POROČILO o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov

22.12.2006 - (2005/2149(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Anna Záborská

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov

(2005/2149(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju členov 2, 3(2), 13 in 141(4) pogodbe o ES,

–    ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, revidirane Evropske socialne listine in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

–    ob upoštevanju dela direktorata Sveta Evrope za človekove pravice in zlasti usmerjevalnega odbora Sveta Evrope za enakost med spoloma,

–   ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala v Pekingu septembra 1995, izjave in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta v Pekingu, kot tudi dokumentov izrednih sej Združenih narodov "Peking+5" in "Peking+10" glede novih ukrepov in pobud za izvajanje deklaracije in akcijskega programa iz Pekinga, ki so bili sprejeti 9. junija 2000 in 11. marca 2005,

–   ob upoštevanju Direktive 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposabljanja in napredovanja ter delovnih pogojev[1],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2003 o vključevanju načela enakosti med spoloma ("gender mainstreaming") v Evropskem parlamentu[2],

–    ob upoštevanju delovnega dokumenta Odbora za pravice žensk in enakost spolov o vključevanju načela enakosti med spoloma v delo odborov, pripravljenega na podlagi analize odgovorov na vprašalnik, ki je bil predložen predsednikom in podpredsednikom, pristojnim za vključevanje načela enakosti med spoloma, ki jih je imenovalo 22 parlamentarnih odborov,

–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A6-0478/2006),

A.  ker večina odborov vključevanju načela enakosti med spoloma vedno ali včasih pripisuje določen pomen, medtem ko se nekateri odbori temu vprašanju redko ali nikoli ne posvečajo,

B.   ker je enakost med moškimi in ženskami temeljno načelo prava Skupnosti, in ker je v skladu s členom 2 pogodbe enakost med spoloma ena izmed nalog Skupnosti,

C.  ker člen 3(2) pogodbe določa vključevanje načela enakosti med spoloma za vse dejavnosti, ki jih izvaja, naj stremi Skupnost k odpravi neenakosti in spodbujanju enakosti med moškimi in ženskami,

D.  ob upoštevanju procesa, ki poteka od leta 2005 v pristojnosti Odbora za pravice žensk in enakost spolov, in dela skupine na visoki ravni za enakost med spoloma,

E.   ker so predsedniki/predsednice oziroma podpredsedniki/podpredsednice, ki so v okviru dela svojega parlamentarnega odbora pristojni/pristojne za vključevanje načela enakosti med spoloma, dejavno sodelovali/sodelovale na vseh sejah Odbora za pravice žensk in enakost spolov,

F.   ob upoštevanju stalnega naraščanja odstotka poslank v Parlamentu, ki se je z 17,5 % leta 1979 zvišal na 30,33 % leta 2004,

G.  ker so v njegovi upravi ženske premalo navzoče na odgovornih delovnih mestih v organih, pristojnih za sprejemanje političnih odločitev,

H.  ker sta bili znotraj sedmih generalnih direktoratov samo dve ženski imenovani za generalni direktorici, obžaluje nezadostno število ženskih kandidatur za mesta generalnega direktorja in posledično spodbuja ženske, da resno načrtujejo kandidiranje za odgovorna mesta znotraj uprave Parlamenta,

I.    ker je večina odborov kljub temu, da je naklonjena vključevanju načela enakosti med spoloma, opredelila prihodnje prednostne politične naloge, ne da bi vključila kakršno koli strategijo o vključevanju načela enakosti med spoloma,

J.    ker do zdaj noben odbor ni določil konkretnih ciljev za izvajanje takšne strategije,

K.  ker polovica odborov meni, da se njihove strokovne izkušnje in znanje razvijajo, in ker se prav takšen delež odborov zelo zanima za usposabljanje o vključevanju načela enakosti med spoloma v svojih sekretariatih,

L.   ker nekateri politično in upravno sodelujejo z Odborom za pravice žensk in enakost spolov redno, drugi pa redko,

M.  ker večina odborov v skladu s členom 46(6) poslovnika EP redno vabi pripravljavce mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov na seje pristojnega odbora, kadar teče razprava o poročilu na to temo,

N.  ker je zaradi boljše priprave zakonodaje večina odborov naklonjena vključevanju načela enakosti med spoloma in ker se jih je polovica že posvetovala s strokovnjaki za enakost med spoloma,

Presoja vključevanja načela enakosti med spoloma

1.   poudarja, da se mora zahteva po enakosti med spoloma udejaniti s praktičnim pristopom, ki ne postavlja žensk v nasprotje z moškimi;

2.   poudarja, da bo vključevanje načela enakosti med spoloma vodilo k pozitivnemu razvoju tako za ženske kot za moške;

3.   poudarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma predpostavlja reorganizacijo, izboljšanje, razvijanje in ocenjevanje politik z namenom, da akterji, ki so ponavadi udeleženi pri oblikovanju politik, vključijo dimenzijo enakosti med spoloma v vse ravni in vse etape;

4.   poudarja, da vključevanje enakosti med spoloma ne bo zamenjalo politik, ki so posebno namenjene za popravljanje razmer, ki izhajajo iz neenakosti med moškimi in ženskami in opozarja, da so politike, ki so posebno namenjene za spodbujanje enakosti in vključevanju načela enakosti med spoloma dodatne, in da morajo iti z roko v roki, če se želi doseči enakost med spoloma;

5.   se zahvaljuje avstrijskemu in finskemu predsedstvu, da sta v Svetu ministrov vztrajala pri pomenu, ki ga imajo moški pri vključevanju načela enakosti med spoloma;

6.   poudarja, da vključevanje načela enakosti med spoloma vključuje tudi zagotavljanje dejstva, da sta dimenzija enakosti in upoštevanje cilja enakosti med spoloma v centru vsake dejavnosti: opredelitev politik, raziskava, zagovor/dialog, zakonodaja, dodelitev virov, izvajanje in spremljanje časovnih razporedov za programe in projekte;

7.   se obvezuje, da bo sprejel in znotraj svoje uprave izvajal strategijo, ki vsebuje dejanske cilje, za vključevanje načela enakosti med spoloma v politike Skupnosti, in naroča pristojnemu odboru, ki mora to strategijo razviti, da jo pripravi najkasneje do konca trenutnega zakonodajnega obdobja;

8.   poudarja pomen mandata skupine na visoki ravni za enakost med spoloma, kot tudi opredelitev prednostnih nalog v zvezi z vključevanjem načela enakosti med spoloma v zakonodajo, komunikacijsko in informacijsko politiko, finančna sredstva za politiko enakosti med spoloma in kadrovsko politiko;

9.   poziva skupino na visoki ravni za enakost med spoloma, da še naprej spodbuja in pospešuje ta proces v celoti na podlagi informacij, ki jih redno dobiva od odborov in predsednice Odbora za pravice žensk in enakost spolov, ter poziva tudi države članice, naj vodijo podobno politiko;

10. vztraja na pomenu vloge, ki jo politične skupine lahko igrajo pri spodbujanju in podpori žensk, ter prispevajo k temu, da ženske lahko popolnoma sodelujejo v javnem življenju z vključevanjem načela enakosti med spoloma in njegove presoje v svoje programe in dejavnosti, kakor tudi prek podpore za boljše sodelovanje žensk pri volitvah v Evropski parlament in pri nacionalnih volitvah; poziva politične stranke po vsej Evrope, da predvidijo vpeljavo sistema obveznih kvot v njihove sezname za vsak kolektivni organ;

11. čestita parlamentarnim odborom, ki so v svoje delo vključili načelo enakosti med spoloma, in poziva ostale odbore, da storijo enako;

12. spodbuja generalnega sekretarja, naj nadaljuje z usposabljanjem uradnikov o vključevanju načela enakosti med spoloma;

13. upošteva dejstvo, da ima generalni direktor za notranjo politiko, ki je pristojen za parlamentarne odbore, med zaposlenimi najvišji delež žensk, in poziva vse generalne direktorje Parlamenta, da izvajajo zakonodajo Skupnosti o enakem obravnavanju moških in žensk v zvezi z zaposlitvijo;

14. poziva, da imajo vsi sekretariati odborov GD za notranjo in GD za zunanjo politiko uradnika, ki je posebej usposobljen za vključevanje načela enakosti med spoloma, in spodbuja povezano delovanje teh uradnikov, ki ga bo usklajeval sekretariat Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter tako zagotavljal redne izmenjave dobrih praks;

15. obžaluje, da v kadrovskih predpisih za uradnike Evropskih skupnosti niso opredeljeni zadostni ukrepi, ki bi uradnikom omogočali resnično izbiro pri uravnovešenju poklicnega in družinskega življenja;

16. zahteva, da se vključevanje načela enakosti med spoloma upošteva pri objavljanju razpisov za prosta delovna mesta znotraj evropskih institucij;

Prihodnost vključevanja načela enakosti med spoloma

17. poudarja pomen uporabe natančnih opredelitev in terminologije v skladu z mednarodnimi standardi pri uporabi izrazov, povezanih z vključevanjem načela enakosti med spoloma;

18. poudarja, da morajo parlamentarni odbori imeti ustrezna orodja za dobro poznavanje vključevanja načela enakosti med spoloma, kot so pokazatelji, podatki in statistike, ločeni po spolu, in porazdeliti proračunska sredstva z vidika enakosti med spoloma; pri tem jih spodbuja, da izkoristijo znanje in izkušnje, tako notranje (sekretariat pristojnega odbora, tematski oddelek, knjižnica itd.) kot zunanje v drugih lokalnih, regionalnih, nacionalnih in nadnacionalnih institucijah, bodisi javnih bodisi zasebnih, kakor tudi v malih, srednje velikih in velikih podjetjih ter univerzah, ki delujejo na področju enakosti med spoloma;

19. poziva predsednico pristojnega odbora, da redno obvešča konferenco predsednikov odborov in ji tako omogoči, da oceni dosežen napredek na tem področju;

20. poudarja, de je pri vključevanju načela enakosti med spoloma treba upoštevati posebnosti posameznih parlamentarnih odborov; zahteva, da je treba presojo opravljati vsaki dve leti pod okriljem Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter na podlagi vprašalnika, predloženega predsednikom in podpredsednikom, ki so v dvaindvajsetih parlamentarnih odborih pristojni za vključevanje načela enakosti med spoloma; pri presoji je treba upoštevati pomanjkljivosti na tem področju, ugotovljene pri delu odborov in delegacij, ter dosežen napredek pri vključevanju načela enakosti med spoloma v posameznih odborih;

21. poziva predsedstvo, naj v svojih stikih s parlamenti držav članic poudari pozitivni model, ki ga predstavlja skupina na visoki ravni za enakost med spoloma;

22. zahteva, da se še pred naslednjim zakonodajnim obdobjem vse evropske poslance izobrazi o enakosti med spoloma;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Svetu Evrope.

• [1]  UL L 269, 5.10.2002, str. 15.
• [2]  UL C 61 E, 10.3.2004, str. 384.

OBRAZLOŽITEV

Naloga nacionalnih in nadnacionalnih institucij v Evropi v splošnem okviru varovanja in spodbujanja človekovih pravic je spodbujanje enakosti žensk in moških ter njihovega polnega sodelovanja v družbi, boj proti kratenju svobode in dostojanstva žensk (na primer z bojem proti nasilju nad ženskami ali trgovini z ljudmi), odpravljanje diskriminacije, temelječe na spolu, ter spodbujanje uravnotežene navzočnosti žensk in moških v javnem življenju.

Dostojanstvo in vloga ženske sta stalen predmet razprav med ljudmi ali v institucijah, ki je v zadnjih letih postal še posebej pomemben, zlasti v okviru horizontalne politike Skupnosti, ki izhaja iz lizbonske strategije, ali v zvezi z demografskimi izzivi ter zagotavljanjem ravnovesja med družinskim in poklicnim življenjem.

Spoštovanje drugačnosti

Priznanje drugačnosti in tega, da se moški in ženska med seboj dopolnjujeta, lahko človeštvu pomaga pred propadanjem. Takšno razmišljanje presega poenostavljeno logiko načel skupnega trga, saj svoboda ni omejena na svobodo konkurence. Gre za splošnejše razumevanje, ki temelji na sami naravi ženske in njeni navzočnosti pri vseh medosebnih odnosih, ki na zelo različne načine ustvarjajo sobivanje in sodelovanje ljudi v javnem življenju. V tem širokem in raznolikem okviru, ki v glavnem temelji na varovanju in spodbujanju človekovih pravic, imajo ženske posebno vrednost, deloma zaradi svojega bistva kot človeškega bitja, deloma zaradi svoje ženskosti, ne glede na kulturni okvir in njihove duhovne, psihološke ali fizične posebnosti, kot so leta, zdravstveno stanje, izobrazba, zaposlitev in zakonski status.

Temeljne pravice v Evropi

V zvezi s temeljnimi pravicami evropska pravna ureditev zagotavlja pravico do nediskriminacije, opredeljeno v členu 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo podpisale in ratificirale vse države članice Evropske unije. Ta konvencija trenutno predstavlja edino pravno podlago, ki prepoveduje vsakršno obliko diskriminacije na evropski celini in omogoča Evropskemu sodišču za človekove pravice, da obsodi države, ki ne spoštujejo teh pravic. V skladu s temeljnim načelom, po katerem so vsi ljudje pred zakonom enaki in imajo pravico do enake zaščite, je nujno še naprej spodbujati pravne instrumente, ki ženskam zagotavljajo temeljno svobodo in dostojanstvo, ter obsojati vsakršno na spolu temelječo diskriminacijo.

Boj proti diskriminaciji

Poleg tega mednarodna skupnost jasno poudarja, da načelo nediskriminacije ne preprečuje državam podpisnicam konvencije, da bi sprejele ukrepe za spodbujanje popolne in dejanske enakosti pod pogojem, da so objektivno in razumno utemeljeni. V zvezi s tem protokol št. 12, ki se nanaša na člen 14 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ki je odprt za podpis držav članic od 4. novembra 2000, zagotavlja, da nihče iz kakršnih koli razlogov ne sme biti predmet kakršne koli diskriminacije javnih organov. Za pojasnitev pojma diskriminacije je v obrazložitvenem poročilu protokola 12 ponovno navedena opredelitev tega pojma, ki jo Evropsko sodišče za človekove pravice venomer navaja: "razlikovanje je diskriminatorno, če ni objektivno in razumno utemeljeno, se pravi, če ne zasleduje ‘legitimnega cilja’ ali če ni ‘razumne sorazmerne zveze med uporabljenimi sredstvi in želenim ciljem"[1].

Vključevanje načela enakosti med spoloma v Evropi

Kljub temu je neravnovesje med ženskami in moškimi še naprej prisotno na vseh področjih javnega življenja. Vključevanje načela enakosti med spoloma je ena od strategij za odpravo tega stanja. V skladu z opredelitvijo Sveta Evrope, ki jo podpirajo vse države članice, vključevanje načela enakosti med spoloma pomeni (re)organizacijo, izboljšanje, razvijanje in ocenjevanje procesov odločanja z namenom vključitve perspektive enakosti med spoloma v vsa področja in vse ravni, kar bodo zagotovili akterji, ki so ponavadi udeleženi pri oblikovanju politik. Strategija vključevanja načela enakosti med spoloma ne nadomešča posebnih politik za odpravo stanja, ki izhaja iz neenakosti med spoloma, marveč samo dopolnjuje obstoječe politike.

Pravo Skupnosti in politični ukrepi Evropske unije na tem področju temeljijo na razpravah in ukrepih Sveta Evrope. Pravo Skupnosti vključuje ta načela v člene 2, 3, 13, 137 in 141 pogodbe o ES, ki se uporabljajo v številnih evropskih direktivah in so bili podlaga določenim primerom sodne prakse Evropskega sodišča na področju delovnega prava Skupnosti. Evropska komisija je sprejela nekatere ukrepe za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, kot je razvidno iz zelene knjige o enakosti in nediskriminaciji. Vsako leto tudi predloži poročilo o doseženem napredku pri vključevanju načela enakosti med spoloma na strateških področjih. Evropski parlament je za oblikovanje institucionalnega okvira svojega političnega delovanja sprejel resolucijo o vključevanju načela enakosti med spoloma pri delu Evropskega parlamenta, ki je izhodišče za to poročilo.

Vključevanje načela enakosti med spoloma v Evropskem parlamentu

To poročilo je prvi dokument Evropskega parlamenta, ki je posvečeno posebni presoji vključevanja načela enakosti med spoloma v politično delo parlamentarnih odborov.

Takoj na začetku je treba navesti dve temeljni pripombi o vsebini in obetih za prihodnost.

Prvič, člani odborov ne smejo prikrivati politične in tehnične dinamike, ki je lastna posameznim tematikam in ki je po eni strani odvisna od pristojnosti, ki jih določa poslovnik, in po drugi strani od interesa članov odbora. Od te notranje dinamike je odvisno tudi, v kolikšni meri bo pozornost namenjena posebnemu izzivu, ki ga predstavlja vključevanje načela enakosti med spoloma v posameznih parlamentarnih odborih, in kakšni bodo odgovori podpredsednikov pri njegovi presoji. Parlament bi si moral najprej sam postaviti vprašanja, na kakšen način bo spodbudil vključevanje načela enakosti med spoloma. To dejstvo nikakor ne sme voditi do moralnega obsojanja ljudi. Poročevalec kljub temu apelira na svoje sodelavce, da pokažejo dobro voljo, ter jih poziva k ustvarjalnemu iskanju in izvajanju strategij, ki bodo zagotovile vključevanje načela enakosti med spoloma, kadar je takšna politična dimenzija ustrezna.

Presoja, ki je tukaj prvič omenjena, se bo začela izvajati postopoma, ko bodo člani odborov redno poročali o izvajanju vključevanja načela enakosti med spoloma. Ko bodo odbori dvakrat v zakonodajnem obdobju odgovorili na poziv pristojnega odbora, bo vključevanje načela enakosti med spoloma dobilo trdno podlago v odborih, ki bo omogočila oblikovanje koristnih priporočil za vsak posamezni odbor. To je pomembno, ker je pri presoji treba preprečiti primerjavo na primer med DEVE, ITRE in CULT zaradi njihovih različnih pristojnosti, ki jih določa poslovnik. Prihodnja presoja bo osvetlila načine, ki jih posamezni odbori v okviru svojih pristojnosti uporabljajo za vključevanje načela enakosti med spoloma.

Metodologija

Predsednica pristojnega odbora je začrtala dvojno pot:

Po eni strani je skozi vse leto redno pozivala podpredsednike, pristojne za vključevanje načela enakosti med spoloma v posameznih parlamentarnih odborih, k izmenjavi pogledov s člani pristojnega odbora. Takšno pobudo so zaradi njene izvirnosti pozdravili vsi zadevni člani. Zahvala gre tudi generalnemu direktorju za notranjo politiko, ker se je odzval na to prizadevanje z delovanjem sekretariatov parlamentarnih odborov, ki so pogosto olajšali sodelovanje s sekretariatom pristojnega odbora. 10. junija 2006 so bili vsi podpredsedniki vabljeni k izmenjavi pogledov s pristojnim odborom. Izmenjava je imela trojni cilj: prvič, seznanitev s presojo vključevanja načela enakosti med spoloma v okviru parlamentarnega dela; drugič, pojasnitev vprašalnika, pripravljenega v zvezi s tem; tretjič, skupna določitev časovnega razporeda.

Po drugi strani je poročevalec zaradi zagotavljanja zanesljivih podatkov pri delu parlamentarnih odborov prosil podpredsednike, da odgovorijo na vprašalnik s petindvajsetimi vprašanji. Vprašalnik je sestavljen iz štirih glavnih delov: (1) obseg delovanja pristojnega odbora; (2) strategija o enakosti med spoloma ter zastavljeni kratkoročni in dolgoročni cilji; (3) izvajanje načela enakosti med spoloma v okviru dela odborov; (4) strokovna presoja enakosti med moškimi in ženskami, posvetovanje in sodelovanje med pristojnim odborom in drugimi službami znotraj in izven Parlamenta. To poročilo nadalje kvantitativno in kvalitativno analizira prejete odgovore.

• [1]  Zadeva Abdulaziz, Cabales in Balkandi proti Združenemu kraljestvu, sodba z dne 28. maja 1985, serija A, št. 94, odstavek 72.

POSTOPEK

Naslov	Vključevanje načela enakosti med spoloma v delo odborov
Številka postopka	2005/2149(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	FEMM 15.6.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanja   Datum sklepa
Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja	Anna Záborská 25.4.2006
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)
Obravnava v odboru	4.10.2006		13.11.2006		20.12.2006
Datum sprejetja	20.12.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		30 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Edit Bauer, Emine Bozkurt, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Doris Pack, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Christa Prets, Teresa Riera Madurell, Raül Romeva i Rueda, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Anna Hedh, Elisabeth Jeggle, Christa Klaß, Zita Pleštinská, Karin Resetarits, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Bernadette Vergnaud
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Hanna Foltyn-Kubicka
Datum predložitve	22.12.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...