PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO skupnega stališča Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v nepogodbenih obligacijskih razmerjih („Rim II“)

22.12.2006 - (9751/7/2006 – C6‑0317/2006 – 2003/0168(COD)) - ***II

Odbor za pravne zadeve
Poročevalka: Diana Wallis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o skupnem stališču Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v nepogodbenih obligacijskih razmerjih („Rim II“)

(9751/7/2006 – C6‑0317/2006 – 2003/0168(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (9751/7/2006 – C6‑0317/2006),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1] o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2003)0427)[2],

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0083),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za pravne zadeve (A6‑0481/2006)

1.  odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Skupno stališče Sveta	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 7
(7) Materialno področje uporabe in določbe te uredbe bi morale biti skladni z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ("Bruselj I") in Rimsko konvencijo o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti.	(7) Vsebinsko področje uporabe in določbe te uredbe bi morali biti skladni z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah ("Bruselj I") in Rimsko konvencijo o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti ter s prihodnjo uredbo o pravu, ki se uporablja za pogodbene obveznosti ("Rim I").
Obrazložitev
Popolnoma očitno je, da mora biti uredba skladna ne le z Rimsko konvencijo iz leta 1980 - ki bo še naprej obstajala, saj Danska ne sodeluje pri sprejetju Uredbe, Združeno kraljestvo pa vsaj za zdaj zavrača Rim I, ampak tudi z novo uredbo, ki je v fazi sprejemanja. Ta predlog spremembe ustreza predlogu spremembe, sprejetem v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7a) Skrb za skladnost v pravu Skupnosti zahteva, da ta uredba ne posega v določbe, ki se nanašajo ali vplivajo na veljavno pravo, vsebovano v instrumentih sekundarne zakonodaje poleg te uredbe, kot so kolizijska pravila v konkretnih zadevah, obvezna pravila, ki izvirajo iz Skupnosti, in temeljna pravna načela notranjega trga. Posledično bi morala ta uredba spodbujati pravilno delovanje notranjega trga, zlasti prostega pretoka blaga in storitev.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe, ki je bil sprejet v prvi obravnavi, in temelji na besedilu uvodne izjave 19 v izvornem predlogu Komisije, je treba brati skupaj s predlogom spremembe k členu 27. Bistvenega pomena je, da določbe te Uredbe ovirajo pravilnega delovanja notranjega trga.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 10 a (novo)
	(10a ) Pravila o koliziji zakonov, določena v tej uredbi, zajemajo tudi obveznosti, ki temeljijo na objektivni odgovornosti, usklajena pravila o dejavnikih povezave pa veljajo tudi za vprašanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti za škodno dejanje.
Obrazložitev
Zlasti (a ne izključno) glede obveznosti, ki izhajajo iz prometnih nezgod, ki temeljijo na objektivni odgovornosti lastnika vozila, je pomembno jasno prikazati, da pravila o koliziji zajemajo tudi objektivno odgovornost. Treba je tudi pojasniti, da usklajena pravila o dejavnikih povezave veljajo tudi za vprašanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti za škodno dejanje. Predlog spremembe je bil sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 12 a (novo)
	(12a) Potreba po tem, da se prepreči izkrivljanje konkurence, in zahteva po pravni varnosti morata biti podrejeni potrebi po pravičnem ravnanju v posameznih primerih, zato morajo sodišča imeti določeno mero diskrecijske pravice.
Obrazložitev
V pravila je treba vgraditi nekaj prožnosti, da bodo lahko sodišča ravnala pravično v posameznih primerih. Sodišča zadeve že sedaj razvrščajo kot "postopkovne", da si omogočijo določeno mero diskrecijske pravice. Potreba po pravni varnosti bi bila bolj upoštevana, če bi sodiščem podelili omejeno diskrecijsko pravico. Ta predlog spremembe ustreza predlogu spremembe, sprejetemu v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 19
(19) Posebno pravilo iz člena 6 ni izjema od splošnega pravila iz člena 4(1), ampak zgolj njegovo pojasnilo. Glede nelojalne konkurence bi moral predpis glede kolizije zakonov varovati konkurente, potrošnike in splošno javnost ter zagotavljati pravilno delovanje tržnega gospodarstva. Povezava s pravom države, v kateri so razmerja med konkurenti ali skupni interesi potrošnikov prizadeti ali bi lahko bili prizadeti, je na splošno v skladu s temi cilji.	črtano
Obrazložitev
Splošno pravilo je v primerih nelojalne konkurence lahko popolnoma ustrezno. V uvodnih izjavah 20 in 21 Svet pojasnjuje, da "nelojalna konkurenca in dejanja omejevanja svobodne konkurence"pomenijo kršitve konkurenčnega prava nacionalnih držav in konkurenčnega prava Skupnosti, zlasti kršitve členov 81 in 82 Pogodbe. Komisija pa se je v svojem spremenjenem predlogu (KOM(2006)83 končno) odločila za drugačen pristop in določila pravilo za "nepogodbene obveznosti, ki izhajajo iz nelojalne poslovne prakse". Zaradi trenutno potekajoče razprave o zeleni knjigi o odškodninskih tožbah zaradi kršitve protimonopolnih pravil ES je Komisija protikonkurenčne prakse iz členov 81 in 82 Pogodbe raje prepustila splošnemu pravilu, kar morda pomeni, da "želi Komisija med postopkom soodločanja podpreti drugačno rešitev". Pristop Sveta v skupnem stališču bi zmanjšal pravico Komisije do pobude in preprečil odločanje Parlamenta glede vseh bodočih zakonodajnih predlogov Komisije, ki se nanašajo posebej na konkurenčno pravo. Ugotavlja se, da je bil ustrezni predlog spremembe sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 20
(20) Nepogodbene obveznosti, nastale zaradi omejevanja konkurence iz člena 6(3), bi morale zajemati kršitve tako nacionalnega konkurenčnega prava kot konkurenčnega prava Skupnosti. Pravo, ki se uporablja za takšne nepogodbene obveznosti, bi moralo biti pravo države, na katere trgu ima omejitev učinek ali bi ga lahko imela, pod pogojem, da je učinek neposreden in bistven. Kjer škoda nastane v več kot eni državi, naj se uporaba katerega koli prava teh držav omeji na škodo povzročeno v tej državi.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 19.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 21
Med primere zadev, ki so zajete v členu 6(3), sodijo prepoved sporazumov med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami članicami in katerih cilj ali posledica je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence v državi članici ali na notranjem trgu, kakor tudi prepoved zlorabe prevladujočega položaja v državi članici ali na notranjem trgu.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 19.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 22
Glede okoljske škode, člen 174 Pogodbe, ki določa, da bi bilo treba doseči visoko raven varstva, ki temelji na previdnostnem načelu in načelih, da bi bilo treba delovati preventivno, da je treba okoljsko škodo prednostno odpravljati pri viru in da mora plačati povzročitelj obremenitve, popolnoma opravičuje uporabo načela diskriminacije v korist osebe, ki je utrpela škodo. Vprašanje, kdaj lahko oseba, ki zahteva odškodnino, izbira pravo, ki naj se uporabi, bi bilo treba določiti v skladu s pravom države članice, v kateri je sodišče, kjer poteka postopek.	črtano
Obrazložitev
Splošno pravilo je lahko popolnoma ustrezno za okoljsko škodo. Ker pa ni jasno, kaj se misli z "okoljsko škodo", bi se morala uredba ukvarjati le s tem, katero pravo naj se uporabi, ne pa z materialnim pravom o okoljski odgovornosti. Če bi se izkazalo, da je nujno treba imeti posebno pravilo za "okoljsko škodo", je treba vključiti klavzulo o opredelitvi te škode. Ta predlog spremembe ustreza predlogu spremembe, sprejetem v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 25 a (novo)
	(25a) Kar zadeva kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic, ta uredba državam članicam ne preprečuje, da bi izvajale ustavne predpise v zvezi s svobodo tiska in svobodo izražanja v medijih. Država, v kateri nastopi/jo ali bi lahko nastopil/i najbolj bistveni dejavnik/i škode naj bi bila država, kateri je publikacija ali televizijski/radijski program prvenstveno namenjen, oziroma če to ni jasno, država, v kateri se izvaja uredniški nadzor. V tem primeru se uporabi pravo te države. Država, kateri je publikacija ali televizijski/radijski program namenjen, se določi zlasti na osnovi jezika publikacije ali televizijskega/radijskega programa ali na osnovi obsega prodaje oziroma števila bralcev/gledalcev/poslušalcev v tej državi ali na osnovi deleža celotne prodaje oziroma števila bralcev/ gledalcev/ poslušalcev ali na osnovi kombinacije teh faktorjev. Podobne zahteve naj veljajo v zvezi z objavo preko svetovnega spleta ali drugih elektronskih omrežij.
Obrazložitev
Čeprav sta se Komisija v spremenjenem predlogu in Svet v skupnem stališču odpovedala poskusu, da bi vključila pravila o pravu, ki se uporablja za kršitev zasebnosti ali osebnostnih pravic, poročevalka meni, da se temu vprašanju ne bi smeli izogibati. Meni, da je stališče Parlamenta v prvi obravnavi pameten pristop, in da je skladen s sodbo v primeru C-68/93 Fiona Shevill in drugi [1995] ECR I-415. Pravilo je oblikovano tako, da zajema situacije, ko lahko domnevamo, da obstaja očitna tesnejša povezava z državo, v kateri se nahaja glavni kraj publikacije ali oddaje. S tem sta zagotovljena večja pravna varnost za založnike in predvajalce in jasno pravilo, ki se bo uporabljalo pri vseh publikacijah, tudi tistih na internetu.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 28
(28) Strankama bi bilo treba dovoliti, da se lahko izrecno odločita, katero pravo se bo uporabljalo za nepogodbene obveznosti, da se tako spoštujejo nameni strank in okrepi pravna varnost. Primerno bi bilo zaščititi šibkejše stranke, tako da se ta izbira omeji z določenimi pogoji.	(28) Strankama bi bilo treba dovoliti, da se lahko izrecno odločita, katero pravo se bo uporabljalo za nepogodbene obveznosti, da se tako spoštujejo nameni strank in okrepi pravna varnost. Primerno bi bilo zaščititi šibkejše stranke, tako da se ta izbira omeji z določenimi pogoji. Poleg tega je treba spoštovati namene strank, če o izbiri prava, ki se uporabi v primeru škodnega dejanja, lahko utemeljeno odloči/sklepa sodišče.
Obrazložitev
Pomembno je spoštovati avtonomijo stranke tudi takrat, ko izbira prava ni izražena, ampak se o njej sklepa. Ta predlog spremembe ustreza predlogu spremembe, sprejetem v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 29 a (novo)
	(29a) Treba je pojasniti, da mora sodišče, pred katerim teče postopek, pri oceni telesne škode uporabiti načelo vrnitve v prejšnje stanje ob upoštevanju dejanskih razmer žrtve v državi, kjer ima običajno prebivališče. To naj vključuje zlasti dejanske stroške kasnejše pomoči in zdravniške oskrbe.
Obrazložitev
Ker je Svet zavrnil predlog spremembe Parlamenta v prvi obravnavi, ki je predvideval, da se v primeru prometne nezgode pri izračunu višine zahtevka uporablja nacionalno pravo žrtve, je poročevalka pripravila dva nova predloga spremembe (enega k preambuli in enega k normativnem delu), katerih namen je doseči enak rezultat z drugačnimi sredstvi. Ker je bila prvotna omejitev na prometne nezgode predmet kritik, je poročevalka določbe razširila, da bi krile telesne poškodbe na splošno.
V primeru telesnih poškodb je izredno pomembno upoštevati okoliščine, v katerih se bo znašla žrtev v državi običajnega prebivališča: dejanske stroške nege in oskrbe, kasnejše zdravniške oskrbe itd. S tem se tudi prepreči neupravičeno obremenjevanje sistema socialne varnosti in programov pomoči države običajnega prebivališča žrtve nezgode.
Namen predloga spremembe je olajšati dosego dogovora s Svetom.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 29 b (novo)
	(29b) Vsaka stranka v sporu, ki vloži zahtevek ali tožbo pri nacionalnem sodišču, ki sodi na področje uporabe te uredbe, lahko preuči katero koli z njegovim zahtevkom ali tožbo povezano vprašanje s področja veljavnega prava, ter po potrebi ustrezno obvesti sodišče in vse druge stranke o pravu, za katerega stranka v sporu trdi, da se uporabi za vse ali kateri koli del njenega zahtevka.
Obrazložitev
Ta preprosta določba, ki je bila vključena v predlog spremembe v prvi obravnavi, bo zagotovila, da bodo stranke in sodišča ustrezno upoštevali vprašanje prava, ki se uporabi, s čimer bo lažje zagotavljati pravno varnost.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 30 a (novo)
	(30a) Tako kot v Rimski konvenciji velja načelo „iura novit curia“. Sodišče samo po uradni dolžnosti določi tuje pravo. Pri določitvi tujega prava lahko sodišču pomagajo stranke, sodišče pa naj bi lahko stranke tudi zaprosilo za pomoč.
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 31
(31) Treba bi se bilo izogibati stanju, ko so predpisi glede kolizije zakonov razpršeni med več instrumenti ter obstoju razlik med temi predpisi. Vendar pa ta uredba ne izključuje možnosti vključitve predpisov glede kolizije zakonov v okviru nepogodbenih obveznosti v predpise Skupnosti v zvezi s posebnimi zadevami.	(31) Treba bi se bilo izogibati stanju, ko so predpisi glede kolizije zakonov razpršeni med več instrumenti ter obstoju razlik med temi predpisi. Vendar pa ta uredba ne izključuje možnosti vključitve predpisov glede kolizije zakonov v okviru nepogodbenih obveznosti v predpise Skupnosti v zvezi s posebnimi zadevami.
Ta uredba ne sme vplivati na uporabo drugih instrumentov, ki opredeljujejo določbe, katerih namen je spodbujati pravilno delovanje notranjega trga, če se te določbe ne morejo uporabljati skupaj s pravom, določenim s pravili te uredbe.
Obrazložitev
Glej novo uvodno izjavo 7a in predlog spremembe k členu 27.
Predlog spremembe 15 Člen 1, odstavek 2, točka (g)
(g) nepogodbene obveznosti, nastale zaradi kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.	črtano
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe, ki uvaja uvodno izjavo25a.
Predlog spremembe 16 Člen 1, odstavek 3
3. Ta uredba se ne uporablja za dokaze in postopke, brez poseganja v člena 21 in 22.	3. Ta uredba se ne uporablja za dokaze in postopke, brez poseganja v člene 15a, 21 in 22.
Obrazložitev
Predlog spremembe je vezan na predloge sprememb, ki vstavljajo člen 15a in uvodno izjavo 30a.
Predlog spremembe 17 Člen 6
Člen 6	črtano
Nelojalna konkurenca in akti, ki omejujejo svobodno konkurenco
1. Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi nelojalne konkurence, je pravo države, v kateri je konkurenca ali skupni interes potrošnikov prizadet ali bi bil lahko prizadet.
2. Kadar dejanje nelojalne konkurence prizadene izključno interes posebnega konkurenta, se uporablja člen 4.
3. Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi omejevanja konkurence, je pravo države, na katere trgu ima omejitev učinek ali je verjetno, da ga bo imela.
4. Od prava, ki se uporablja na podlagi tega člena, ni mogoče odstopati s sporazumom v skladu s členom 14.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 19.
Predlog spremembe 18 Člen 7
Člen 7	črtano
Okoljska škoda
Pravo, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi okoljske škode ali škode, povzročene osebam ali premoženju, kot posledica take škode, je pravo, ki se določi ob uporabi člena 4(1), razen če se oseba, ki zahteva odškodnino za škodo, odloči, da se za zahtevek uporablja pravo države, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil škodo.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 22.
Predlog spremembe 19 Člen 7 a (novo)
	Člen 7a
	Kršitve zasebnosti in osebnostnih pravic
	1. Kar zadeva pravo, ki se uporabi za nepogodbene obveznosti, ki nastajajo zaradi kršitev zasebnosti ali osebnostnih pravic se uporabi pravo države, v kateri nastopi(-jo) ali bi lahko nastopil(-i) najbolj bistveni dejavnik(-i) škode.
	Če kršitev izhaja iz objave tiskane publikacije ali oddaje, je država, v kateri nastopi(-jo) ali bi lahko nastopil(-i) najbolj bistveni dejavnik(-i) škode, država, kateri naj bi bila publikacija ali oddaja prvenstveno namenjena oziroma, če to ni očitno, država, v kateri se izvaja uredniški nadzor ter se uporabi pravo te države.. Država, kateri je publikacija ali oddaja namenjena, se določi zlasti na osnovi jezika publikacije ali oddaje ali na osnovi obsega prodaje oziroma velikosti občinstva v tej državi ali na osnovi deleža celotne prodaje oziroma velikosti občinstva ali na osnovi kombinacije teh faktorjev.
	Ta določba se smiselno uporablja za objave prek interneta ali drugih elektronskih omrežij.
	2. Za pravico do odgovora ali podobne ukrepe in za preventivne ukrepe ali sodne prepovedi, ki za založnika ali predvajalca veljajo zaradi vsebine publikacije ali oddaje, se uporablja pravo države, v kateri ima založnik ali predvajalec običajno prebivališče.
	3. Odstavek 2 se uporablja tudi za kršitve zasebnosti ali osebnostnih pravic, ki so posledica obdelave osebnih podatkov.
Obrazložitev
Glej obrazložitev predloga spremembe k uvodni izjavi 25a.
Drugi odstavek, ki obravnava sodno prepoved, temelji na izvornem predlogu Komisije, a je bolj realističen, saj je treba takšno prepoved izdati takoj in je začasne narave.
Namen odstavka 3 je zapolniti domnevno vrzel v izvornem predlogu uredbe.
Predlog spremembe ustreza predlogu spremembe, sprejetem v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 20 Člen 8, odstavek 3
3. Od prava, ki se uporablja na podlagi tega člena, ni mogoče odstopati s sporazumom v skladu s členom 14.	3. Od prava, ki se uporablja na podlagi tega člena, je mogoče odstopati s sporazumom v skladu s členom 14 samo, če so se stranke o sporazumu pogajale posamezno.
	Sporazum je vedno nastal na podlagi posamičnih pogajanj, če ni bil vnaprej pripravljen in so stranke imele vpliv na njegovo vsebino.
Predlog spremembe 21 Člen 15 a (novo)
	Člen 15a
	Določitev vsebine tujega prava
	Sodišče, pred katerim teče postopek, po uradni dolžnosti določi vsebino tujega prava. Pri tem lahko sodišče glede na okoliščine zaprosi za pomoč stranke.
Obrazložitev
Velja načelo „iura novit curia“. Sodišče mora samo po uradni dolžnosti določiti tuje pravo. Pri določitvi tujega prava lahko stranke pomagajo sodišču in sodišče lahko v ustreznih primerih zaprosi stranke za pomoč.
Predlog spremembe 22 Člen 21 a (novo)
	Člen 21a
	Škoda
	Sodišče, pred katerim teče postopek, pri oceni telesne škode uporabiti načelo vrnitve v prejšnje stanje ob upoštevanju dejanskih razmer žrtve v državi, kjer ima običajno prebivališče.
Obrazložitev
Glej obrazložitev k predlogu spremembe, ki uvaja uvodno izjavo 29a.
Predlog spremembe 23 Člen 26
Uporaba določb prava države, kakor to določa ta uredba, se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom pristojnega sodišča.	1. Uporaba določb prava države, kakor to določa ta uredba, se lahko zavrne le, če je takšna uporaba očitno nezdružljiva z javnim redom pristojnega sodišča.
	1a. Ob tem se lahko uporaba določb prava, določenega v skladu s to uredbo, ki povzročajo dodeljevanje nekompenzacijskih odškodnin, kot so eksemplarične ali kazenske odškodnine, obravnava kot v nasprotju z javnim redom ("ordre public") pristojnega sodišča.
Obrazložitev
Kar zadeva novi drugi odstavek, obstoj eksemplarične ali kazenske odškodnine lahko spodbudi t.i. forum shopping (izbiro primernega sodišča), zato klavzula o pregledu vključuje obvezo na strani Komisije, da med pregledom izvajanja uredbe v tem smislu pregleda vprašanje škode.
Predlog spremembe je bil sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 24 Člen 27
Ta uredba ne posega v uporabo določb prava Skupnosti, ki v razmerju do posebnih zadev določajo predpise glede kolizije zakonov v okviru nepogodbenih obveznosti.	Ta uredba ne vpliva na uporabo in sprejetje aktov institucij Evropskih skupnosti, ki:
	(a) v zvezi s posameznimi zadevami določajo pravila za izbiro prava za pogodbena obligacijska razmerja; ali
	(b) opredeljujejo pravila, ki se uporabljajo ne glede na nacionalno pravo, v skladu s to uredbo, ki ureja zadevna nepogodbena obligacijska razmerja; ali
	(c) ali nasprotujejo uporabi določbe ali določb prava države sodišča ali prava, določenega s to uredbo; ali
	(d) določajo predpise, ki so namenjeni prispevanju k pravilnemu delovanju notranjega trga, če jih ni mogoče uporabiti v zvezi s pravom, ki ga določajo pravila mednarodnega zasebnega prava.
Obrazložitev
Uredba mora obstajati hkrati z zakonodajo o notranjem trgu in spodbujati, ne pa ovirati, pravilno delovanje notranjega trga. Posebno pozornost je treba nameniti razmerju med uredbo in televizijo brez meja, e- trgovino in direktivami o storitvah.
Predlog spremembe je bil sprejet v prvi obravnavi.
Predlog spremembe 25 Člen 28
Razmerje do obstoječih mednarodnih konvencij	črtano
1. Ta uredba ne posega v uporabo mednarodnih konvencij, katerih ena ali več pogodbenic so države članice v času sprejetja te uredbe in ki določajo predpise glede kolizije zakonov v zvezi z nepogodbenimi obveznostmi.
2. Vendar pa ima ta uredba med državami članicami prednost pred konvencijami, sklenjenimi izključno med dvema ali več državami članicami, če se nanašajo na zadeve, ki jih ureja ta uredba.
Predlog spremembe 26 Člen 30
Najpozneje do …* Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu po potrebi priloži predloge za prilagoditve te uredbe. Poročilo obravnava zlasti nepogodbene obveznosti, nastale zaradi prometnih nesreč in iz kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, vključno z obrekovanjem.	Najpozneje do …* Komisija predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o uporabi te uredbe. Poročilu po potrebi priloži predloge za prilagoditve te uredbe.
	Pri pripravi poročila Komisija posebno pozornost nameni vprašanju, na kakšen način se tuje pravo obravnava v različnih jurisdikcijah in kako vpliva nanje, vprašanju odškodnin, vključno glede možnosti dodelitve eksemplarične ali kazenske odškodnine v določenih jurisdikcijah.
	Poročilo vsebuje tudi analitično študijo o tem, v kolikšni meri sodišča držav članic v praksi uporabljajo tuje pravo, in priporočila o želenem skupnem pristopu do uporabe tujega prava.
	Najpozneje do … Komisija po izčrpnih posvetovanjih z zainteresiranimi strankami predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o stanju na področju kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic v zvezi s svobodo izražanja in svobodo tiska. Poročilu se priloži obsežna študija o obsegu tega pojava, problemih in izčrpna ocena o vplivih. Če je potrebno, se v poročilu predlaga spremembe k tej uredbi in/ali sprejetje posebne zakonodaje.
	Najpozneje do … Komisija po izčrpnih posvetovanjih z zainteresiranimi strankami, vključno s haaško konferenco o mednarodnem zasebnem pravu, predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru poročilo o stanju na področju prava, ki se uporablja za nezgode v cestnem prometu. Poročilu se priloži obsežna študija o obsegu tega pojava, problemih in izčrpna ocena o vplivih. Če je potrebno, se v poročilu predlaga spremembe k tej uredbi in/ali sprejetje posebne zakonodaje.
Obrazložitev
Poročevalka ni edina, ki si prizadeva za klavzulo o obsežnem pregledu. Določba naj bi prav tako omogočila sporazum s Svetom. Ker kljub intenzivni razpravi Svet, potem ko je Komisija umaknila relevantni predlog, ni našel rešitve za področje kršitev zasebnosti in osebnostnih pravic, pa to vprašanje ne sme ovirati sprejetja uredbe v celoti. Vseeno mora zakonodajalec temu področju zaradi njegovega temeljnega pomena še vedno namenjati posebno pozornost. Sicer pa ni potrebno, da so za posvetovanja imenovane posebne poklicne skupine.

• [1]  UL C 157, 6.7.2006, str. 370.
• [2]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Poročevalka je zelo skrbno preučila skupno stališče Sveta. Odobrava pozornost, ki sta jo Svet in Komisija namenila mnenju s prve obravnave Parlamenta, in dejstvo, da se številni predlogi spremembe Parlamenta tako ali drugače odražajo v skupnem stališču.

Pri pripravi osnutka priporočila za drugo obravnavo pa je poročevalka upoštevala velikansko večine glasov, ki jo je prejelo mnenje v prvi obravnavi. Rada bi opozorila zlasti na pomen, ki ga poslanci pripisujejo predpisom o nezgodah v cestnem prometu in .kršitvam zasebnosti ali osebnostnih pravic, zato se je odločila, da se bo še naprej zavzemala za vključitev ustreznih določb o teh zadevah v končno uredbo.

Kar se tiče zasebnosti in osebnostnih pravic, je poročevalka razočarana zaradi odločitve Komisije, da iz svojega spremenjenega predloga umakne zadevne določbe. Čeprav se zaveda političnih težav, ki jih ima Svet, in jih razume, meni, da bi bilo prav in ustrezno le, če bi Komisija ostala pri predlogih sprememb Parlamenta v prvem branju, s čimer bi dala Parlamentu možnost, da še razmisli o tem pomembnem vprašanju in morebiti preuči druge možnosti.

Glede nezgod v cestnem prometu poročevalka odobrava pripravljenost Sveta, da prepusti Komisiji nadaljevanje zadeve, meni pa, da bi moral biti pristop v klavzuli o pregledu bolj osredotočen. Meni tudi, da se je potrebno več in bolje posvetovati z zainteresiranimi stranmi, in da mora Skupnost v času, ko se pripravlja na pristop k haaški konvenciji, bolje uskladiti svoje dejavnosti na področju zasebnega mednarodnega prava s tem organom. Prepričana je tudi, da je možno vprašanje škode v primerih telesnih poškodb ustrezno urediti v okviru Rima II in predlaga novo rešitev, ki je skladna s cilji Parlamenta v prvem branju, kar naj bi olajšalo doseganje sporazuma s Svetom.

Iz razlogov, navedenih v obrazložitvah k zadevnim predlogom sprememb, poročevalka tudi meni, da bi bilo treba črtati posebne določbe o nelojalni konkurenci in okoljski škodi.

Glede razmerja med Rimom II in drugimi instrumenti Skupnosti, poročevalka lahko le ponovi, kar je napisala v obrazložitvi k poročilu v prvem branju, in sicer, da si je zelo prizadevala zagotoviti, da bi uredba lahko obstajala hkrati z zakonodajo o notranjem trgu, in da bi spodbujala, ne ovirala, pravilno delovanje notranjega trga. Posebno pozornost je namenila razmerju med uredbo in televizijo brez meja in direktivami o e- trgovini. Želela je predlagati načelen, holističen pristop, s katerim bi se bilo mogoče izogniti razčlenjevanju in posebnim ureditvam, sedanjim in prihodnjim, ki povzročajo zmedo, in ki služijo le temu, da se v naši vse bolj komplicirani in manj pregledni zakonodaji vse težje znajdemo.

Kar se tiče ostalega, predlogi sprememb, predlagani v osnutku poročila, skupaj z obrazložitvijo, govorijo sami zase.

POSTOPEK

Naslov	Skupno stališče Sveta o sprejetju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi prava v nepogodbenih obligacijskih razmerjih („Rim II“)
Referenčni dokumenti	9751/7/2006 – C6-0317/2006 – 2003/0168(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	6.7.2005		P6_TA(2005)0284
Predlog Komisije	KOM(2003)0427 – C5-0338/2003
Spremenjeni predlog Komisije
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	28.9.2006
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 28.9.2006
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Diana Wallis 14.9.2004
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	2.10.2006	20.11.2006				20.12.2006
Datum sprejetja	20.12.2006
Izid končnega glasovanja	+ : –: 0 :			13 2 6
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Berger, Rosa Díez González, Bert Doorn, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Hans-Peter Mayer, Achille Occhetto, Aloyzas Sakalas, Diana Wallis, Rainer Wieland, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki, navzoči na končnem glasovanju	Nicole Fontaine, Jean-Paul Gauzès, Malcolm Harbour, Wolf Klinz, Kurt Lechner, Eva Lichtenberger, Toine Manders, Manuel Medina Ortega, Alexander Radwan
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sharon Bowles
Datum predložitve	22.12.2006
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...