002, str. 12.
• [5]               UL L 381, 28.12.2004.
• [6]               UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
• [7]               UL L 212, 7.8.2001, str. 12.
• [8]               EL: pridržek v povezavi z njenim pridržkom glede člena 14.
• [9]               EL: pridržek v povezavi z njenim pridržkom glede člena 14.
• [10]             EL: pridržek v povezavi z njenim pridržkom glede člena 14.
• [11]             UL L 248, 16.9.2002, str. 1.
• [12]             UL C 139, 14.6.2006, str.1.
• [13]             UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).
• [14]             UL L 396, 31.12.2004, str. 45-46.
• [15]             UL C …
• [16]             UL C …
• [17]             UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
• [18]             UL L 304, 30.9.2004, str. 12.
• [19]             Pridržek EL zaradi dejstva, da se ponovna naselitev financira iz skupnih sredstev Sklada in ne samo iz letne dodelitve sredstev vsaki državi članici iz Sklada na osnovi člena 14.
• [20]             Revidirano besedilo odraža tako trenutne razmere (dogovori med državami članicami in Eurostatom, pri čemer je Eurostat zavezan s splošnimi pravili iz Uredbe Sveta (ES) 322/97 z dne 17. februarja 1997 o statističnih podatkih Skupnosti) kot tudi prihodnje razmere (posebna uredba o statističnih podatkih Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti). Podatke za sklade se mora obravnavati na enak način kot ostale podatke (sklicevanje na običajne operativne postopke).
• [21]             SE je predlagala, da se doda naslednji odstavek:
  "Iz vsake zamude pri plačilu izhajajo zamudne obresti, ki se obračunavajo od datuma roka plačila do datuma dejanskega plačila. Obrestna mera je mera, ki jo uporablja Evropska centralna banka pri operacijah glavnega refinanciranja, objavljena v seriji C Uradnega lista Evropske unije, veljavna na prvi koledarski dan meseca, v katerem je postavljen rok, ter povečana za 3,5 %."
• [22]             UL L 248, 16.9.2002.
• [23]             (Na tem mestu bodo vneseni sklici na odločbe o ustanovitvi Sklada za vračanje, Sklada za zunanje meje in Sklada za vključevanje.)

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (22.3.2006)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
(KOM(2005)0123 – C6‑0124/2005 – 2005/0046(COD))

Pripravljavka mnenja: Tatjana Ždanoka

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Za doseganje skladnejše in preprostejše migracijske politike Unije Komisija predlaga „Okvirni program o solidarnosti in upravljanju migracijskih tokov za obdobje 2007-2013“. V programu je predvidena ustanovitev štirih skladov: Evropskega sklada za begunce, Evropskega sklada za vračanje, Evropskega sklada za zunanje meje in Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav.

Novi program ima namen podpreti notranje politike Unije in oblikovati mehanizem za porazdelitev bremena med države članice pri obravnavanju migrantov in prosilcev za azil, pri zagotavljanju primerne mejne kontrole na zunanjih mejah Unije in pri vizumski politiki.

Glavni del predloga odločbe o Evropskem skladu za begunce je tehnične narave in presega pristojnosti Odbora za zunanje zadeve. Seveda pa je okrepitev zunanje razsežnosti območja svobode, varnosti, blaginje in pravice EU in njenih sosednjih držav središčno vprašanje evropske zunanje politike. Razume se, da je uspešnost migracijske in azilne politike Unije odvisna od učinkovitosti sodelovanja z državami izvora in tranzita.

Pripravljavka mnenja podpira predlagano strukturo okvirnega programa in poudarja, da morajo skladi tvoriti uravnoteženo enoto. Poleg tega dosleden in globalen pristop k migracijski politiki EU predvideva dopolnjevanje in sinergijo med vsemi sorodnimi notranjimi regulativnimi instrumenti, pa tudi novimi instrumenti zunanje politike, zlasti z evropskim sosedskim in partnerskim instrumentom (ENPI) ter novim tematskim programom, ki zagotavlja pomoč tretjim državam. S tem v zvezi sta tesno sodelovanje z Visokim komisarjem za človekove pravice pri OZN in popolno izvrševanje mednarodnih konvencij nujna predpogoja za pošteno, dosledno in uspešno politiko.

V predlogu za Evropski sklad za begunce je predvideno nadaljevanje programa, ki že poteka in je že prešel v drugo fazo (2005-2010), s spremembo, da se prostovoljno vračanje sedaj deloma financira iz Sklada za vračanje.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2 a (novo)
	(2a) Ta odločba spoštuje temeljne pravice in upošteva sprejeta načela, zlasti načela iz Splošne deklaracije ZN o človekovih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, Ženevske konvencije, ki se nanaša na status beguncev in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 3
(3) Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in zahteva obstoj mehanizmov, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo 2000/596/ES ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000–2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 . To je zagotovilo stalno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju pridobljenih izkušenj pri izvrševanju sklada za obdobje 2000–2004.	(3) Izvajanje te politike bi moralo temeljiti na solidarnosti med državami članicami in potekati ob doslednem spoštovanju mednarodnih standardov in načel glede človekovih pravic, kot so opredeljeni zlasti v Ženevski konvenciji, v sodelovanju z organizacijami civilne družbe v državah članicah in Visokim komisariatom ZN za begunce. Izvajanje samo zahteva obstoj mehanizmov, ki spodbujajo uravnoteženo porazdelitev bremen med državami članicami pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb. V ta namen je bil z Odločbo 2000/596/ES ustanovljen Evropski sklad za begunce za obdobje 2000–2004. To odločbo je nadomestila Odločba Sveta 2004/904/ES z dne 2. decembra 2004 o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010 . To je zagotovilo stalno solidarnost med državami članicami glede na nedavno sprejeto zakonodajo Skupnosti na področju azila ob upoštevanju pridobljenih izkušenj pri izvrševanju sklada za obdobje 2000–2004.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7a) Med izvajanjem odločbe bodo Komisija in države članice upoštevale posebne potrebe najbolj ranljivih oseb, kot so mladoletniki (zlasti mladoletniki brez spremstva), invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z otroki, žrtve mučenja ali posilstva ali drugih oblik psihološkega in/ali fizičnega nasilja, žrtve trgovine z ljudmi ali oblik spolne zlorabe ter posamezniki, ki potrebujejo posebno zdravniško oskrbo.
Predlog spremembe 4 Člen 2, odstavek 1
1. Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.	1. Splošni cilj Sklada je spodbujanje in nudenje pomoči za ukrepe držav članic pri sprejemanju beguncev in razseljenih oseb ter pri spoprijemanju s posledicami sprejemanja, ob upoštevanju veljavne zakonodaje Skupnosti in držav izvora in tranzita. Ukrepi, določeni s to odločbo, se sofinancirajo.
Obrazložitev
Cilje Sklada je treba opredeliti ob upoštevanju položaja beguncev in razseljenih oseb v njihovih državah izvora in tranzita. Treba bi bilo izkoristiti možnosti preprečevalnega ukrepa, preden osebe zapustijo državo.
Predlog spremembe 5 Člen 3, odstavek -1 (novo)
	-1. Sklad ne more zagotoviti financiranja sprejemnih centrov, ki se ne nahajajo na ozemlju Evropske unije.
Predlog spremembe 6 Člen 3, odstavek 5
5. Ukrepi, določeni v odstavkih 1 do 4, predvsem spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.	5. Ukrepi, določeni v odstavkih 1 do 4, se izvajajo ob doslednem spoštovanju mednarodnih standardov glede človekovih pravic in Ženevske konvencije. Spodbujajo izvajanje določb ustrezne zakonodaje Skupnosti na področju skupnega evropskega azilnega sistema.
Obrazložitev
Financirane ukrepe bi bilo treba izvajati ob doslednem spoštovanju mednarodnih standardov glede človekovih pravic in Ženevske konvencije, ki se nanaša na status beguncev.
Predlog spremembe 7 Člen 3, odstavek 6
6. Ukrepi upoštevajo posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.	6. Ukrepi upoštevajo vprašanja, povezana s spolom, največje koristi za mladoletnike, posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z otroki, žrtve mučenja ali posilstva ali drugih oblik psihološkega in/ali fizičnega nasilja, žrtve trgovine z ljudmi ali različnih oblik spolne zlorabe ter posamezniki, ki potrebujejo posebno zdravniško oskrbo.
Predlog spremembe 8 Člen 3, odstavek 6 a (novo)
	6a. Ko države članice izvajajo ukrepe, določene v odstavkih 1 do 4, poskušajo vključiti ustrezne organizacije civilne družbe.
Obrazložitev
Vključitev civilne družbe je ključnega pomena za uspešno izvajanje skupne politike Unije o priseljevanju in azilu.
Predlog spremembe 9 Člen 4, odstavek 1
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote („ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na priseljevanje in politiko vključevanja, ter ukrepov, ki veljajo za ciljno skupino, omenjeno v členu 6.	1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 15 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote („ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na priseljevanje in politiko vključevanja, ter ukrepov, ki veljajo za ciljno skupino, omenjeno v členu 6.
Obrazložitev
Višji delež razpoložljivih virov Sklada je nujen za nadaljnje sodelovanje Skupnosti pri izvajanju zakonodaje in dobrih praks, pa tudi za pomoč pri vzpostavljanju omrežij transnacionalnega sodelovanja, kar naj bi izboljšalo kakovost politike vračanja, in pri nadnacionalnih akcijah za osveščanje.
Predlog spremembe 10 Člen 6, odstavek 2
2. Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe.	2. Državljan tretje države pomeni vsako osebo, ki ni državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe in ni brez državljanstva.
Obrazložitev
V tej odločbi ciljne skupine zajemajo naslednje kategorije iz člena 6, odstavek 1: vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa obliko pomožne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES; vsak državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki uživa začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES. Zato za namene te odločbe pojem „državljan tretje države“ ne more vključevati kategorije „oseba brez državljanstva“.
Predlog spremembe 11 Člen 7, odstavek 2
2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti. Ta skladnost bo navedena predvsem v večletnem programu, omenjenem v členu 19.	2. Komisija in države članice zagotavljajo, da je pomoč Sklada in držav članic skladna z dejavnostmi, politikami in prednostnimi nalogami Skupnosti, zlasti z večletnim programom, omenjenim v členu 19. Ukrepi iz odstavka 1 tega člena se izvajajo v sinergiji z instrumenti zunanje pomoči Unije, še posebej z instrumentom evropske sosedske politike.
Obrazložitev
Nova uredba o evropskem sosedskem in partnerskem instrumentu (ENPI) predvideva sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev, vključno z vprašanji, povezanimi z azilom in migracijami ter z bojem proti terorizmu in organiziranemu kriminalu in z njunim preprečevanjem. Nov tematski program, s katerim bi odgovorili na izzive, ki so skupni sosednjim državam in državam članicam, se mora dopolnjevati s Skladi, ki so usmerjeni v notranje politike in vzpostavljajo mehanizem solidarnosti med državami članicami.
Predlog spremembe 12 Člen 7, odstavek 3 a (novo)
	3a. Države članice si prizadevajo za tesno sodelovanje z Visokim komisariatom ZN za begunce, da bi izkoristile sinergijo pri izvajanju ukrepov na področju politike priseljevanja in azilne politike.
Obrazložitev
Sinergija je potrebna za načrtovanje rezultatov na področju politike priseljevanja in azilne politike med državami članicami, ki so dnevno vključene v izvajanje ukrepov, in Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce, agencijo ZN, k deluje na tem področju in je lahko v pomoč državam članicam.
Predlog spremembe 13 Člen 12, odstavek 1, točka (b a) (novo)
	(ba) Visokim komisariatom ZN za begunce.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008-2013 v okviru splošnega programa "Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov"
Št. postopka	KOM(2005)0123 – C6‑0124/2005 – 2005/0046(COD)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	AFET 22.6.2005
Okrepljeno sodelovanje
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Tatjana Ždanoka 21.7.2005
Obravnava v odboru	23.2.2006	20.3.2006
Datum sprejetja sprememb	21.3.2006
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		44 2 4
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, André Brie, Elmar Brok, Philip Claeys , Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Richard Howitt, Jana Hybášková, Toomas Hendrik Ilves, Michał Tomasz Kamiński, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Emilio Menéndez del Valle, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Cem Özdemir, Justas Vincas Paleckis, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Hubert Pirker, Paweł Bartłomiej Piskorski, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Emil Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Marek Maciej Siwiec, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Ari Vatanen, Karl von Wogau, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexandra Dobolyi, Glyn Ford, Patrick Gaubert, Jaromír Kohlíček, Miguel Angel Martínez Martínez, Aloyzas Sakalas, Tatjana Ždanoka
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za razvoj (1.2.2006)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Odločbe Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje med letoma 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
(KOM(2005)0123 –C6‑0124/2005 – 2005/0046(COD))

Pripravljavec mnenja: Fernando Fernández Martín

JUSTIFICATION SUCCINCTE

1. Un programme-cadre de solidarité

La Commission européenne propose sous le nom de "programme-cadre de solidarité et de gestion des flux migratoires pour la période 2007-2013"[1] trois décisions du Conseil et du Parlement européen (soumises à la procédure de codécision) et une Décision du Conseil (soumise à la procédure de consultation). Avec ces propositions, l´idée envisagée est de donner davantage de cohérence et d'harmoniser la politique d´immigration de l´Union européenne. Pour y parvenir, la ratification du Traité constitutionnel par tous les États membres aurait facilité la tâche des institutions, même si les instruments juridiques dont dispose l'Union actuellement devraient être suffisants pour avancer dans ce domaine.

La proposition vise à renforcer la solidarité entre les États membres pour la gestion et financement des coûts engendrés par l´accueil des immigrants. L´immigration est une priorité pour l´Union européenne, ainsi que la Commission et le Parlement l´ont déclaré à plusieurs reprises. Il faut souligner que les dotations des quatre fonds prévus au titre du paquet ne devraient pas être transférables entre elles. C'est pourquoi la commission du développement doit veiller, lors du débat sur les perspectives financières, à ce que pour la réalisation de ce but de gestion commune, une réduction de la dotation financière actuelle des instruments ne peut dans aucun cas être tolérer, et même une augmentation sera souhaitable.

2. La création du Fonds européen pour les réfugiés pour la période 2008-2013

Créé aussi sur demande du Parlement européen en 2000, le Fonds européen pour les réfugiés (FER) permet de poser les bases d'une solidarité communautaire en matière d'accueil des demandeurs d'asile et d'une protection temporaire en cas d'afflux massif de personnes déplacées. La deuxième phase du FER de 2005 à 2010 vient de débuter, tenant compte du nouveau cadre réglementaire communautaire sur la politique d'asile. Vu ce fait, la présente proposition prévoit une prolongation de cet instrument jusqu'en 2013, avec la première tranche pluriannuelle jusqu'en 2007 comme prévue par le règlement actuel, et deux autres tranches de 2008 - 2010 et de 2011 à 2013 sous le nouveau programme cadre. Le Fonds s'élève en total de 1 184 millions € pour la période 2008 - 2013.

3. La position du rapporteur

Compte tenu du fait que la mise en œuvre des standards adoptés dans l'Union européenne (p.ex. l'acquis de Schengen) représente pour l'instant des charges inégales pour les différents Etats membres, un mécanisme de solidarité est nécessaire et devrait en premier lieu assurer le traitement égal des refugiés, les demandeurs d'asile et des migrants, bien sûr sous un respect complet des normes reconnues pour les droits de l'homme.

En plus, il faut bien garder en mémoire que la discussion autour de la 'solidarité' devrait non seulement toucher les Etats membres, mais que cette notion de 'solidarité' devrait être valable pour tous les pays concernés, y inclus les pays tiers. Dans cette perspective, le rapporteur se félicite de l'approfondissement des discussions en cours pour les bénéfices que la politique du développement peut apporter à une politique efficace de migration. Les événements des derniers mois dans les exclaves espagnoles de Ceuta et Melilla ont une fois de plus mis en avant la nécessité évidente: "more development for less migration". Dans cette optique, le rapporteur estime qu'il y doit avoir un équilibre entre sécurité et solidarité avec les immigrants.

Vu le fait qu'il s'agit ici de lignes directrices des programmes cadres pour toute une perspective financière, les textes ne font qu'esquisser les dimensions qui seront par après à concrétiser par les programmes pluriannuels. C'est pour cela que ces propositions se prêtent peu à des modifications concrètes, et les textes dans leur généralité semblent de tenir compte des discussions des dernières années. Mais il faudra veiller comment ces propositions vont s'articuler concrètement.

Néanmoins, le rapporteur propose de renforcer l'importance de certains aspects pour le Fonds pour les réfugiés. Premièrement, le lien entre les réfugiés et la politique de développement est à inclure dans l'article sur les objectifs généraux de la proposition. La politique d'immigration a une double dimension, interne et externe. Il est pour cela indispensable qu'on établisse des mécanismes clairs donnant un caractère opérationnel et coordonné aux deux dimensions. Le rapporteur considère que l'immigration régulée constitue une garantie de respect des droits de l'homme et des conditions de vie et de travail des immigrants. En tout cas, l'appui aux pays en voie de développement et la pleine collaboration entre l'Union européenne et ces pays, sont primordiaux pour le succès de toute politique d'immigration.

Vu les efforts continuels d'augmenter la harmonisation de l'action communautaire, il paraît au rapporteur très modeste de ne réserver qu’un montant de 7 % du budget aux mesures communautaires, surtout si une des demandes du programme de la Haye[2] est - ce qui est repris dans la proposition - la création " des structures appropriées auxquelles les services d'asile nationaux des Etats membres seront associés, en vue de favoriser une coopération pratique et fructueuse". De même, il ne suffit pas de mettre en place des procédures d'asile, mais il faut aussi garantir l'accès sûr à ces procédures. Et un élément clé dans la discussion pour un Fonds pour les réfugiés est dans l'opinion du rapporteur le renforcement du respect des droits de l'homme. Cette notion est à inclure d'urgence dans les dispositions relatives à l'adoption des orientations stratégiques et dans l'élaboration des programmes pluriannuels.

En tenant compte de ces remarques et de la mise en œuvre concrète, le rapporteur ne peut que soutenir cette proposition de décision comme un pas nécessaire vers une politique commune d'asile dans l'Union européenne.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za razvoj poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[3]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Člen 2, odstavek 1
1. Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju.	1. Splošni cilj Sklada je, da se s sofinanciranjem ukrepov, določenih s to odločbo, podpira in spodbuja prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, ob upoštevanju zakonodaje Skupnosti na tem področju ter tudi zakonodaje države izvora in splošnih načel razvojne politike.
Obrazložitev
Splošne cilje Sklada za begunce ni mogoče zares določiti in pri tem tudi upoštevati razloge beguncev, zaradi katerih zapustijo svoje države. Zato je treba pri ciljih podpirati ne le prizadevanja držav članic, temveč tudi obstoječe možnosti za ukrepanje, preden begunci zapustijo njihove države, npr. sprejetje dvostranskih klavzul med Unijo in izvorno državo ter pozitivni učinki uresničevanja razvojnih ciljev tisočletja.
Predlog spremembe 2 Člen 3, odstavek 2, točka (-a) (novo)
	(-a) podatke in dostop prosilcev do azilnih postopkov;
Obrazložitev
Ni dovolj le, da se ustanovijo strukture za azilne postopke, temveč je treba predvsem zagotoviti, da imajo prosilci za azil tudi dostop do teh struktur. To lahko tudi zadeva ustrezno politiko informiranja že v izvorni državi prosilca za azil. Zato je pomembno vključiti pravico do informiranja in do dostopa v upravičene ukrepe finančnega instrumenta.
Predlog spremembe 3 Člen 3, odstavek 2, točka (g)
(g) informacije za lokalne skupnosti, ki bodo v stiku s tistimi, ki so jih sprejeli v državi gostiteljici.	(g) informacije za lokalne skupnosti ter usposabljanje osebja lokalnih organov in struktur za sprejem, ki bo v stiku s tistimi, ki so jih sprejeli v državi gostiteljici.
Obrazložitev
Zelo je pomembno, da se na osebe, ki jih sprejmejo lokalne skupnosti, gleda pozitivno. Za dosego takšne pozitivne slike je zagotovo pomembno ozaveščanje lokalnega prebivalstva, vendar je za učinkovito ozaveščanje pomembno predvsem ustrezno usposobiti lokalnih skupnosti in struktur za sprejem.
Predlog spremembe 4 Člen 3, odstavek 6
6. Ukrepi upoštevajo posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja.	6. Ukrepi upoštevajo posebne razmere ranljivih oseb, kot so mladoletniki, mladoletniki brez spremstva, invalidi, starejši ljudje, nosečnice, samohranilci z mladoletnimi otroki in osebe, ki so bile izpostavljene mučenju, posilstvu ali drugim resnim oblikam psihološkega, fizičnega ali spolnega nasilja, ob hkratnem prednostnem zagotavljanju spoštovanja standardov človekovih pravic pri vsakem ukrepu.
Obrazložitev
Pri celotni dejavnosti je treba prednost nameniti predvsem doslednemu spoštovanju človekovih pravic. Ob upoštevanju pogosto slabih razmer prosilcev za azil je pri izvajanju postopkov nujno potrebno spoštovati človeško dostojanstvo, ki se ga v sedanji praksi še vedno prepogosto zanemarja.
Predlog spremembe 5 Člen 4, odstavek 1
1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 7 % razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote („ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki veljajo za ciljne skupine, omenjene v členu 6.	1. Na pobudo Komisije se lahko porabi do 15% razpoložljivih sredstev Sklada za financiranje nadnacionalnih ukrepov ali ukrepov v interesu Skupnosti kot celote („ukrepi Skupnosti“), ki se nanašajo na azilno politiko, in ukrepov, ki veljajo za ciljne skupine, omenjene v členu 6.
Obrazložitev
Znesek v višini 7 % proračuna, ki je namenjen ukrepom Skupnosti tega finančnega instrumenta, nikakor ne zadostuje zadanim ciljem predloga. "... prinašati kolektivne koristi na ravni EU z izvajanjem usklajenih ali skupnih ukrepov." (str. 8) Za dosego "olajševanja praktičnega in medsebojnega sodelovanja" (str. 9) je vsekakor treba nameniti več sredstev.
Predlog spremembe 6 Člen 5, odstavek 2, točka (ea) (novo)
	(ea) pravna pomoč ter tolmačenje in prevajanje.
Obrazložitev
V predlogu v nujnih ukrepih iz člena 5 je omenjena nujnost "zdravstvene, psihološke ali druge pomoči". (člen 5(2)(c)) Formulacija "ali druge" je zelo ohlapna in menimo, da je pomembno prosilce za azil obvestiti, katere so njihove pravice in obveznosti. Zato je nujno potrebno prosilcem zagotoviti pravno pomoč, ki jo bodo razumeli, in jo izrecno omeniti in vključiti v nujne ukrepe.
Predlog spremembe 7 Člen 9, odstavek 1
1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so odgovorne države članice na ustrezni teritorialni ravni v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.	1. Za izvajanje letnih in večletnih programov iz členov 19 in 21 so odgovorni pristojni organi držav članic v skladu z institucionalnim sistemom, lastnim vsaki državi članici. Ta odgovornost se izvaja v skladu s to odločbo.
Obrazložitev
Notranje strukture v posameznih državah članicah se med seboj precej razlikujejo. Zato mora biti vodenje in izvajanje večletnih programov v skladu z zakonodajo in notranjimi strukturami posamezne države (teritorialne ali ne).
Predlog spremembe 8 Člen 18, odstavek 2
2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema.	2. Za vsak cilj Sklada te smernice zlasti uveljavljajo prednostne naloge Skupnosti z namenom spodbujanja izvajanja skupnega evropskega azilnega sistema ob hkratnem zagotavljanju spoštovanja standardov človekovih pravic.
Obrazložitev
Pri načrtovanju in večletnih nacionalnih programih je treba prednost nameniti predvsem doslednemu spoštovanju človekovih pravic. Ob upoštevanju pogosto slabih razmer prosilcev za azil je pri izvajanju postopkov nujno potrebno upoštevati človeško dostojanstvo, ki se ga v sedanji praksi še vedno prepogosto zanemarja.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Odločbe Evropskega Parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje med letoma 2008-2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0123 – C6‑0124/2005 – 2005/0046(COD)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 22.6.2005
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Fernando Fernández Martín 31.8.2005
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	14.11.2005	1.12.2005		25.1.2005
Datum sprejetja	25.1.2005
Izid končnega glasovanja	za: proti: vzdržani:		22 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Thierry Cornillet, Nirj Deva, Fernando Fernández Martín, Hélène Goudin, Filip Andrzej Kaczmarek, Glenys Kinnock, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Maria Martens, Miguel Angel Martínez Martínez, Gay Mitchell, Toomas Savi, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Anna Záborská, Mauro Zani
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Milan Gaľa, Linda McAvan, Manolis Mavrommatis, Anne Van Lancker, Gabriele Zimmer
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Opombe (na voljo samo v enem jeziku)

• [1]  COM(2005)0123, 6.4.2005
• [2]  Vu les conclusions rendues par le Conseil européen lors de sa réunion des 4 et 5 novembre 2004 à Bruxelles.
• [3]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za proračun (28.3.2006)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
(KOM(2005)0123 – C6‑0124/2005 – 2005/0046(COD))

Pripravljavka mnenja: Kathalijne Maria Buitenweg

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Komisija je v predlogih Parlamentu in Svetu o naslednjem finančnem okviru Unije (2007–2013), ki ga je predložila Parlamentu in Svetu[1], predlagala nov razdelek 3 o državljanstvu, svobodi, varnosti in pravici, za katerega se nameni skupno 24,705 milijarde EUR, pri čemer se 65 % tega zneska predlaga za dokončno oblikovanje območja svobode, varnosti in pravice. V resoluciji z dne 8. junija 2005 o političnih izzivih in proračunskih sredstvih razširjene Unije 2007–2013[2] je Parlament predlagal povišanje za eno milijardo EUR (cene iz leta 2004) ter poudaril, da je treba ta sredstva nameniti temeljnim pravicam in boju proti kriminalu. Evropski svet pa v sporazumu z dne 15./16. decembra za to področje politike predlaga znesek v višini 6,630 milijarde EUR.

I. PREDLOG KOMISIJE

Ta predlog je eden od štirih osnutkov odločb, ki vključujejo okvirni program „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“[3], ki ga je Komisija predložila 6. aprila 2005 in predlagala za obdobje od januarja 2007 do decembra 2013 z dodelitvijo skupno 5 866 milijonov EUR v obliki odobrenih pravic za prevzem obveznosti. Znotraj okvirnega programa so ustanovljeni štirje skladi: Evropski sklad za begunce, Sklad za zunanje meje, Sklad za vključevanje in Sklad za vračanje.

Ta predlog zadeva Evropski sklad za begunce, katerega glavni cilj je podpirati in spodbujati prizadevanja držav članic pri sprejemanju in prenašanju posledic sprejemanja beguncev in razseljenih oseb, vključno s primeri množičnega prihoda razseljenih oseb. Vprašanje finančne podpore za nekatere vidike sistema za preseljevanje na ravni Skupnosti (poročilo Lambert)[4] še ni bilo vključeno v predlog Komisije.

Ciljna skupina vključuje:

· begunce v smislu Ženevske konvencije iz leta 1951, kakor je bila spremenjena z Newyorškim protokolom iz leta 1967, ki imajo dovoljenje za bivanje v eni izmed držav članic, in tudi tiste osebe, ki prosijo za ta status;

· državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki uživajo pomožno zaščito v smislu Direktive 2004/83/ES, tudi tiste osebe, ki prosijo za ta status;

· državljane tretjih držav in osebe brez državljanstva, ki uživajo začasno zaščito v smislu Direktive 2001/55/ES (množični prihodi razseljenih oseb).

·  Sklad podpira ukrepe (upravičene ukrepe) v državah članicah, povezane:

· s pogoji sprejema in azilnimi postopki;

· z vključevanjem oseb iz ciljne skupine, katerih bivanje v državi članici je trajno in stabilno;

· s prostovoljnim vračanjem oseb iz ciljne skupine, razen tistih oseb, ki so prejele negativni odgovor na prošnjo za mednarodno zaščito v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in njenim protokolom iz leta 1967 ali obliko pomožne zaščite v smislu Direktive Sveta 2004/83/ES.

· Vsako leto bodo namenjena sredstva v višini 10 milijonov EUR za ukrepe v prvih tednih v primerih množičnega prihoda beguncev ali razseljenih oseb (nujni ukrepi).

V skladu s predlogom Komisije bo državam članicam vsako leto dodeljen določen znesek (300 000 EUR). Ta znesek bo višji za države, ki so pristopile k Evropski uniji 1. maja 2004, in za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013 (500 000 EUR).

Ostanek razpoložljivih letnih sredstev se bo razdelil med države članice na naslednji način:

· 30 % sorazmerno s številom oseb, sprejetih kot begunci ali kot osebe s pomožno zaščito, ki so bile registrirane v preteklih treh letih;

· 70 % sorazmerno s številom oseb, ki so bile v preteklih treh letih registrirane kot prosilci za status begunca ali osebe s pomožno zaščito ali sprejete kot osebe z začasno zaščito.

Dodeljena finančna sredstva za Sklad za obdobje 2007–2013 so 1184 milijona EUR in se razporedijo na naslednji način:

	2007	2008	2009	2010	2011	2012	2013	2014...	SKUPAJ
Izdatki za poslovanje Odobrene pravice za prevzem obveznosti   Odobritve za plačila	60	140	140	150	200	204,2	208,6		1.102,8
	54,77	105	150	145	175	202,1	206,4	64,52	1.102,8
Upravni izdatki	1,3	1,6	1,5	1,6	1,85	1,55	1,8		11,2
Nujni ukrepi	10	10	10	10	10	10	10		70
Odobrene pravice za prevzem obveznosti Upravni izdatki + Nujni ukrepi	71,3	151,6	151,5	161,6	211,85	215,75	220,4		1.184

II. PREDLOGI POROČEVALKE

Odziv na predlog Komisije je pozitiven, vendar so prisotne številne pripombe:

1.   Odobrena proračunska sredstva iz predloga odločbe so le vodilo, dokler se ne doseže sporazum o finančni perspektivi za obdobje 2007–2013. V zvezi s to točko je vloženih več predlogov sprememb.

2.   Za zagotovitev skladnosti in poenostavitve se predlaga skupen člen o izvedbenih ukrepih za sklad, o katerih je treba razpravljati v svetovalnem odboru. Poleg ukrepov, ki jih je za zagotovitev preglednosti treba sprejeti v omenjenem odboru, vsebuje ta člen tudi letni delovni program, smernice in predloge za izbor projekta. Zato se vloži predlog spremembe, ki oblikuje nov člen 21a.

3.   Da se zagotovi učinkovit postopek komitologije, je treba upoštevati ustaljeni pristop Odbora za proračun, ki zagovarja uporabo svetovalnega postopka. Zato se vloži predlog spremembe k členu 51. Hkrati pa mora Parlament zagotoviti, da se spoštujejo njegova zakonodajna pooblastila, zato vlaga predloge sprememb, da ohrani svoj vpliv predvsem pri strateških smernicah, ki so velikokrat politične narave, in ne le tehnični izvedbeni ukrepi.

4.   Pomembno je zagotoviti demokratični pregled z ustreznimi ukrepi za nadzor in oceno skladov. Zato so bili vloženi predlogi sprememb k ustreznim členom.

5.   Nujne ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive, da proračunska sredstva vsako leto ne ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena. V ta namen so bili vloženi številni predlogi sprememb.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za proračun poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

I. Osnutek zakonodajne resolucije

Predlog spremembe 1 Odstavek 1 a (novo)

1a. posebej navaja, da so odobrena proračunska sredstva, navedena v predlogu odločbe, izključno smernice, dokler ne bo dosežen sporazum o finančni perspektivi za obdobje od leta 2007 in za naslednja leta;

Predlog spremembe 2 Odstavek 1 b (novo)

1b. poziva Komisijo, da, kjer je primerno, poda predlog za prilagoditev referenčnega finančnega zneska za ta program, ko bo večletni finančni okvir sprejet;

Obrazložitev

Predlogi sprememb, ki poudarjajo, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom. Ko bo odločitev sprejeta, bo Komisija predstavila še en zakonodajni predlog in tako določila dokončni referenčni znesek.

Predlog spremembe 3 Odstavek 2 a (novo)

2a. ponovno opozarja, da je treba vsako spremembo pravil v zvezi z deljenim upravljanjem v skladu s členom 53(3) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti („finančna uredba“), obravnavati horizontalno v okviru zdajšnjega pregleda finančne uredbe;

Obrazložitev

Določbe finančne uredbe ter izvedbene določbe na področju deljenega upravljanja, ki jih ta določa, so obširna in zadostujejo za reševanje vprašanj na področju upravljanja z vsemi skladi Skupnosti. Število izjem k pravilom finančne uredbe je treba karseda zmanjšati in jih načeloma obravnavati v okviru besedila finančne uredbe.

II. Predlog odločbe

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[5]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 10a (novo)
	(10a) Lahko se zgodi, da države prosilke nujno potrebujejo finančno pomoč za pokritje stroškov, povezanih z množičnim prihodom beguncev, kot določa Direktiva Sveta 2001/55/ES. Če država prosilka tako zahteva, se ji takoj po prejemu zahtevka in ob upoštevanju razpoložljivih proračunskih sredstev zagotovi predhodno financiranje.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 10 b (novo)
	(10b) Primerno je, da se omogoči hitro sprejemanje odločitev za čim hitrejšo dodelitev in aktiviranje finančnih sredstev. Upravne postopke je treba ustrezno prilagoditi in jih omejiti na najmanj, kar je nujno potrebno. S tem namenom so Evropski parlament, Svet in Komisija sklenili Medinstitucionalni sporazum z dne 7. novembra 2002 o financiranju solidarnostnega sklada Evropske unije.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 10 c (novo)
	(10c) Mehanizmi za plačilo in uporabo dodeljenih sredstev iz te odločbe morajo biti sorazmerni z nujnostjo razmer, zato je treba določiti rok za uporabo dodeljene finančne pomoči.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 7 Odstavek 5 a (novo)
	Člen 5a
	Prošnje Država upravičenka čim prej in najpozneje v desetih tednih od začetka množičnega prihoda beguncev predloži Komisiji vlogo za pomoč iz Sklada in vse razpoložljive podatke.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 5 b (novo)
	Člen 5 b
	Predhodno financiranje Ob upoštevanju proračunskih razpoložljivosti lahko Komisija ob prejemu prošnje iz člena 5a sprejme odločitev za odobritev predhodnega financiranja za najbolj nujne upravičene ukrepe in predhodno financiranje nemudoma in v celoti izplača zadevni državi. To velja le v primerih, ko prošnja vsebuje izrecno zaprosilo za predhodno financiranje.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 9 Člen 5 c (novo)
	Člen 5 c
	Proračunski postopek   1. Če Komisija sklene, da je treba dodeliti finančno pomoč iz Sklada, proračunskemu organu predloži potrebne predloge za odobritev sredstev, ki ustrezajo znesku, določenemu v skladu s členom 22.   2. Ko proračunski organ da sredstva na voljo, Komisija sprejme odločbo o nepovratnih sredstvih ob upoštevanju vseh predhodnih financiranj, izplačanih v skladu s členom 5b.
Obrazložitev
S tem se prepreči, da proračunska sredstva vsako leto ostanejo neizkoriščena brez zagotovila, da bodo uporabljena, s čimer se zmanjša rezerva v novem razdelku 3A. Te ukrepe je bolje financirati izven razdelkov finančne perspektive po vzoru Solidarnostnega sklada (Uredba Sveta 2012/2002/ES z dne 11. novembra 2002, UL L 311 z dne 14.11.2002, in predlog reforme KOM (2005)108 z dne 6. aprila 2005).
Predlog spremembe 10 Člen 13, odstavek 1
1. Finančni okvirni znesek za izvrševanje Sklada od 1. januarja 2008 do 31. decembra 2013 je 1 112,7 milijona EUR.	1. Začetni finančni okvirni znesek za izvrševanje tega instrumenta je določen v višini 1 112,7 milijona EUR za obdobje šestih let od 1. januarja 2008 naprej.
Obrazložitev
Ta predlog sprememb poudarja, da je treba predlagane zneske potrditi z morebitnim večletnim finančnim okvirom. Ko bo odločitev sprejeta, bo Komisija predložila zakonodajni predlog, v katerem bo določen dokončni referenčni znesek.
Predlog spremembe 11 Člen 14, odstavek 1, pododstavek 3
Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2008–2013, za ostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.	Ta znesek se določi v višini 500 000 EUR letno za države članice, ki bodo pristopile k Evropski uniji v obdobju 2007–2013, za ostali del obdobja 2008–2013 od leta po njihovem pristopu.
Obrazložitev
Odločitev glede pristopa Romunije in Bolgarije je pred nami. Teh dveh držav se ne sme kaznovati z 200 000 EUR kazni za šest let zaradi tega, ker se bosta pridružili leta 2007.
Predlog spremembe 12 Odstavek 15 a (novo)
	Člen 15a
	Veljajo določbe finančne uredbe. Če Komisija namerava odstopati od teh določb zaradi kakršnih koli posebnih potreb sklada, mora o tem jasno in posebej obvestiti odbor Evropskega parlamenta, pristojen za proračunska vprašanja.
Obrazložitev
Transparentnost glede uporabe določb finančne uredbe. Ta predlog spremembe je treba obravnavati skupaj s predlogom spremembe 4 člena 53, odstavka -1, ki omogoča vmesni pregled.
Predlog spremembe 13 Odstavek 18 a (novo)
	Člen 18a
	Komisija pred sprejetjem strateških smernic iz člena 18, na katerih bo temeljil večletni program, predloži osnutek besedila Evropskemu parlamentu in Svetu. V roku treh mesecev po predložitvi osnutka besedila lahko vsaka institucija predlaga spremembe, če meni, da osnutek besedila ne izpolnjuje ciljev, ki jih je postavil zakonodajni organ, ali nasprotuje sprejetju besedila in, po možnost, Komisijo pozove, naj predloži predlog zakonodajnega besedila, ki bo sprejet v skladu s členom 251 Pogodbe.
Obrazložitev
Evropski parlament mora na vsak način obdržati vpliv na strateške smernice, saj so te politične narave in ne le tehnični izvedbeni ukrepi. Načeloma mora Parlament vztrajati pri ohranitvi postopka soodločanja iz člena 251 za sprejetje strateških dokumentov. Kljub temu je treba Komisiji omogočiti nekaj prilagodljivosti in zato predlagati postopek, na podlagi katerega se odločba o strateških dokumentih sprejme v okviru komitologije, pod pogojem, da se obe instituciji strinjata. To bi pomenilo, da se upošteva zakonodajni postopek le v primeru, če sozakonodajalca močno nasprotujeta osnutkom besedil Komisije.
Predlog spremembe 14 Odstavek 21 a (novo)
	Člen 21a
	Izvedbeni ukrepi
	Komisija, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 52, sprejme potrebne ukrepe za izvajanje programa v zvezi z naslednjimi zadevami:
	(a) letni program dela;
	(b) letni proračun in razporeditev sredstev med različnimi dejavnostmi sklada;
	(c) splošne smernice za uporabo sklada in meril ter postopkov izbora;
	(d) razporeditev sredstev med dejavnostmi, ki se izvedejo prek ustreznih nacionalnih organov;
	(e) ukrepi za spremljanje in ocenjevanje dejavnosti ter širjenje in prenos rezultatov;
	(f) predlogi za izbor projektov.
Obrazložitev
Zaradi ločevanja med tehničnimi prilagoditvami v odborih in politično občutljivimi spremembami, ki jih opravita sozakonodajalca Evropski parlament in Svet, je treba uvesti člen o izvedbenih ukrepih. Svetovalni postopek v skladu s Sklepom Sveta 468/1999 je običajni pristop Odbora za proračun za zagotovitev učinkovitih in hitrih postopkov. Predlogi Komisije za izbor projektov se zaradi preglednosti lahko predložijo odboru.
Predlog spremembe 15 Člen 30, odstavek 1, točka (b)
(b) zagotoviti, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 10% skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;	(b) zagotoviti, da se revizije ukrepov izvajajo na podlagi ustreznega vzorca, da se preveri prijavljen izdatek; vzorec predstavlja najmanj 20% skupnih upravičenih izdatkov za vsak letni program;
Obrazložitev
Evropsko računsko sodišče je v svojih letnih poročilih 2003 in 2004 v povezavi z Evropskim skladom za begunce ugotovilo pomanjkljivosti v sistemih za nadzor. Da se v prihodnje preprečijo takšne pomanjkljivosti, morajo države članice zagotoviti upravljanje ukrepov v skladu z veljavnimi pravili Skupnosti tako, da nadzorujejo najmanj 20% skupnih upravičenih izdatkov. Takšen način je prav tako v skladu s priporočilom Računskega sodišča.
Predlog spremembe 16 Člen 49, odstavek 1, pododstavek 1 a (novo)
	Komisija zagotovi predhodno oceno, spremljanje in naknadno oceno ukrepov, ki jih zajema ta odločba. Zagotovi tudi dostopnost ter pregledno izvajanje programa.
Obrazložitev
Program je treba v ustreznih obdobjih spremljati in ocenjevati, da se zagotovi demokratičen nadzor.
Predlog spremembe 17 Člen 49, odstavek 3 a (novo)
	3a. Komisija redno in pravočasno obvešča Evropski parlament in Svet o izvajanju programa, predvsem o uporabi razpoložljivih sredstev.
Obrazložitev
Za zagotavljanje učinkovitega spremljanja in ocenjevanja programa bi morali obe veji proračunskega organa redno in pravočasno prejemati podatke.
Predlog spremembe 18 Člen 50, odstavek 4
4. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži: poročilo o naknadnem vrednotenju, najkasneje do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013).	4. Komisija Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij predloži:
	(a) vmesno poročilo o doseženih rezultatih in o kakovostnih in kvantitativnih vidikih izvrševanja Sklada, skupaj s predlogom o prihodnjem razvoju Sklada, najkasneje do ...*. Poleg tega Komisija letno predstavi kratko poročilo o spremljanju izvrševanja Sklada;
	(b) poročilo o naknadnem vrednotenju izvajanja in rezultatov programa ob zaključku njegovega izvajanja, najkasneje do 31. decembra 2012 (za obdobje 2008–2010) in do 31. decembra 2015 (za obdobje 2011–2013). _____ * Tri leta po sprejetju te odločbe.
Obrazložitev
Pomembno je zagotoviti demokratični nadzor s pomočjo spremljanja in ocenjevanja sklada v primernem času.
Predlog spremembe 19 Člen 51, odstavek 2
2. Poročilo se šteje za sprejemljivo, če vsebuje vse podatke iz odstavka 1. Komisija v roku dveh mesecev sprejme odločbo o vsebini letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži odgovorni organ. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.	2. Komisija v roku dveh mesecev sprejme odločbo o vsebini letnega poročila o izvajanju, ki ga predloži odgovorni organ. Če se Komisija v tem roku ne odzove, se šteje, da je poročilo sprejeto.
Predlog spremembe 20 Člen 52, odstavka 1 in 2
1. Komisiji pri delu pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“, ki ga je ustanovila Odločba o ustanovitvi Sklada za zunanje meje za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ../… („odbor“)	1. Komisiji pri delu pomaga skupni odbor „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ za obdobje 2007–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“ ../… („odbor“).
2. Pri sklicevanju na ta odstavek veljata člena 4 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.	2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES.
Obrazložitev
Dokler Svet ne sprejme odločitve o predlogu Komisije, ki se nanaša na reformo ureditve komitologije, predstavlja svetovalni postopek v skladu s členom 3 in 7 Odločbe Sveta 1999/468/ES v Odboru za proračun standardni pristop za zagotovitev učinkovitih in transparentnih postopkov komitologije.
Predlog spremembe 21 Člen 53
	1. Komisija lahko izvede vmesni pregled odločbe do konca 2010, da izboljša izvrševanje Sklada.
Evropski parlament in Svet pregledata to odločbo na predlog Komisije najpozneje do 30. junija 2013.	2. Evropski parlament in Svet pregledata to odločbo na predlog Komisije najpozneje do 30. junija 2013.
Obrazložitev
To zagotavlja določeno stopnjo prilagodljivosti in izboljšanje izvajanje Sklada.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“
Referenčni dokumenti	KOM(2004)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD)
Pristojni odbor	LIBE
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 22.6.2005
Okrepljeno sodelovanje - datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavka mnenja   Datum imenovanja:	Kathalijne Maria Buitenweg 22.6.2005
Predhoden(-na) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	23.6.2006
Datum sprejetja	23.6.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	26
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Richard James Ashworth, Reimer Böge, Simon Busuttil, Gérard Deprez, Valdis Dombrovskis, Hynek Fajmon, Neena Gill, Ingeborg Gräßle, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta D. Haug, Ville Itälä, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Janusz Lewandowski, Mario Mauro, Jan Mulder, Giovanni Pittella, Antonis Samaras, Nina Škottová, László Surján, Kyösti Virrankoski, Ralf Walter
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Kathalijne Maria Buitenweg, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Peter Šťastný
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	.

• [1]  KOM(2004)0101.
• [2]  P6_TA(2005)0224.
• [3]  KOM(2005)0123.
• [4]  Odstavek 8 resolucije EP P6_TA(2004)0100 z dne 15. decembra 2004.
• [5]  UL C …, 8. 12. 2005, str. …

POSTOPEK

Naslov

Predlog Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega sklada za begunce za obdobje 2008–2013 v okviru splošnega programa „Solidarnost in upravljanje migracijskih tokov“

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0123 – C6-0124/2005 – 2005/0046(COD)

Datum predložitve EP

6.4.2005

Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju

LIBE 22.6.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

AFET 22.6.2005

DEVE 22.6.2005

BUDG 22.6.2005

EMPL 22.6.2005

CULT 22.6.2005

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

EMPL 12.1.2006

CULT 16.6.2005

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Barbara Kudrycka 6.6.2005

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Poenostavljeni postopek – datum sklepa

Oporekanje pravni podlagi   Datum mnenja JURI

/

Popravek finančne ocene sredstev   Datum mnenja BUDG

/

Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju

Posvetovanje z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju

Obravnava v odboru

4.10.2005 1.6.2006

1.12.2005 23.10.2006

22.2.20066.11.2006

3.4.2006

18.4.2006

Datum sprejetja

6.11.2006

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

19 0 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Mihael Brejc, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Carlos Coelho, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Patrick Gaubert, Adeline Hazan, Lívia Járóka, Ole Krarup, Barbara Kudrycka, Romano Maria La Russa, Henrik Lax, Hartmut Nassauer, Martine Roure, Ioannis Varvitsiotis, Stefano Zappalà

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Maria da Assunção Esteves, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Sophia in 't Veld, Kyriacos Triantaphyllides

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Salvatore Tatarella

Datum predložitve

29.11.2006

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...