POROČILO s predlogom priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi

5.2.2007 - (2006/2222(INI))

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Willy Meyer Pleite

PREDLOG PRIPOROČILA EVROPSKEGA PARLAMENTA SVETU

o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi

(2006/2222(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga o pogajalskih smernicah za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko (B6-0417/2006), ki ga je Svetu predstavil Willi Meyer Pleite v imenu skupine GUE/NGL,

–   ob upoštevanju odstavka 31 dunajske deklaracije, ki navaja sklep o začetku pogajanj o pridružitvenem sporazumu in vzpostavitvi območja proste trgovine, ki sta ga Evropska unija in Srednja Amerika sprejeli na 4. vrhu Evropska unija-Latinska Amerika in Karibi, 12. maja 2006 na Dunaju,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju resolucije o vsestranskem partnerstvu in skupni strategiji odnosov med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[1]

–   ob upoštevanju resolucije z dne 27. aprila 2006 o okrepljenem partnerstvu med Evropsko unijo in Latinsko Ameriko[2],

–   ob upoštevanju členov 51 in 83(7) Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A6-0026/2007),

A. ker so spoštovanje demokracije, pravne države in neovirano uveljavljanje človekovih pravic za vse ter dosledno spoštovanje državljanskih in političnih pravic državljanov obeh regij osnovni pogoji za razvoj strateškega partnerstva, kot je bilo sklenjeno na Dunaju,

B.  ker sodi med ključne elemente sporazuma poroštvo vsem državljanom, še posebej tistim z roba družbe, kot so pripadniki avtohtonih ljudstev, da bodo lahko v polni meri uveljavljali temeljne pravice ter v večji meri sodelovali pri socialnih in političnih odločitvah,

C. ker je treba pogajalske smernice za prihodnji sporazum o gospodarskem partnerstvu, političnem usklajevanju in sodelovanju prilagoditi želji, ki sta jo obe strani izrazili v 31. odstavku dunajske deklaracije, da skleneta celovit pridružitveni sporazum, ki bo potrdil prepričanje, da so odnosi EU s Srednjo Ameriko usmerjeni v zagotovitev proste trgovine in vzpostavitev političnega in gospodarskega partnerstva s to regijo in njenimi državami, da bodo upoštevali asimetričnost ter razlike med regijama in med različnimi srednjeameriškimi državami ter vključevali bistvene odločbe o razvojnem sodelovanju in družbeni koheziji,

D. ker je bilo oblikovanje parlamentarne evrolatinskoameriške poslanske skupščine (Eurolat) odločilen korak k okrepitvi demokratične legitimnosti in politične razsežnosti odnosov med EU in Latinsko Ameriko, in še posebej odnosov med EU in Srednjo Ameriko, in ker bo ta skupščina predstavljala trajni forum za politični dialog med regijama,

E.  ker je v pogajalskih smernicah za prihodnji sporazum treba upoštevati gospodarske, politične in socialne razmere, ki prevladujejo v večini srednjeameriških držav, razlike v razvitosti med regijama ter značilnosti gospodarskih odnosov v Srednji Ameriki (koncentracijo trgovine v nekaterih državah regije, veliko odvisnost od izvoza tradicionalnih proizvodov, nizko stopnjo neposrednih tujih naložb Evropske unije v regiji itd.),

1.  na Svet naslavlja naslednja priporočila:

     a)  pogajalski mandat naj neposredno zajema pravno podlago, na osnovi katere bodo potekala pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu mora vključevati člen 310 pogodbe o ES v zvezi s prvim stavkom prve alineje člena 300(2) in drugo alinejo člena 300(3),

b)  v pogajalskem mandatu je treba jasno navesti, da so med cilji pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko postopna liberalizacija blagovne menjave pod pravičnimi pogoji in v obojestransko korist, temelječa na komplementarnosti in solidarnosti, politični dialog in sodelovanje ter hkrati krepitev demokracije in pravne države, dosledno spoštovanje človekovih, državljanskih in političnih pravic, socialna kohezija, trajnostni človekov razvoj ter krepitev gospodarskih in socialnih pravic, med njimi tudi kulturnih in okoljskih;

c)  pogajalske smernice naj predvidijo mehanizme, ki bodo zagotovili popolno skladnost določb prihodnjega sporazuma z mandatom, opredeljenim s pogodbo o EU in ki določa, da so podpora trajnostnemu razvoju v skladu s programom ZN za razvoj iz leta 1996, spodbujanje mednarodnega sodelovanja, razvoj in utrjevanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic temeljni cilji Unije,

d)  v pogajalskih smernicah je treba ob upoštevanju krhkosti srednjeameriškega razvoja, kar zadeva socialnoekonomska in okoljska vprašanja ter vprašanja demokracije, določiti osrednje teme, okoli katerih se bosta oblikovala program in politični dialog; prav tako je treba obnoviti cilje in smernice delovanja pri vprašanjih, kot so demokratično upravljanje, ohranjanje miru in varnosti ter soočanje s konflikti; vključiti je treba nove smernice, kot so zmanjšanje revščine, podpora družbeni koheziji, selitve in medčloveške izmenjave, boj proti kriminalu, še posebej proti nasilju z mednarodnimi povezavami (trgovina z drogami, lahkim orožjem, ljudmi, delovanje organiziranih hudodelskih združb, kot je na primer Maras) itd.; pričeti je treba s konkretnimi ukrepi pri sprejemanju skupnih stališč na mednarodnih forumih in pri Združenih narodih, da bi na mednarodni ravni dosegli resnično politično usklajenost med obema regijama,

e)  kot praktičen izraz podpore regijskemu integracijskemu procesu v Srednji Ameriki in strateškemu dvoregijskemu partnerstvu EU-LAK je treba predvideti imenovanje članov mešanega parlamentarnega odbora Evropske unije in Srednje Amerike, ki bo ustanovljen v okviru novega pridružitvenega sporazuma; člani bodo izbrani izmed poslancev Evropskega parlamenta in Srednjeameriškega parlamenta, poslancev nacionalnih parlamentov, ki še niso zastopani v nobeni skupščini regijskega značaja, in poslancev Eurolata,

f)   v pogajalskih smernicah je treba posebej navesti ustrezno sodelovanje civilne družbe v novem političnem dialogu in v ta namen predlagati, da bi v EU in v Srednji Ameriki redno organizirali konference s predstavniki civilne družbe, katerim bi dodelili tudi status opazovalcev na ministrskih srečanjih in jim omogočili aktivno sodelovanje na forumih ter na srečanjih ustreznih sektorskih odborov in pododborov med celotno razpravo, pogajanji in pri spremljanju celotnega postopka,

g) ključno vlogo je treba dodeliti podpori boju proti nekaznovanosti in proti korupciji ter predvideti ukrepe in programe za pomoč v prizadevanju za institucionalizacijo demokracije v Srednji Ameriki;

h)  v pogajalskih smernicah je treba zagotoviti povečanje podpore EU srednjeameriški integraciji ter reformam in okrepitvi normativnega okvira in institucij - generalni sekretariat, srednjeameriški parlament in srednjeameriško sodišče - za njihovo večjo učinkovitost, prepoznavnost in legitimnost, še posebej na področju carinske skupnosti, prostega pretoka oseb, skupnih politik, usklajevanja zakonodaj in ustvarjanja mehanizma lastnega financiranja;

i)   predvideti je treba cilje pri podpiranju regijske integracije - še posebej integracije infrastruktur, transporta, komunikacij in energije - v okviru ciljev prihodnjega mandata delovanja Evropske investicijske banke v Latinski Ameriki na način, da bo prispevek te institucije učinkovito dopolnjeval nov sporazum;

j)   treba je sodelovati z državami Srednje Amerike v prizadevanjih za preprečevanje proizvodnje in nezakonite trgovine z drogami; prizadevanja bi morala vključevati razširitev programov pomoči za kmete, da bi začeli gojiti alternativne pridelke, za katere bi lahko EU zagotovila učinkovito trženje;

k)  zagotoviti je treba, da se v smernice pridružitvenega sporazuma vključijo in dejansko veljajo demokratične klavzule in vzpostavijo mehanizmi za nadaljnje izvajanje sheme zaposlovalnih in okoljskih spodbud splošnega sistema preferencialov (GSP)[3], vključno z GSP plus, preko klavzul socialne ali okoljske narave; v pogajalskih smernicah naj bodo neposredno navedeni konkretni mehanizmi, ki bodo zagotovili njihovo izvedljivost in v katerih bo posebej predvideno letno poročilo o spremljanju, ki ga bo za Evropski parlament pripravila Komisija;

l)   upošteva naj se dejstvo, da je GSP, vključno z GSP plus, neodvisen sistem EU, ki države Srednje Amerike podpira glede na stopnjo njihove razvitosti;

m) v zvezi z določili na področju sodelovanja pri razvoju novega sporazuma, je treba upoštevati posebnosti srednjeameriške regije ter uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja v regiji in izhajati iz stališča, da so usposabljanje človeškega kapitala ter izmenjave v kulturi in izobraževanju primarnega pomena za premagovanje revščine v regiji in sicer s posvečanjem posebne pozornost izobraževanju, raziskavam, znanosti in tehnologiji ter tudi kulturi;

n)  pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko mora biti zasnovan na uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja in na prizadevanjih za izkoreninjenje revščine in zmanjšanje neenakosti, kar vse predstavlja prednostno nalogo v sodelovanju, ki ga predvideva Evropska unija;

o)  zagotoviti je treba, da se gospodarsko sodelovanje in orodja, ki jih ima na voljo Unija, uporabi tako za razvoj kot za ohranjanje okolja v srednjeameriški regiji;

p)  posebno pozornost je treba posvetiti turističnim projektom v Srednji Ameriki in zagotoviti njihovo dolgoročno izvajanje, v kolikor ti spodbujajo gospodarsko rast;

q)  spodbuditi je treba tudi tristransko sodelovanje in dvoregionalno sodelovanje, zlasti s karibskimi državami, ter podpreti politiko sodelovanja jug-jug, ko bo pridružitveni sporazum pričel veljati;

r)   oblikovati je treba okvir pomoči malim in srednje velikim podjetjem in iz njega ustvariti ključno orodje za gospodarski razvoj, ustvarjanje novih delovnih mest in socialno blaginjo; preučiti je treba ukrepe, še posebej na področju davčne politike, ki bi jih bilo mogoče sprejeti v boju proti brezposelnosti v sektorju malih in srednje velikih podjetij; nadalje je treba oblikovati programe pomoči podjetjem v sektorju raziskav;

s)  treba je nuditi podporo malim in srednje velikim podjetjem na splošno in spodbujati naložbe v mala podjetja, saj bo odprtje evropskih trgov koristilo predvsem največjim proizvajalcem, ki so zmožni upoštevati evropske sanitarne in fitosanitarne standarde;

t)   sklene naj se celosten in uravnotežen pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko, ki bo temeljil na treh stebrih: političnem in institucionalnem poglavju za krepitev demokratičnega dialoga in političnega sodelovanja, poglavju o sodelovanju za pospeševanje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja in poglavju, posvečenemu trgovini, s katerim bo ustanovljeno napredno območje proste trgovine s široko agendo, ki bo poleg postopne in vzajemne liberalizacije trgovine z blagom in storitvami vključevalo tudi vlaganja, javna naročila, zaščito pravic intelektualne lastnine, sodelovanje na področju konkurenčnosti in instrumente trgovinske zaščite, olajševanje trgovine ter učinkovit mehanizem za reševanje sporov;

u)  v pogajalskih smernicah je treba pod konkurenčnimi pogoji predvideti postopno in vzajemno liberalizacijo blagovne menjave ter postopen dostop do evropskih trgov za srednjeameriške proizvode in preprečiti, da bi prihodnji sporazum še poslabšal obstoječe neenakosti; omenjene smernice naj torej predvidijo posebno, diferencirano in prilagodljivo obravnavo pri določanju rokov, in to na podlagi obvez in večje konkurenčnosti srednjeameriških držav, in sicer s pomočjo ukrepov za podporo Evropske unije, kot so prenos tehnologije, vključitev zahtev z nacionalno vsebino v predpise o poreklu in vzpostavitev programov sodelovanja in tehnične pomoči, pri čemer je treba zagotoviti trdnost pravnega okvira in jasna pravila igre, ki bi zagotavljala varnost naložb in gospodarskih ter trgovinskih odnosov,

v)  območje proste trgovine EU in Srednje Amerike naj se obravnava kot prednostni strateški cilj za zunanje odnose EU v mednarodnem okolju, ki ga označujejo vse večja soodvisnost, gospodarska rast, nastajanje novih gospodarskih sil, širitev dvostranskih trgovinskih sporazumov ZDA, vključno s srednjeameriškim sporazumom o prosti trgovini, in vrsta svetovnih izzivov, ki presegajo nacionalne meje;

w) Svet naj skupaj s Parlamentom pozove Komisijo k nujni uvedbi presoje vplivov trajnostnega razvoja trgovine, ki bi predstavljala predhodno fazo pri pogajanjih za trgovinski sporazum, ter od Komisije zahteva, da o pobudah na tem področju obvešča Parlament;

x)  sklenitev prihodnjega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko naj ne bo ne izrecno ne implicitno pogojena z zaključkom kroga pogajanj Svetovne trgovinske organizacije, ne sme pa se izključiti možnost, da se rezultati delovnega programa iz Dohe, ki so združljivi s končnim ciljem partnerstva, v prihodnje vključijo v omenjene sporazume med EU in Srednjo Ameriko; vse to naj bi služilo kot otipljiva in odločilna podpora regionalnemu povezovanju v Srednji Ameriki,

y)  zaveže naj se ustanovitvi območja proste trgovine ob popolnem spoštovanju novega mehanizma preglednosti STO ter pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz STO, zlasti iz člena XXIV splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter člena V splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, kar bi prispevalo k okrepitvi večstranskega trgovinskega sistema;

z)  izpogaja naj se enoten in nedeljiv trgovinski sporazum, ki bo presegel sedanje in prihodnje obveznosti pogajalskih strank v STO in bo v prehodnem obdobju, v skladu z zahtevami STO, vzpostavil območje proste trgovine, ter bo, ne da bi izključeval katerega od sektorjev, upošteval razvojno razsežnost in posebno občutljivost nekaterih proizvodov na način, ki bo čim manj omejevalen;

aa) kot zelo pomemben korak k uspešnemu razvoju pogajanj naj se upošteva, da si je Srednja Amerika prizadevala izpolniti obveznosti, potrjene na prej omenjenem dunajskem vrhu, uresničiti, po načrtih, sklepe voditeljev srednjeameriških držav z dne 9. marca 2006 v Panami, namenjene oblikovanju učinkovite carinske unije, kot tudi ratificirati srednjeameriški sporazum o naložbah in trgovini s storitvami ter razviti pravosodni mehanizem, ki bi zagotavljal izvajanje regionalne zakonodaje s področij gospodarstva v vsej regiji;

ab) s previdnostjo naj se upošteva dejstvo, da skupna ocena ekonomske integracije Srednje Amerike, ki sta jo pripravili EU in Srednja Amerika opozarja, da na operativni ravni lahko pridemo do številnih pomembnih specifičnih zaključkov (v zvezi z institucionalnim okvirom ekonomske integracije, s carinsko unijo, s tehničnimi ovirami za trgovino, s pravili o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, z regionalno liberalizacijo storitev in naložb, z javnimi naročili, s pravicami intelektualne lastnine ter z geografskim informacijskim sistemom, s konkurenco in z instrumenti trgovinske zaščite) za okrepitev, razvoj in vzpostavitev carinske unije in enotnega notranjega trga v Srednji Ameriki, kar je ključnega pomena pri pogajanjih in izvajanju resničnega območja proste trgovine med obema regijama;

ac) upošteva naj se, da bosta konsolidacija in krepitev enotnega trga Srednje Amerike, najprej in predvsem z dokončnim oblikovanjem carinske unije in razvojem enotnega trga, med drugim z oblikovanjem zunanje trgovinske politike in zagotavljanjem prostega pretoka uvoženega blaga, služili za zmanjševanje ovir za gospodarske subjekte in za spodbujanje trgovinskih in naložbenih tokov med obema regijama;

ad) ponudijo naj se pomembne nove priložnosti za dostop na kmetijski trg, ki je ključnega pomena za razvoj Srednje Amerike, neodvisno od napredka na drugih področjih, kot je dostop do trgov za nekmetijske proizvode in storitve, pa tudi od drugih vprašanj s kmetijskega področja, ki niso povezana z dostopom na trg;

ae) zagotovijo naj se daljnosežni in uravnoteženi rezultati pogajanj za dostop do trga za nekmetijske proizvode ter nove in stvarne možnosti dostopa do trga za celoten spekter trgovanja, z ustrezno mero prožnosti pri časovnem načrtu, ki ga bo Srednja Amerika uvedla za odpravo carin ter omogoči naj se obstoj in razvoj dejavnosti povezanih z ribištvom;

af) upošteva naj se dejstvo, da je ribištvo pomembna in občutljiva tematika tako za EU kot za Srednjo Ameriko, saj prispeva h gospodarskemu razvoju in ustvarjanju delovnih mest v regiji; stalež rib naj se s pomočjo odgovornega ribolova ohrani na trajnostni ravni;

ag) v skladu s členom V splošnega sporazuma o trgovini s storitvami naj se upošteva pomen zagotavljanja splošnega dostopa do ključnih storitev in nacionalne pravice do uravnavanja in posledično do previdnega nadaljevanja pogajanj o liberalizaciji trgovine s storitvami, ki bi dejansko zagotovila izboljšave doslej sprejetih in izvedenih obveznosti v zvezi z liberalizacijo, ter potreba po jasnem in predvidljivem pravnem okviru; izogiba naj se ponujanju ali sprejemanju zahtev na področju javnega zdravja in izobraževanja;

ah) upošteva naj se stalno naraščajoč potencial turističnega sektorja za naložbe in gospodarski razvoj v državah Srednje Amerike ter pomembnost spodbujanja turizma med obema regijama;

ai) kot splošno določbo naj se vključi obveznost, da si EU in Latinska Amerika načeloma prizadevata za morebitno konvergenco različnih sporazumov, ki med regijama že veljajo, ali o katerih se regiji pogajata;

aj) upošteva naj dejstvo, da postopki reševanja sporov v primerljivih obstoječih sporazumih, podpisanih med Skupnostjo in državami, ki niso članice, niso učinkovito uporabljeni; zato naj Komisijo zaprosi, naj poda nove predloge za razvoj učinkovitejših instrumentov reševanja sporov, s pomočjo katerih bi lahko izdajali odločbe glede konfliktov, ki nastanejo v posameznem sektorju, zajetem v območju proste trgovine;

ak) Komisija naj izčrpno in po potrebi zaupno obvešča Parlament tako o predvidenih kot o že sprejetih pogajalskih smernicah;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam držav članic Evropske unije.

• [1]  UL C 140 E, 13.6.2002, str. 569.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0155.
• [3]  Uredba Sveta (ES) št. 980/2005 s 27. junija 2005 o izvajanju sistema splošnih carinskih preferencialov (UL C 169, 30.6.2005, str. 1).

OBRAZLOŽITEV

1.  Potem ko je EU igrala odločilno vlogo v mirovnem procesu in procesu demokratizacije srednjeameriške ožine v osemdesetih letih, je očitno, da je politični vpliv EU trenutno občutno manjši. To je še bolj obžalovanja vredno, ker prispevek Unije k procesu umiritve in demokratizacije na tem območju v omenjenem desetletju in napredek, ustvarjen v okviru ministrskega dialoga v San Joseju septembra 1984, predstavljata enega od redkih uspehov takratnega evropskega političnega sodelovanja, ki je predhodnik sedanje skupne zunanje in varnostne politike in predstavljata enega redkih primerov, ko je EU ohranila resnično lastno stališče, neodvisno od stališča Združenih držav v času Reaganove administracije.

2.  Po drugi strani se je tudi pomen EU kot trgovinskega partnerja Srednje Amerike zmanjšal, s 24 % srednjeameriškega izvoza v letu 1990 na 13 % v letu 2001. Do tega je prišlo kljub enostranski preferencialni obravnavi, ki jo je EU zagotovila v sklopu sistema splošnih preferencialov. Ponavadi se kot vzrok za to navaja pomanjkanje znanja pri izvajanju norm o izvoru in pridobivanju dovoljenj, kot tudi pomanjkanje konkurenčnosti srednjeameriških podjetij. V nasprotju s tem trgovinski odnosi s Srednjo Ameriko predstavljajo le 0,6 % izvoza EU.

3.  Trenutni odnosi med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike so omejeni v okvir Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, podpisanem v Rimu decembra 2003, katerega osnovni namen je ustvarjanje pogojev za pogajanje o pridružitvenem sporazumu, ki bo izvedljiv in koristen za obe strani in bo vključeval sporazum o prosti trgovini. Za začetek pogajanj o pridružitvenem sporazumu, ki jih je EP predlagal že na drugem in tretjem vrhu EU-LAK leta 2002 v Madridu in leta 2004 v Guadalajari (Mehiko), so se končno odločili na četrtem vrhu na Dunaju.

4.  31. odstavek dunajske deklaracije pravzaprav navaja sklep obeh strani o začetku pogajanj o pridružitvenem sporazumu in vzpostavitvi območja proste trgovine. Zato se je Srednja Amerika zavezala, da bo pričela z izvajanjem odločitev, ki so jih 9. marca 2006 v Panami sprejeli predsedniki srednjeameriških držav, skušala ratificirati srednjeameriško pogodbo o naložbah in storitvah ter razvila pravni mehanizem, ki bo zagotavljal izvajanje gospodarske regijske zakonodaje v celotni regiji. V procesu bo sodelovala tudi Panama, takoj ko bo sporočila formalno odločitev o pridružitvi k procesu gospodarske integracije Srednje Amerike.

Srednja Amerika: več kot le prosta trgovina

5.  Poročevalec meni, da je v okviru novega pridružitvenega sporazuma bolj kot kadarkoli aktualna potreba po utrditvi demokratičnih procesov v Srednji Ameriki in povečanju učinkovitosti demokratičnih uprav in institucij, še posebej sodne veje in njene neodvisnosti, uporabi vseh instrumentov pravne države v boju proti nasilju, korupciji in nekaznovanosti ter kršitvam človekovih pravic in izboljšavi socialne kohezije ter življenjskih pogojev vseh prebivalcev regije. Z drugimi besedami novi pridružitveni sporazum obe strani sooča z resničnimi odgovornostmi. Za Evropsko unijo pa predstavlja tudi resnično moralno odgovornost: gre za prispevek k utrditvi pričakovanj glede miru in pravice, ki so jih začele gojiti države in narodi v regiji, ter za zagotovitev končnega uspeha vrste podpornih ukrepov, ki z vidika Unije niso dosegli vrhunca s prvimi volilnimi procesi, temveč je njihov cilj resnična spodbuda za izboljšanje gospodarskih in socialnih pogojev v družbi in med državljani srednjeameriških držav. Na drugi strani pa morajo srednjeameriške države ohranjati in spoštovati sprejete sporazume na področju vzpostavljanja miru, demokratizacije in integracije, izpeljati morajo vse napovedane reforme in doseči resnično integracijo, ki bo omogočala koriščenje vseh možnih političnih, gospodarskih in socialnih prednosti pridružitvenega sporazuma. Ta mora dokončno prispevati k doseganju uravnoteženih in koherentnih odnosov med EU in Srednjo Ameriko, ki bodo temeljili na vseh legitimnih interesih obeh strani.

6.  Prihodnji pridružitveni sporazum ne sme spregledati velikega gospodarskega, političnega in družbenega primanjkljaja velike večine srednjeameriških držav, prav tako ne sme prezreti razlik v razvitosti obeh regij ter značilnosti njunih gospodarskih odnosov: koncentracija regionalne trgovine v redkih državah, visoka odvisnost od izvoza tradicionalnih proizvodov ter zmanjšana raven neposrednih tujih naložb Evropske unije v regiji (desetkrat nižja od naložb Severne Amerike).

7.  Zaradi asimetrij med obema partnerjema obstaja strah, da bo prihodnji pridružitveni sporazum omejen zgolj na preprost sporazum o prosti trgovini, ki bo omenjene asimetrije in neenakosti med srednjeameriškimi državami le še poglobil. To vsekakor ni v interesu obeh strani, ki v 31. odstavku dunajske deklaracije izrecno poudarjata, da je skupni cilj skleniti globalni pridružitveni sporazum in upata, da bodo pogajanja hitro napredovala in da bo pridružitveni sporazum mogoče čim prej pričeti učinkovito izvajati.

8.  Da bi torej potrdili, da Evropska unija ne namerava doseči zgolj sporazuma, podobnega srednjeameriškemu sporazumu o prosti trgovini, je treba prihodnji pridružitveni sporazum osnovati na skupnem interesu, ki bo temeljil na političnem in gospodarskem sporazumu z regijo in posameznimi državami, upoštevajoč asimetrijo in obstoječe neenakosti med obema regijama in med ter znotraj različnih srednjeameriških držav ter ki bo vseboval glavna določila glede sodelovanja in razvoja.

9.  Izvajanje takšnega pridružitvenega sporazuma med tako različnimi partnerji ne more in ne sme že od vsega začetka temeljiti na popolni recipročnosti pri dostopu do trgov, saj je očitno, da proizvodni sektor držav vključenih v sistem srednjeameriške integracije ne bi prenesel krute konkurence, ki bi bila posledica popolne recipročnosti. Zato bi določitev dovolj dolgih prehodnih obdobij, dovoljevanje izjem pri določenih proizvodih ter močna podpora EU pri preoblikovanju proizvodnje v regiji imeli pozitivne posledice za obe strani. Takšna rešitev bi pripomogla in pomagala srednjeameriškemu gospodarstvu pri razvoju, diverzifikaciji in resnični ter postopni integraciji znotraj svetovnega gospodarstva.

Glavni izzivi prihodnjega pridružitvenega sporazuma

10.  Prvi izziv je povezan s šibko gospodarsko rastjo srednjeameriških gospodarstev. V zadnjih letih je gospodarska rast na prebivalca v omenjenih državah komaj dosegala 0,6 % (glede na podatke komisije Združenih narodov za gospodarsko Latinsko Ameriko iz leta 2005), kar je popolnoma nezadovoljivo za doseganje razvojnih ciljev tisočletja.

11.  Visoke ravni revščine v Srednji Ameriki so še vedno podobne ravnem iz devetdesetih let, neenakosti pa so se še povečale. Na ta način revščina in neenakost predstavljata jasno grožnjo krepitvi demokracije. Čeprav se je v zadnjih petnajstih letih preko svobodnih volitev vzpostavilo nekaj demokratičnih režimov, nizka volilna udeležba, nezaupanje v javne institucije in v politične stranke, zaskrbljujoča korupcija in nekaznivost ter pomanjkanje vpliva državljanov in civilne družbe na politično in socialno življenje v večini držav ne dovoljujejo optimističnih napovedi.

12.  Za majhna srednjeameriška gospodarstva predstavlja njihova omejena velikost velik izziv pri vključevanju v mednarodno trgovino. Večina držav v regiji ni zmožna izkoristiti priložnosti, ki jih nudita odprtje trga in privabljanje naložb, ter obenem omejiti možnih tveganj. Razlog sta omejen notranji trg in slabo razvito gospodarstvo, ki vplivata na konkurenčnost držav v regiji ter onemogočata podjetjem, da dosežejo ekonomijo obsega; zato so bolj občutljiva na trgovinska nihanja in na tuje naložbe; prav tako so stroški za njihovo notranje preoblikovanje zelo visoki.

13.  Resničen izziv trgovskega dela pridružitvenega sporazuma je doseči postopen dostop do evropskih trgov pod konkurenčnimi pogoji ter preprečiti, da prihodnji sporazum še poveča obstoječe asimetrije. Od evropske strani to zahteva posebno, diferencirano in prilagodljivo obravnavo pri določanju rokov, na podlagi obveznosti in izboljšanja konkurenčnosti srednjeameriških držav, s pomočjo ukrepov Evropske unije za podporo, kot so prenos tehnologije, vključitev nacionalnih zahtev v predpise o poreklu ter vzpostavitev programov sodelovanja in tehnične pomoči.

14.  Treba je zagotoviti dejansko povezanost med prosto trgovino, ki jo določa pridružitveni sporazum, ter cilji trajnostnega razvoja ter socialne kohezije, ki so temelj politike EU v regiji. K temu lahko pripomorejo priznavanje asimetrij s posebno, diferencirano obravnavo, prehodnimi obdobji, izjemami in drugimi trgovinskimi instrumenti, kot je podpora proizvodni preobrazbi in konkurenčnosti. Prav tako pa je treba zagotoviti minimalne delovne in okoljske standarde, ki jih določa sedanja shema GSP plus. Zagotoviti je treba, da se ta sistem spodbud, ki se je izkazal za koristnega, trajno vključi v pridružitveni sporazum ter da se vzpostavijo učinkoviti mehanizmi za zagotavljanje pravnomočnosti.

Dosežki in izzivi regionalnega integracijskega procesa v Srednji Ameriki

15.  Za trenutno stanje regijskega integracijskega procesa sta značilni šibka regijska institucionalizacija ter gospodarska integracija, ki jo bolj opredeljujejo gospodarske posledice globalizacije in širitev regijskih trgov, kot pa močne institucije in razvite skupne politike. Kot dokaz za to se pogosto navaja odvisnost od ZDA, ki se s srednjeameriškim sporazumom o prosti trgovini še slabša, saj ta ZDA omogoča še enostavnejše trgovanje in vlaganje v Srednji Ameriki brez okrepitve regionalne integracije; še več, Srednja Amerika je tista, ki se bo morala prilagoditi novim normam in določilom srednjeameriškega sporazuma o prosti trgovini in pri tem tvegati, da integracija pri tem postane nepomembna. Bolj kot kadarkoli je treba integraciji zagotoviti pomembno vlogo v skupnih politikah, ki bodo omogočile izboljšanje konkurenčnosti, proizvodnje in zaposlenosti, ter na ta način spodbujale trajnostni razvoj v regiji.

16.  Integracijski proces v Srednji Ameriki je napravil pomembne korake z vzpostavitvijo sistema srednjeameriške integracije s protokolom podpisanim v Tegucigalpi decembra 1991, ki je pričel veljati 26. marca 1996 in je v proces vnesel politično dimenzijo (sistem srednjeameriške integracije vzpostavlja vez med mirom, demokracijo, pravno državo, gospodarskim in socialnim razvojem ter regijsko integracijo) ter presegel strogo gospodarski značaj prejšnjih desetletij. Ustanovitev srednjeameriških integracijskih organov in institucij, kot so Generalni sekretariat sistema srednjeameriške integracije, PARLACEN in srednjeameriško sodišče, so koraki v pravo smer, vendar pa srednjeameriška integracija ostaja bolj shema medvladnega sodelovanja, ki ne ustvarja zavezujočih skupnih norm, ampak politične sporazume, katerih končna učinkovitost je odvisna od odločitev posameznih vlad, ali jih bodo izvajale ali ne.

17.  Čeprav je v zadnjem času prišlo do pomembnega napredka na področju carinske unije, ta napredek ogroža odsotnost skupne trgovinske politike, kot je to pokazal podpis sporazumov s tretjimi državami – sporazumi o prosti trgovini – kjer je vsaka država določila drugačne carinske tarife.

18.  Zato Srednja Amerika potrebuje nov pristop k resnično nadnacionalni regijski integraciji, ki bo bolj učinkovit, reprezentativen in legitimen, bližji družbeni in teritorialni realnosti, namenjen izboljšanju regijskih gospodarskih pogojev in povečanju socialne kohezije in bo omogočil soočanje z regijskimi izzivi, ki jih prinašata srednjeameriški sporazum o prosti trgovini in pridružitveni sporazum z EU.

Razvojno sodelovanje Unije s Srednjo Ameriko

19.  Evropska Komisija je glavni darovalec nepovratnih donacij v Srednji Ameriki: proračun za obdobje 2002–2006 je predvidel 563,2 milijona evrov, čemur je treba prišteti še 74,5 milijona evrov iz memoranduma o soglasju med Komisijo in generalnim sekretariatom sistema srednjeameriške integracije ter še 250 milijonov evrov, zbranih po orkanu Mitch v okviru Programa za rekonstrukcijo Srednje Amerike. Nadaljnjih 47 milijonov je bilo zbranih za potres, ki je kasneje razdejal Salvador, in še nekaj deset milijonov evrov preko drugih različnih programov in horizontalnih proračunskih postavk.

20.  Najmanj kar lahko rečemo je, da nova strategija za sodelovanje Unije s Srednjo Ameriko v obdobju 2007–2013 pomeni jasno nasprotje med opredeljenimi izzivi regije (slaba kakovost demokracije, šibka socialna kohezija, okoljska ranljivost, šibkost sistema srednjeameriške integracije), glavnim ciljem strategije (podpora regijski integraciji za pripravo prihodnjega pridružitvenega sporazuma) ter razpoložljivimi sredstvi (nov predlog modela za sodelovanje preko proračunske pomoči v državah s šibkim sistemom demokratičnih institucij in pomanjkanjem transparentnosti in s tem povezanim izginjanjem sredstev).

21.  Zaželeno je, da sodelovanje med Unijo in Srednjo Ameriko postane eden od ključnih stebrov za prihodnji pridružitveni sporazum, ki bo tako prispeval k resničnemu razvoju ožine. V regiji je zato potrebna pomembnejša vloga Unije pri vzpostavljanju stabilnosti v srednjeameriških državah, demokratičnih institucij ter zaščiti temeljnih človekovih pravic, s čimer bi zagotovili, da bo nova politika Evropske komisije o proračunski pomoči namenjena neposredno za harmonizacijo pomoči različnim državam za doseganje razvojnih ciljev tisočletja in je države ne uporabljajo zgolj kot instrument politične legitimacije v državah. Zato morajo boj proti nekaznovanosti in korupciji ter programi in ukrepi za krepitev demokratičnih institucij igrati ključno vlogo v politiki Unije na področju razvojnega sodelovanja.

PREDLOG PRIPOROČILA SVETU (B6‑0417/2006) (4.7.2006)

v skladu s členom 114(1) Poslovnika,

ki ga vlaga Willy Meyer Pleite

v imenu skupine GUE/NGL

o pogajalskih smernicah za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Srednjo Ameriko

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju odstavka 31 dunajske deklaracije, ki navaja sklep o začetku pogajanj o pridružitvenem sporazumu in vzpostavitvi območja proste trgovine, ki sta ga Evropska unija in Srednja Amerika sprejeli na 4. vrhu EU-LAK,

–   ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju člena 114(1) Poslovnika v zvezi s členom 83 tega dokumenta,

A. ker morajo biti spoštovanje demokracije, pravne države in neovirano uveljavljanje človekovih pravic za vse, vključno s pravicami in temeljnimi svoboščinami avtohtonih ljudstev, ter zaščita zagovornikov človekovih pravic in odprava nekaznovanosti osnovni pogoji za razvoj partnerstva, kot je bilo sklenjeno na Dunaju,

B. ker je treba pogajalske smernice za prihodnji sporazum prilagoditi želji strank, izraženi v odstavku 31 dunajske deklaracije, da skleneta celovit pridružitveni sporazum, ki bo potrdil prepričanje, da Srednja Amerika ni zanimiva le zaradi proste trgovine in da Evropska unija ne predlaga pogajanj o sporazumu izključno trgovinske narave, kot je srednjeameriški sporazum o prosti trgovini (CAFTA), ampak želi vzpostaviti politično in gospodarsko partnerstvo s to regijo in njenimi državami, ki bo upoštevalo asimetričnost ter razlike med regijama in med različnimi srednjeameriškimi državami ter vključevalo bistvene odločbe o razvojnem sodelovanju,

C. ker je v pogajalskih smernicah za prihodnji sporazum treba upoštevati resen politični, gospodarski in socialni primanjkljaj večine srednjeameriških držav, razlike v razvitosti med regijama ter značilnosti gospodarskih odnosov v Srednji Ameriki (koncentracijo trgovine v nekaterih državah regije, veliko odvisnost od izvoza tradicionalnih proizvodov, nizko stopnjo neposrednih tujih investicij Evropske unije v regiji itd.),

1.  naslovi naslednje priporočilo na Svet:

     a)  pogajalski mandat naj neposredno zajema pravno podlago, na osnovi katere bodo potekala pogajanja o novem pridružitvenem sporazumu, ki mora vključevati člen 310 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti v zvezi s prvim stavkom prve alineje člena 300(2) in drugo alinejo člena 300(3),

     b)  pogajalske smernice naj predvidijo mehanizme, ki bodo zagotovili popolno skladnost določb prihodnjega sporazuma z mandatom pogodbe o EU, v skladu s katero so temeljni cilji skupne zunanje in varnostne politike spodbujanje mednarodnega sodelovanja, razvoj in utrjevanje demokracije in pravne države ter spoštovanje človekovih pravic,

     c)  pogajalske smernice naj vključujejo navodila, kako na najboljši način tesno sodelovati, da bi spodbujali dejanski multilateralizem ter okrepili zmožnosti za ohranjanje in utrditev miru v Združenih narodih, in kako se skupaj na mednarodni ravni soočiti z grožnjami miru in varnosti, vključno s širjenjem orožja za množično uničevanje in terorizmom, kot je bilo sklenjeno na Dunaju,

     d)  pogajalske smernice naj predvidijo postopen dostop srednjeameriških proizvodov do evropskih trgov, v pogojih poštene konkurence, s čimer se bo preprečilo, da bi se s sporazumom obstoječe neenakosti še povečale; omenjene smernice naj torej predvidijo posebno, diferencirano in prilagodljivo obravnavo pri določanju rokov, na podlagi obveznosti in izboljšanja konkurenčnosti srednjeameriških držav, s pomočjo ukrepov za podporo Evropske unije, kot so prenos tehnologije, vključitev nacionalnih zahtev v predpise o poreklu, vzpostavitev programov sodelovanja in tehnične pomoči,

     e)  da ne bi bila vključitev klavzule o demokratičnosti ali drugih klavzul socialne ali okoljske narave le izraz dobrih namenov, naj bodo v pogajalskih smernicah neposredno navedeni konkretni mehanizmi, ki bodo zagotovili njihovo izvedljivost in v katerih bo posebej predvideno letno poročilo o spremljanju, ki ga bo za Evropski parlament pripravila Komisija,

     f)   treba je posebej navesti strukturirano sodelovanje civilne družbe v novem političnem dialogu in v ta namen predlagati, da bi v EU in Srednji Ameriki redno organizirali konference, na katerih bi sodelovali predstavniki civilne družbe, katerim bi dodelili status opazovalcev na ministrskih srečanjih in jim omogočili aktivno sodelovanje na forumih ter na srečanjih ustreznih sektorskih odborov in pododborov med celotno razpravo, pogajanji in pri spremljanju celotnega postopka,

     g)  Komisija naj izčrpno in po potrebi zaupno obvešča Parlament o svojih priporočilih v zvezi s pogajalskim mandatom;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu in v vednost Komisiji ter vladam držav članic Evropske unije.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (20.12.2006)

za Odbor za zunanje zadeve

o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi
(2006/2222(INI))

Pripravljavec mnenja: Gianluca Susta

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker lahko regionalno povezovanje ter dvoregionalna trgovina in vlaganja glede na konkurenčne pritiske globalizacije spodbujata gospodarsko rast, razvoj in zaposlovanje ter s tem učinkovito prispevata k vključevanju držav v razvoju v svetovno gospodarstvo,

B.  ker EU in države Srednje Amerike, za razliko od srednjeameriškega sporazuma o prosti trgovini, ki so ga sklenile države Srednje Amerike in ZDA, predlagajo ustanovitev globalne strateške zveze, ki bi presegala strogo komercialne vidike ter vključevala obsežno sodelovanje in politični dialog,

C. ker zaključek in uspešno izvajanje pridružitvenih sporazumov med EU in Mehiko ter EU in Čilom opozarjata na strateško pomembnost ter gospodarsko, politično in družbeno korist dvoregionalnih odnosov med EU in Latinsko Ameriko, temelječih na pridružitvenih sporazumih, ki vključujejo območja proste trgovine,

D. ker je pridružitveni sporazum med EU in Srednjo Ameriko ključni element za napredek v regionalni integraciji in ker so temelji takšnega sporazuma kulturne in zgodovinske vezi ter medsebojna zavezanost k spodbujanju in krepitvi skupnih vrednost kot je spoštovanje človekovih pravic, demokracije, gospodarske in socialne kohezije, mir in stabilnost.

E.  ker mora prihodnji pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike pomagati pri spodbujanju gospodarske rasti in zmanjševanju revščine ter skušati doseči razvojne cilje tisočletja, še posebej tiste povezane z zmanjševanjem revščine, s pravično in nepristransko porazdelitvijo bogastva, z ustvarjanjem novih stabilnih delovnih mest na podlagi kakovostne zaposlitve ter s socialnim vključevanjem skupin z roba družbe.

F.  ker bi se morali EU in Srednja Amerika v okviru pridružitvenega sporazuma in širšega svetovno političnega okvira sporazumeti za spodbujanje mednarodnih in večstranskih standardov na trgovinskem, socialnem in okoljskem področju,

G. ker je gospodarstva držav Srednje Amerike večinoma odvisna od kmetijskega sektorja in ker bi moral zato pridružitveni sporazum upoštevati znaten družbeno gospodarski vpliv določb, povezanih s kmetijstvom tako v smislu podpore za gospodarski razvoj Srednje Amerike kot v smislu izdelkov iz EU,

H. ker bi bilo območje proste trgovine z EU pomembno za utrditev srednjeameriškega enotnega trga, carinske unije in celotnega območja v postopku integracije,

I.   ker zgolj območje proste trgovine med EU in Srednjo Ameriko brez potrebne podpore za razvoj, še posebej malih in srednje velikih podjetij, ne bo služilo za spodbuditev gospodarske rasti,

J.   ker je treba pozdraviti odločitev EU in držav Srednje Amerike na četrtem srečanju EU in držav Latinske Amerike na Dunaju 12. maja 2006, da s pogajanji za pridružitveni sporazum, kar vključuje oblikovanje območja proste trgovine, začneta na podlagi skupnih strateških ciljev izjave iz Guadalajare in ob upoštevanju ugodnih rezultatov skupnega ocenjevanja regionalne gospodarske integracije, ki je bilo izvedeno v sodelovanju s Srednjo Ameriko;

K. ker je EU največji donator razvojne pomoči Srednji Ameriki in edina, ki je pripravila strategijo za sodelovanje, namenjeno krepitvi regionalne integracije,

naslavlja na Svet naslednja priporočila glede smernic za pogajanja o območju proste trgovine med Evropsko skupnostjo in državami Srednje Amerike v okviru predvidenega pridružitvenega sporazuma:

Glede pogajanj o območju proste trgovine s Srednjo Ameriko

1.  območje proste trgovine EU in Srednje Amerike naj se obravnava kot prednostni strateški cilj za zunanje odnose EU v mednarodnem okolju, ki ga označujejo vse večja soodvisnost, gospodarska rast, nastajanje novih gospodarskih sil, širitev dvostranskih trgovinskih sporazumov ZDA, vključno s srednjeameriškim sporazumom o prosti trgovini, in vrsta svetovnih izzivov, ki presegajo nacionalne meje;

2.  upošteva naj se dejstvo, da je GSP, vključno z GSP plus, neodvisen sistem EU, ki države Srednje Amerike podpira glede na stopnjo njihove razvitosti;

3.  sklene naj se celosten in uravnotežen pridružitveni sporazum s Srednjo Ameriko, ki bo temeljil na treh stebrih: političnem in institucionalnem poglavju za krepitev demokratičnega dialoga in političnega sodelovanja, poglavju o sodelovanju za pospeševanje trajnostnega gospodarskega in družbenega razvoja in poglavju, posvečenemu trgovini, s katerim bo ustanovljeno napredno območje proste trgovine s široko agendo, ki bo poleg postopne in vzajemne liberalizacije trgovine z blagom in storitvami vključevalo tudi vlaganja, javna naročila, zaščito pravic intelektualne lastnine, sodelovanje na področju konkurenčnosti in instrumente trgovinske zaščite, olajševanje trgovine ter učinkovit mehanizem za reševanje sporov;

4.  Svet naj skupaj s Parlamentom pozove Komisijo k nujni uvedbi presoje vplivov trajnostnega razvoja trgovine, ki bi predstavljala predhodno fazo pri pogajanjih za trgovinski sporazum, ter od Komisije zahteva, da o pobudah na tem področju obvešča Parlament;

Načela, področje uporabe in odnos z STO

5.  zahteva naj se, da Svet in Komisija zagotovita vključujoč, učinkovit in pregleden pogajalski proces, ki že od začetka lahko računa na čim širšo vključenost vseh interesnih skupin, še posebej socialnih partnerjev in civilne družbe v vseh vpletenih državah,

6.  zaveže naj se ustanovitvi območja proste trgovine ob popolnem spoštovanju novega mehanizma preglednosti STO ter pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz STO, zlasti iz člena XXIV splošnega sporazuma o carinah in trgovini ter člena V splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, kar bi prispevalo k okrepitvi večstranskega trgovinskega sistema;

7.  izpogaja naj se enoten in nedeljiv trgovinski sporazum, ki bo presegel sedanje in prihodnje obveznosti pogajalskih strank v STO in bo v prehodnem obdobju, v skladu z zahtevami STO, vzpostavil območje proste trgovine, ter bo, ne da bi izključeval katerega od sektorjev, upošteval razvojno razsežnost in posebno občutljivost nekaterih proizvodov na način, ki bo čim manj omejevalen;

Posebna in diferencirana obravnava

8.  načela „nesomernosti ravni razvoja”, „posebne in diferencirane obravnave” ter „ne povsem popolne recipročnosti” naj se dejansko priznajo in naj se torej zagotovi, da bodo ugodnosti na območju proste trgovine usklajene s stopnjo razvoja in sektorsko konkurenčnostjo obeh regij;

Klavzula o človekovih pravicah in demokraciji

9.  vključi naj se standardno klavzulo o spoštovanju splošnega cilja razvoja ter krepitve demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin; v zvezi s tem naj pripravi posebne ukrepe na področju socialnih in državljanskih pravic ter specifične izvedbene ukrepe za izvajanje demokratične klavzule v skladu s posebnim spodbujevalnim dogovorom iz sheme GSP plus, kot je zapisano v Uredbi Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov[1];

Splošni sistem preferencialov

10. upošteva naj se dejstvo, da je splošni sistem preferencialov (GSP), vključno z GSP plus, neodvisen sistem EU, ki države Srednje Amerike podpira glede na stopnjo njihove razvitosti, ter da mora zato območje proste trgovine EU – Srednja Amerika zagotoviti nadaljnji obstoj teh preferencialov, ne da bi morale države Srednje Amerike nuditi vzajemnost pri zniževanju tarif;

11. v pridružitveni sporazum naj se vključi klavzula, ki zahteva spoštovanje delovnega prava in mednarodnih okoljskih konvencij, ki jih pokriva GSP plus kar bo zagotovilo stalne spodbude za spoštovanje in dejansko izvajanje v državah Srednje Amerike; v ta namen naj se oblikuje ureditev za učinkovit nadzor in zahteva, da Komisija letno poroča Parlamentu o spremljanju izvajanja;

Regionalna gospodarska integracija Srednje Amerike

12. kot zelo pomemben korak k uspešnemu razvoju pogajanj naj se upošteva, da si je Srednja Amerika prizadevala izpolniti obveznosti, potrjene na zgoraj omenjenem dunajskem vrhu, uresničiti, po načrtih, sklepe voditeljev srednjeameriških držav z dne 9. marca 2006 v Panami, namenjene oblikovanju učinkovite carinske unije, kot tudi ratificirati srednjeameriški sporazum o naložbah in storitvah ter razviti pravosodni mehanizem, ki bi zagotavljal izvajanje regionalne zakonodaje s področij gospodarstva v vsej regiji;

13. s previdnostjo naj se upošteva dejstvo, da skupna ocena ekonomske integracije Srednje Amerike, ki sta jo pripravili EU in Srednja Amerika opozarja, da na operativni ravni lahko pridemo do številnih pomembnih specifičnih zaključkov (v zvezi z institucionalnim okvirom ekonomske integracije, s carinsko unijo, s tehničnimi ovirami za trgovino, s pravili o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih, z regionalno liberalizacijo storitev in naložb, z javnimi naročili, s pravicami intelektualne lastnine ter z geografskim informacijskim sistemom, s konkurenco in z instrumenti trgovinske zaščite) za okrepitev, razvoj in vzpostavitev carinske unije in enotnega notranjega trga v Srednji Ameriki, kar je ključnega pomena pri pogajanjih in izvajanju resničnega območja proste trgovine med obema regijama;

14. upošteva naj se, da bosta konsolidacija in krepitev enotnega trga Srednje Amerike, najprej in predvsem z dokončnim oblikovanjem carinske unije in razvojem enotnega trga, med drugim z oblikovanjem zunanje trgovinske politike in zagotavljanjem prostega pretoka uvoženega blaga, služili za zmanjševanje ovir za gospodarske subjekte in za spodbujanje trgovinskih in naložbenih tokov med obema regijama;

Kmetijstvo

15. ponudijo naj se pomembne nove priložnosti za dostop na kmetijski trg, ki je ključnega pomena za razvoj Srednje Amerike, neodvisno od napredka na drugih področjih, kot je dostop do trgov za nekmetijske proizvode in storitve, pa tudi od drugih vprašanj s kmetijskega področja, ki niso povezana z dostopom na trg;

Dostop do trga za nekmetijske proizvode

16. zagotovijo naj se daljnosežni in uravnoteženi rezultati pogajanj za dostop do trga za nekmetijske proizvode ter nove in stvarne možnosti dostopa do trga za celoten spekter trgovanja, z ustrezno mero prožnosti pri časovnem načrtu, ki ga bo Srednja Amerika uvedla za odpravo carin in omogoči naj se obstoj in razvoj dejavnosti povezanih z ribištvom;

17. upošteva naj se dejstvo, da je ribištvo pomembna in občutljiva tematika tako za EU kot za Srednjo Ameriko, saj prispeva h gospodarskemu razvoju in ustvarjanju delovnih mest v regiji; stalež rib naj se s pomočjo odgovornega ribolova ohrani na trajnostni ravni;

Storitve

18. v skladu s členom V splošnega sporazuma o trgovini s storitvami naj se upošteva pomen zagotavljanja splošnega dostopa do ključnih storitev in nacionalne pravice do uravnavanja in posledično do previdnega nadaljevanja pogajanj o liberalizaciji trgovine s storitvami, ki bi dejansko zagotovila izboljšave doslej sprejetih in izvedenih obveznosti v zvezi z liberalizacijo, ter potreba po jasnem in predvidljivem pravnem okviru; izogiba naj se ponujanju ali sprejemanju zahtev na področju javnega zdravja in izobraževanja;

19. upošteva naj se stalno naraščajoč potencial turističnega sektorja za naložbe in gospodarski razvoj v državah Srednje Amerike ter pomembnost spodbujanja turizma med obema regijama;

Naložbe

20. zagotovi naj se , da bodo sporazumi za nova območja proste trgovine, o katerih se EU pogaja z drugimi državami in regijami, tudi s Srednjo Ameriko, v skladu s pogodbo EU in izjavo Evropskega sveta o vodilnih načelih trajnostnega razvoja, vsebovali klavzulo o "nezniževanju" standardov, ki bo preprečevala, da bi tuja neposredna vlaganja slabila notranje predpise, norme in standarde na področju okolja, dela, zdravja in varnosti;

21. pripravijo naj se ukrepi, ki zahtevajo od držav Srednje Amerike, da pokažejo socialno odgovornost znotraj širšega okvira dobrega vodenja;

Pravila o poreklu

22. naj se zagotovi, da bodo pravila o poreklu, za katere se je treba pogoditi s Srednjo Ameriko, pregledna, lahko razumljiva in uporabna, prilagojena stopnji razvoja in industrializacije zadevnih držav ter osnovana na merilih, ki so prikrojena značilnostim posameznega proizvoda;

Trgovinske olajšave in standardi

23. v sporazum naj se vključi poglavje, ki bo olajšalo trgovanje in racionaliziralo uvozne postopke ter odstranilo razlike v smislu standardizacije in ugotavljanja skladnosti ter sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov, saj bi ti vidiki v obeh regijah pripomogli k boljšemu dostopu do zadevnih trgov;

24. skrbno naj se preuči potreba po odločni pospešitvi uskladitve računovodskih in revizorskih standardov za povečanje trgovine in naložb;

Intelektualna lastnina

25. sporazum o prosti trgovini med EU in Srednjo Ameriko naj zagotovi ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito zaščito pravic intelektualne in poslovne lastnine, skupaj z zaščito proti ponarejanju in piratstvu v skladu s sporazumom o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine STO (TRIPS); v zvezi s tem naj se upošteva dejstvo, da TRIP+ sporazumi ne smejo ogrožati ukrepov za varovanje javnega zdravja, ki jih članicam STO zagotavljajo sporazumi TRIPS, saj bi to omejilo dostop do cenovno dostopnih zdravil za države v razvoju;

Javna naročila

26. upošteva naj se dejstvo, da mora sporazum o prosti trgovini EU-Srednja Amerika vsebovati določbe o javnih naročilih, saj nobena srednjeameriška država ni podpisnica večstranskega sporazuma o javnih naročilih v okviru STO, ker bosta tako obe regiji postopno pridobili resničen dostop do ustreznih trgov naročil v mnogo bolj predvidljivem, varnem, preglednem in nediskriminatornem okolju gospodarskih subjektov;

27. upošteva naj se, da mora trgovanje na področju javnih naročil spoštovati splošna načela preglednosti in odprtosti, objektivnosti pri izbiri in biti pod nadzorom ustreznih oblasti v obeh regijah;

Splošna konvergenca

28. kot splošno določbo naj se vključi obveznost, da si EU in Latinska Amerika načeloma prizadevata za morebitno konvergenco različnih sporazumov, ki med regijama že veljajo, ali o katerih se regiji pogajata;

Reševanje sporov

29. upošteva naj dejstvo, da postopki reševanja sporov v primerljivih obstoječih sporazumih, podpisanih med Skupnostjo in državami, ki niso članice, niso učinkovito uporabljeni; zato naj Komisijo zaprosi, naj poda nove predloge za razvoj učinkovitejših instrumentov reševanja sporov, s pomočjo katerih bi lahko izdajali odločbe glede konfliktov, ki nastanejo v posameznem sektorju, zajetem v sporazumu o prosti trgovini;

Druga vprašanja

30. pozove naj k tesnejšemu sodelovanju na področju konkurence z namenom spodbujanja naložb in doseganja skladnosti v okviru ustreznega ureditvenega okvira;

31. upošteva in preuči naj pozitivne učinke, ki bi jih na gospodarstvo Srednje Amerike v smislu krepitve integracije in spodbujanja naložb, lahko imela gradnja tretjega sklopa zapornic Panamskega prekopa;

Glede ekonomskega sodelovanja in spremljajočih ukrepov

32. kot pogoj za uspešen proces liberalizacije naj se zagotovi, da bo pridružitveni sporazum območje proste trgovine dopolnjeval s finančnimi sredstvi in tehničnim sodelovanjem, kar je potrebno, da se od samega začetka podpre proces gospodarskega prilagajanja in njegove socialne posledice;

33. poziva Komisijo, naj zagotovi primerna sredstva za novo strategijo regionalnega sodelovanja za Srednjo Ameriko v obdobju od 2007 do 2013, ki bo zagotovila varno podlago za soočanje z izzivi institucionalizacije, krepitve regionalnih procesov ter hitro in celovito izvajanje prihodnjega pridružitvenega sporazuma, še posebej v zvezi z oblikovanjem skupnega trga in carinske unije ter večjo vključenostjo civilne družbe;

34. v okviru pridružitvenega sporazuma naj se zagotovi priprava skupnih načrtov za sodelovanje, ki bodo omogočili širšo diverzifikacijo gospodarstev in tesnejše komplementarne odnose, kar bo zmanjšalo prekomerno odvisnost od izvoza kmetijskih proizvodov; v ta namen naj se razširi sodelovanje za vključitev civilne družbe, ki bo aktivno sodelovala v integracijskem procesu, okrepili pa se bodo tudi odnosi med socialnimi partnerji, gospodarskimi subjekti in družbenimi interesnimi skupinami v obeh regijah;

35. upošteva naj se dejstvo, da vprašanja glede dolga in posojil ostajajo ena od večjih ovir za izboljšanje javne uprave in gospodarskega napredka v državah Srednje Amerike in da bi moral biti morebiten odpis dolgov ključno poglavje pri sodelovanju med obema regijama;

36. v sklopu pridružitvenega sporazuma naj se pripravijo sporazumi o sodelovanju za zagotovitev varnega trgovanja, kar bo pomagalo pri boju proti trgovini z drogami, nezakonitem trgovanju z orožjem in ljudmi;

37. pozove naj k sprejetju regulativnih ukrepov za usklajevanje in sodelovanje pri urejanju migracij med obema regijama;

Glede poteka pogajanj in vloge Parlamenta

38. zagotovi naj se, da bo postopek pogajanj za območje proste trgovine s Srednjo Ameriko legitimen in pregleden ter da bodo vanj vključene vse zainteresirane skupine EU, vključno s pristojnimi predstavniki civilne družbe, socialnimi partnerji in gospodarskimi subjekti obeh regij;

39. zagotovi naj se močna podpora operativnemu razvoju pred kratkim ustanovljene evro-latinskoameriške parlamentarne skupščine in sprejmejo naj se učinkoviti ukrepi za krepitev parlamentarne razsežnosti pridružitvenega in integracijskega procesa v obeh regijah; v zvezi s tem naj se upošteva dejstvo, da lahko člani parlamenta srednjeameriških držav (PARLACEN) in poslanci s sodelovanjem v evro-latinskoameriški čezatlantski skupščini (EUROLAT) prispevajo k doseganju zgoraj omenjenega cilja s povečevanjem nadzora vladnega delovanja, pospeševanjem integracijskega procesa, prenosom legitimnosti ter s pomočjo pri oblikovanju političnega sodelovanja med obema regijama;

40. upošteva naj se, da mora Komisija Parlament tako na stopnji priprave sporazumov kot tudi med potekom mednarodnih trgovinskih pogajanj in ob njihovem zaključku dovolj zgodaj in natančno obveščati ter da je treba te informacije zagotavljati tako, da bo imel Parlament dovolj časa, da o njih izrazi svoje mnenje ter da Komisija in Svet v čim večji meri to mnenje upoštevata.

41. z dodajanjem parlamentarne razsežnosti naj se zavaruje pogajalski proces, ki je trenutno v teku; Komisijo naj pozove, naj v pogajalski mandat za pridružitveni sporazum med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi redno in intenzivno vključuje Parlament;

42. upošteva naj dejstvo, da pridružitveni sporazum ne more biti sklenjen brez privolitve Parlamenta; v zvezi s tem naj upošteva, da se mora Komisija ustrezno in pravočasno posvetovati s Parlamentom in ga obveščati o strategiji EU v času pogajanj; naproša Komisijo, naj v skladu s trenutnimi pravili o zaupnosti še posebej ob zaključku vsakega kroga pogajalskih srečanj Parlamentu posreduje dokument z opisom vsebine in zaključkov pogajanj;

POSTOPEK

Naslov	Pogajalski mandat za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi
Št. postopka	2006/2222(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	INTA 28.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Gianluca Susta 12.6.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	22.11.2006
Datum sprejetja	18.12.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	17 4 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Kader Arif, Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Christofer Fjellner, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Georgios Papastamkos, Tokia Saïfi, Gianluca Susta, Johan Van Hecke, Zbigniew Zaleski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Panagiotis Beglitis, Harlem Désir, Elisa Ferreira, Małgorzata Handzlik, Jens Holm, Jörg Leichtfried
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]               UL L 169, 30.6.2005, str. 1.

MNENJE OdborA za razvoj (7.11.2006)

za Odbor za zunanje zadeve

o pogajalskem mandatu za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi
(2006/2222(INI))

Pripravljavec mnenja: Miguel Angel Martínez Martínez

POBUDE

Odbor za razor poziva Odbor za zunanje zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  opozarja, da mora biti cilj pridružitvenega sporazuma med EU in Srednjo Ameriko spodbujanje zlasti trajnostnega, tj. neomejenega človekovega razvoja v državah Srednje Amerike, socialne kohezije, utrjevanja demokracije in pravne države, in spodbujanje spoštovanja človekovih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in okoljskih pravic v celoti;

2.  ponovno potrjuje, da mora Evropska unija v odnosih z državami Srednje Amerike v celoti upoštevati skupne prednostne naloge, ki si jih je zastavila v svoji politiki sodelovanja, tj. boj za izkoreninjenje revščine, prizadevanja za zmanjšanje neenakosti, ki so zdaj v vseh pogledih dramatične, ter čim hitrejša uresničitev razvojnih ciljev tisočletja v predvidenem roku;

3.  poudarja, da je treba v sporazum vključiti klavzulo o človekovih pravicah in demokraciji ter klavzuli glede socialnega ali okoljskega vprašanja, ki so zavezujoče, ter navesti mehanizme in instrumente, ki bodo zagotovili ustrezno izvajanje teh klavzul in v katerih bo o tem izvajanju posebej predvideno letno poročilo, ki ga bo za Evropski parlament pripravila Komisija;

4.  poziva pogodbenice v trgovinskih pogajanj pridružitvenega sporazuma, da upoštevajo nesorazmerja in obstoječe razlike, ne le med Srednjo Ameriko in Evropo, ampak tudi med regijami; zato zahteva, da pogodbenice v pogajanjih upoštevajo posebnosti in razlike ter dopustijo prožnost glede dogovorjenih rokov ter da se srednjeameriškim proizvajalcem zagotovi dostop do evropskih trgov pod konkurenčnimi pogoji;

5.  zahteva vzpostavitev dejanskih in zavezujočih mehanizmov za zagotavljanje strukturiranega sodelovanja nacionalnih parlamentov, Evropskega parlamenta in civilne družbe na vseh stopnjah razprave, pogajanj in spremljanja postopka glede treh razsežnosti pridružitvenega sporazuma: politični dialog, sodelovanje in trgovina;

6.  poudarja, da je treba v sporazum vključiti ukrepe, ki prispevajo h kulturi miru in socialni pravičnosti s krepitvijo podpore EU za razvoj in socialni napredek držav Srednje Amerike; zato morajo imeti prednost predvsem ukrepi na področjih izobraževanja in zdravja, kjer si mora EU prizadevati tudi, da uskladi svoje pobude s pobudami drugih držav, zlasti z južnoameriškimi partnericami, ki so že dejavne pri izvajanju politične solidarnosti te vrste;

7.  poudarja, da je treba na vseh stopnjah pogajanj krepiti in spoštovati gospodarske in socialne pravice vseh državljanov, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti socialnemu vključevanju, in to še posebej državljanov, ki so predstavniki avtohtonega prebivalstva;

8.  ocenjuje, da bi se moralo v okviru sodelovanja EU nuditi podporo malim proizvajalcem ter na splošno malim in srednje velikim podjetjem, in poziva k naložbam v mala podjetja, saj bo odprtje evropskih trgov koristilo predvsem največjim proizvajalcem, ki so zmožni upoštevati evropske sanitarne in fitosanitarne standarde;

9.  poudarja, da morajo biti naložbe povezane z vzpostavljanjem infrastrukture, ki je ena od gonilnih sil gospodarskega razvoja, pri čemer je treba ustrezno pozornost nameniti prednostnim nalogam iz odstavkov 2 in 6;

10. odločno se zavzema, da bi se s sodelovanjem in gospodarskimi instrumenti zagotovilo tudi boljše varovanje okolja v državah Srednje Amerike; poudarja, da bi moral razvoj trajnostnega kmetijstva spodbuditi tudi zanimanje za evropsko sodelovanje ter da bi bilo treba spodbujati pravično trgovino in ekološko proizvodnjo, na primer s pogajanji o posebni carinski tarifi Skupnosti za proizvode pravične trgovine in/ali ekološke proizvode;

11. v zvezi z dostopom proizvodov do zadevnih trgov poudarja, da bi boljša sledljivost proizvodov pripomogla ne le k boljši kakovosti zdravstvenega varstva in zaščite okolja, ampak bi tudi bistveno povečala obseg pravične trgovine;

12. poudarja, da je turizem vodilna svetovna dejavnost in izhodišče za gospodarsko rast; poziva Komisijo, da nameni posebno pozornost projektom za razvoj trajnostnega turizma v državah Srednje Amerike, ki bi s svojo razširjenostjo koristili čim večjemu številu ljudi;

13. ob tem opozarja, da je turizem odvisen od velikega števila zunanjih faktorjev, kot so na primer terorizem in naravne nesreče, zaradi česar ne predstavlja zanesljivega in stabilnega dejavnika rasti;

14. meni, da bi morala EU sodelovati z državami Srednje Amerike v prizadevanjih za preprečevanje proizvodnje in nezakonite trgovine z drogami; prizadevanja bi morala vključevati razširitev programov pomoči za kmete, da bi začeli gojiti alternativne pridelke, za katere bi lahko EU zagotovila učinkovito trženje;

15. meni, da mora del sporazumov o sodelovanju zagotoviti nekatere kvote za usmerjanje tokov zakonitega in nadzorovanega priseljevanja iz Srednje Amerike v EU; v zvezi z nezakonitim priseljevanjem zavzema stališče, da je treba oblikovati sporazume o vračanju v matično državo, ki ne bi imeli kontraproduktivnega učinka, hkrati pa je treba v polni meri upoštevati trenutne razprave na ravni mednarodne skupnosti o tem, kako zmanjšati in postopno odpraviti nezakonito priseljevanje;

16. ocenjuje, da je treba potem, ko bo pridružitveni sporazum začel veljati, spodbuditi tudi tristransko sodelovanje in dvoregionalno sodelovanje, zlasti s karibskimi državami, ter podpreti politiko sodelovanja jug-jug.

POSTOPEK

Naslov	Pogajalski mandat za pridružitveni sporazum med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi
Št. postopka	2006/2222(INI)
Pristojni odbor	AFET
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 28.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Miguel Angel Martínez Martínez 11.7.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	2.10.2006
Datum sprejetja	6.11.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	13 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Marie-Arlette Carlotti, Hélène Goudin, Maria Martens, Luisa Morgantini, Horst Posdorf, Feleknas Uca, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	John Bowis, Fiona Hall, Alain Hutchinson, Jan Jerzy Kułakowski, Manolis Mavrommatis
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

POSTOPEK

Naslov

Predlog priporočila Evropskega parlamenta Svetu o pogajalskem mandatu za sklenitev pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter državami Srednje Amerike na drugi

Številka postopka

2006/2222(INI)

Obravnavani predlog(-i) priporočila

B6-0417/2006

Pristojni odbor Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

AFET 28.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

INTA 28.9.2006

DEVE 28.9.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja

Willy Meyer Pleite 13.9.2006

Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka)

Obravnava v odboru

28.11.2006

23.1.2007

Datum sprejetja

25.1.2007

Izid končnega glasovanja

+: −: 0:

54 0 7

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Panagiotis Beglitis, André Brie, Elmar Brok, Marco Cappato, Philip Claeys, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Ana Maria Gomes, Alfred Gomolka, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Jana Hybášková, Stanimir Ilchev, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Emilio Menéndez del Valle, Willy Meyer Pleite, Eugen Mihăescu, Francisco José Millán Mon, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Cem Özdemir, Ioan Mircea Paşcu, Libor Rouček, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Marek Siwiec, Hannes Swoboda, István Szent-Iványi, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Ari Vatanen, Kristian Vigenin, Francis Wurtz, Luis Yañez-Barnuevo García

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Francisco Assis, Carlos Carnero González, Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Glyn Ford, Michael Gahler, Doris Pack, Csaba Sándor Tabajdi, Marcello Vernola

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Charlotte Cederschiöld, Małgorzata Handzlik, Filip Kaczmarek, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Marcin Libicki, José Javier Pomés Ruiz, José Albino Silva Peneda, Kyriacos Triantaphyllides, Lambert van Nistelrooij, Zbigniew Zaleski, Stefano Zappalà

Datum predložitve

5.2.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

…