DRUGO POROČILO o predlogu Uredbe Sveta o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005

26.1.2007 - (KOM(2006)0241– C6‑0235/2006 – 2006/0083(CNS)) - *

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja
Poročevalec: Lutz Goepel

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Sveta o pravilih za prostovoljno modulacijo neposrednih plačil, predvidenih v Uredbi (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1290/2005

(KOM(2006)0241– C6‑0235/2006 – 2006/0083(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0241)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0235/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 in člena 52(3) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za proračun (A6‑0315/2006),

–   ob upoštevanju drugega poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A6‑0009/2007),

1.  zavrne predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog;

3.  poziva Komisijo, naj v primeru, da predloga ne bo umaknila, zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Postopek v Evropskem parlamentu

Predlog Komisije o uvedbi prostovoljne modulacije je bil najprej zavrnjen v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja s 3 glasovi proti ter v Odbor za proračun, kjer zavrnitvi ni nihče nasprotoval.

Prav tako je bil predlog z veliko večino 559 proti 64 glasov (16 vzdržanih) zavrnjen na plenarnem zasedanju 14. novembra 2006. Komisija svojega predloga ni umaknila.

Svet se še vedno močno nagiba k spremembi predloga Komisije, in sicer na način, ki bi prostovoljno in obvezno modulacijo ločil drugo od druge do takšne mere, da bi bilo prostovoljno modulacijo po letu 2008 izredno težko pretvoriti v obvezno.

Razprave v odborih in na plenarnem zasedanju so pokazale, da glede zagotavljanja zadostnega financiranja 2. stebra kmetijske politike obstaja široko soglasje, ki presega razhajanja med političnimi skupinami. Prišlo je do vsesplošnega obžalovanja njegovega trenutnega nezadostnega financiranja, ki ga je povzročil sklep Sveta o finančni perspektivi 2007-2013, sprejet decembra 2005.

Poglavitni vzroki za zavrnitev prostovoljne modulacije, ki so bili omenjeni v razpravi, so:

· pomanjkanje vsakršne presoje vplivov, kljub očitnemu vplivu tega pravnega akta na kmete,

· nevarnost diskriminacije kmetov v EU, proti kateri predlog ne predvideva nobenih preventivnih ukrepov,

· ponovna neopazna nacionalizacija kmetijske politike,

· proračunski vidiki in vidiki strukturne politike predloga, ki zbujajo skrb (zlasti opustitev zahteve glede sofinanciranja),

· nevključitev Parlamenta v pripravo tako obsežnega načrta, in

· dejstvo, da predlog o prostovoljni modulaciji v veliki meri prejudicira rezultate t.i. kontrolnega pregleda leta 2008/2009 na področju kmetijstva, ne da bi Parlament v razpravah sodeloval kot enakovreden partner, kot je predvideno v medinstitucionalnem sporazumu o finančni perspektivi,

Svet se do sedaj še na noben način ni odzval na pomisleke Parlamenta.

Po mnenju poročevalca tako še vedno obstajajo razlogi, ki so privedli do zavrnitve predloga na plenarnem zasedanju.

Poročevalec glede na rezultat pogajanj meni, da bi morala Komisija v okviru kontrolnih pregledov predložiti nove predloge o financiranju 2. stebra, na podlagi obsežnih presoj vplivov ter intenzivnih in zgodnjih razprav z Evropskim parlamentom. V tem kontekstu se potem lahko razpravlja tudi o vprašanju nadaljnje stopnje obvezne modulacije.

Mnenje o prvem poročilu

I) Uvod

Predlog Komisije o uvedbi prostovoljne modulacije temelji na sklepu Sveta decembra 2005 (prim. sklepi Sveta z dne 16.12.2005, odstavek 63).

Razlog zanj je bilo zmanjšanje sredstev za razvoj podeželja (okrog 69 milijard namesto 88 milijard eurov), o katerem je bil dosežen dogovor v Svetu pod pritiskom enega odstotka držav, zlasti Velike Britanije, ki naj bi jih deloma nadomestili s prostovoljno modulacijo. Parlament je proti temu nemudoma izrazil pomembne zadržke (gl. izjavo 9 o Medinstitucionalnem sporazumu o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju – v nadaljevanju MIS).

Sklep Sveta predvideva tudi t. i. pregled za skupne odhodke Unije, skupaj z odhodki za kmetijstvo. Evropski parlament želi vsestransko sodelovati pri pripravi in izvajanju rezultatov (prim. izjava 3 o MIS-u).

Predlog Komisije, ki ponekod odstopa od Sklepa Sveta, navaja naslednje pomembne točke:

- države članice lahko v okviru prostovoljne modulacije vsa neposredna plačila zmanjšajo za 20 % (Svet je želel vključiti tudi tržne odhodke);

- za modulacijo ni nikakršnih mejnih pogojev, razen da so izvzeti mali prejemniki, ki prejemajo manj kot 5000 eurov neposrednih plačil;

- s sredstvi se lahko prosto razpolaga v okviru določb uredbe o EKSRP; treba je spoštovati določbe o najmanjši porabi na os (Svet je menil drugače);

- sofinanciranje ni obvezno;

- države članice morajo v dveh mesecih določiti stopnjo zmanjšanja za celotno obdobje financiranja.

Presoja vplivov ni bila opravljena.

Države članice tudi močno podpirajo večjo prožnost, t. j. zlasti konec razporejanja sredstev po oseh, podaljšanje roka za prijavo, možnost za prilagoditev stopnje modulacije v obdobju financiranja, večja regionalizacija itd.

II) Ocena

Parlament ne more potrditi predloga, ker

- je ogroženo preživetje številnih kmetij,

- predlog izkrivlja konkurenco in povzroča diskriminacijo med kmeti v posameznih državah članicah, kar je v nasprotju s Pogodbo,

- vodi do opuščanja oziroma ponovne nacionalizacije SKP ter opušča načelo solidarnosti v skupni kmetijski politiki,

- ne upošteva ciljev Skupnosti za podeželje,

- je predlog neuravnotežen in nekoherenten ter ker

- krši pravico EP do sodelovanja.

Brez presoje vplivov ali zanesljivih številk Parlament ne more potrditi tako daljnosežne spremembe paradigem.

Poročevalec ugotavlja, da je Parlament v Bögejevem poročilu za rešitev problemov pri financiranju skupne kmetijske politike predlagal obvezno nacionalno sofinanciranje odhodkov prvega stebra. Tako bi lahko spoštovali obljube, ki so jih kmetom dali predsedniki držav in vlad oktobra 2002, ne da bi pod vprašaj postavili skupno kmetijsko politiko, tj. politiko, o kateri se odloča skupaj na evropski ravni.

Zaradi sklepa Sveta se bo razprava o strukturi odhodkov za kmetijstvo v okviru pregleda zožila na vprašanja modulacije, kakor kaže napoved komisarke o širitvi obvezne modulacije po letu 2008. Očitno ne bo prišlo do odprte obravnave predlogov Parlamenta iz Bögejevega poročila.

Posamezni popravki za nazaj ne zadoščajo, veliko bolj je potrebna obširna preučitev preučiti vseh možnosti, na podlagi katerih bi lahko oblikovali koherentne in med seboj skladne predloge.

A) Učinek na skupni kmetijski trg

Prostovoljna modulacija v predlagani obliki krši načela SKP in pravice prizadetih kmetov ter ogroža celotno kmetijstvo v Evropi.

1.  Predlog krši načelo nediskriminacije. Temeljni načeli SKP sta enakost konkurenčnih pogojev in solidarnost (člena 33 in 34 Pogodbe ES). S predlogom bodo možna velika nacionalna in regionalna odstopanja pri izračunavanju dohodkovne podpore Skupnosti (do 20 %). Te razlike nimajo objektivne osnove. V uredbi niso predvideni pogoji za izvajanje modulacije (delovna mesta, dohodkovna podpora na hektar idr.) niti v njej ni mehanizma, ki bi preprečil, da bi se konkurenčni položaj kmetov nesorazmerno poslabšal. Diferenciacija na skupnem kmetijskem trgu pri dohodkovnih podporah brez objektivnih meril je vendar v nasprotju z dosledno sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti. Kršitev je še očitnejša, ker za predlog ni bila opravljena presoja vplivov.

2.  Poleg tega bi zaradi predloga Komisije prišlo do znatne izgube dohodkov v kmetijstvu, ne da bi bila za to na voljo ocena posledic.

Neposredna plačila se lahko po letu 2008 zmanjšajo za tretjino glede na stanje iz leta 2003 (20-odstotna prostovoljna in 5-odstotna obvezna modulacija ter 8-odstotna zmanjšanja po pristopu Romunije in Bolgarije), čeprav naj bi bila po sklepu iz leta 2002 plačila do leta 2013 zagotovljena.
Do zmanjšanj bo prišlo v času, ko bo evropsko kmetijstvo v težavnem procesu prilagajanja (vse večja konkurenca na svetovnem trgu, reforma pomembnih tržnih ureditev, vse višje cene surovin idr.). Zmanjšanja na kratki rok in poleg tega v takem obsegu ne bodo privedla do strukturnih prilagoditev, ampak do strukturnega zloma. Kmetje sedaj potrebujejo gotovost, ki jim bo omogočila načrtovanje. Popolnoma bodo izgubili zaupanje v politiko, če se bo dane obljube kar naprej postavljalo pod vprašaj.

B) Cilji in načela razvoja podeželja

1.  Za razliko od predpisov za vse ostale strukturne sklade in tudi od preteklih določb za modulacijo ta predlog ne predvideva sofinanciranja. Vendar je sofinanciranje bistven instrument strukturne politike, ki zagotavlja, da so sredstva Skupnosti porabljena v skladu z načeli učinkovitosti in gospodarnosti in le tam, kjer dejansko ustvarjajo dodano vrednost.

2.  Glede na opazne probleme financiranja v nekaterih državah članicah z obveznim sofinanciranjem ne bi zagotovili enotnega izvajanja prostovoljne modulacije, saj bi na odločitev bistveno vplivalo stanje nacionalnega proračuna, manj pa vprašanja dohodkov kmetov ali potrebe podeželja. To še enkrat jasno kaže, da je predlog slabo premišljen in na hitro narejen izdelek, ki ogroža celovitost politike razvoja podeželja in ga ni mogoče rešiti s posameznimi naknadnimi popravki.

3.  Že vnaprej je treba odkloniti še večjo prožnost, o kateri razpravlja Svet, npr. opustitev razporejanja sredstev po oseh, saj sicer ne bi bilo nobenih zagotovil, da so evropska sredstva porabljena v skladu z evropskimi cilji.

4.  V skrajnem primeru bi bila posledica predloga zmanjšanje že zagotovljenih celotnih sredstev za podeželje. Zmanjšanja v prvem stebru, ki je še vedno pomemben temelj kmetijstva, bi lahko uporabili za nadomeščanje nacionalnih sredstev sofinanciranja. V celoti gledano bi bilo potem iz prvega in drugega stebra ter sofinanciranja skupaj na voljo manj sredstev za podeželje kot pa sedaj. Predlog vodi ravno v nasprotno smer od želene.

C) Ponovna nacionalizacija kmetijske politike

20-odstotna modulacija vodi do ponovne nacionalizacije kmetijske politike. Od skupne kmetijske politike bi ostalo le ogrodje. Višina neposrednih plačil bi bila v pomembni meri v domeni držav članic, ravno tako pa tudi porazdelitev sredstev Skupnosti iz tega naslova.

Za zmanjšanja bi bila potrebna enostranska odločitev držav članic, prvi steber pa bi postal rudnik za nacionalne finančne interese. Določeni niso nobeni pogoji, ki bi preprečevali diskriminacijo kmetov ali ki bi zagotavljali, da bodo sredstva uporabljena za odpravljanje obstoječih neenakosti ali za uresničevanje določenih ciljev Skupnosti. Glede na širino ukrepov, predlaganih v drugem stebru, in zlasti, če bo Svet sprejel še daljnosežnejše predloge, bo le težko zagotoviti notranjo celovitost kmetijske politike Skupnosti.

Sprememba paradigem! Skupna kmetijska politika se ponovno nacionalizira, finančne potrebe zanjo pa se prenašajo na Skupnost. Ni si mogoče zamisliti tako daljnosežne reforme brez temeljitega posvetovanja s Parlamentom in vpletenimi stranmi.

D) Neupoštevanje Parlamenta

Sedanji predlog povsem jasno ne spoštuje pravic Parlamenta in ga tako ni mogoče sprejeti.

1.  Odhodki za razvoj podeželja so v skladu s Prilogo III MIS-a uvrščeni kot neobvezni odhodki. V okviru prostovoljne modulacije lahko države članice enostransko in brez vsestranskega sodelovanja Parlamenta v skladu s črko C MIS-a povečajo odhodke preko finančnega okvira iz Priloge I MIS-a za več milijard eurov. Tako obsežna sprememba proračuna pri neobveznih odhodkih brez udeležbe Parlamenta je očitno v nasprotju z vsebino in duhom MIS-a.

2.  Uvedba prostovoljne modulacije prejudicira rezultate pri pregledu proračuna, predvidenega za leti 2008/2009, ki naj bi bil podlaga za predloge za proračunsko obdobje po letu 2013. Pregled in vsi predlogi na njegovi osnovi se v skladu z izjavo 3 o MIS-u oblikujejo v tesnem sodelovanju s Parlamentom, o čemer pa v sedanjem predlogu ni niti sledu. Nasprotno, Parlament naj bi po postopku v skladu s členom 37 Pogodbe ES dal svoj blagoslov daljnosežnemu predlogu, ki ga je Svet sprejel na skrivaj.

3.  Glede na obsežnost predloga bi morala Komisija v skladu z medinstitucionalnim sporazumom o boljši pripravi zakonodaje opraviti presojo vplivov in se posvetovati z zadevnimi skupinami. K temu se je zavezala pred Parlamentom.

VRNITEV ZADEVE ODBORU

Datum vrnitve zadeve odboru (člen 52(3))	14.11.2006
Datum vrnitve zadeve odboru (člen 168)
Rok za predložitev poročila	-
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Lutz Goepel 21.11.2006
Obravnava v odboru	18.12.2006	24.1.2007
Datum sprejetja	24.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		32 3 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Dumitru Gheorghe Mircea Coşea, Joseph Daul, Albert Deß, Carmen Fraga Estévez, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermannn, Albert Jan Maat, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, Radu Podgorean, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Brian Simpson, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Witold Tomczak, Kyösti Virrankoski, Andrzej Tomasz Zapałowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernadette Bourzai, Hynek Fajmon, Gábor Harangozó, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Zdzisław Zbigniew Podkański, Armando Veneto,
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Jorgo Chatzimarkakis, Wiesław Stefan Kuc
Datum predložitve	26.1.2007
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	-