POROČILO o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje

5.2.2007 - (KOM(2006)0188 – C6‑0169/2006 – 2006/0062(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Maria da Assunção Esteves

Postopek : 2006/0062(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0029/2007
Predložena besedila :
A6-0029/2007
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje

(KOM(2006)0188 – C6‑0196/2006 – 2006/0062(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sklepa Sveta (KOM(2006)0188)[1],

–   ob upoštevanju člena 62(2)(b)(i) in (ii) ter prvega stavka prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju prvega pododstavka člena 300(3) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0169/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 in člena 83(7) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-0029/2007),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Ruske federacije.

  • [1]  Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

1. Sporazum: zgodovina in razlogi

1.1. Zgodovina

Odločitev glede sklenitve sporazuma ES-Rusija o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje je bila sprejeta na vrhu v Sankt Petersburgu maja leta 2003, ko sta se Rusija in EU zavzeli tudi za preučitev pogojev, ki bi dolgoročno omogočili potovanje brez vizumov. Na tem vrhu sta obe strani izrazili namero o okrepitvi medsebojnih odnosov z vzpostavitvijo štirih "skupnih območij", vključno s skupnim območjem svobode, varnosti in pravice. Pogajanja z Rusko federacijo o poenostavitvi vizumskega postopka so se začela 20. in 21. oktobra 2004 v Bruslju. Odvijala so se vzporedno s pogajanji o sporazumu o ponovnem sprejemu nezakonitih priseljencev, ki potekajo od januarja 2003. Sklenitev sporazumov o vizumih in ponovnem sprejemu je nedvomno eden redkih korakov naprej na poti k vzpostavitvi tega skupnega območja. Besedilo obeh sporazumov je bilo v celoti formalno parafirano 4. aprila 2006 v Moskvi. Ker sta sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka in ponovnem sprejemu povezana, bi ju bilo treba podpisati in skleniti hkrati, pa tudi veljati bi morala začeti hkrati. Sporazuma sta primer pristopa, ki temelji na vzajemni politični izmenjavi.

EU je do sedaj pogajanja za poenostavitev izdajanja vizumov začela z Rusijo, Ukrajino, Marokom in Kitajsko. Svet je 15. novembra 2006 določil mandate za začetek pogajanj z državami Zahodnega Balkana (Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo), ki naj bi se zaključila do junija 2007. Sporazum z Rusijo naj bi bil sklenjen prvi.Na splošno so ti sporazumi prilagojeni strategiji za okrepitev odnosov z sosednjimi državami (razen Kitajske, kjer so cilji povezani s turizmom) in usmerjeni k vzpostavitvi "skupnega evropskega območja".

Odnosi med Evropsko unijo in Rusijo so v ključnem obdobju. Oblikovanje novega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju po letu 2007 spremlja zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic v Rusiji. Sedanji in ne preveč ambiciozni sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka dokazuje, da so ti odnosi predvsem pragmatični. Okvir za sodelovanje med EU in Rusijo pa ne more delovati brez načela pogojnosti, ki je značilen za sosedsko politiko in ga v sporazumu o partnerstvu in sodelovanju iz leta 1997 skorajda ni. Pri doseganju dolgoročnega cilja, ki je potovanje brez vizumov med obema ozemljema, je treba zagotoviti, da pogodbenici spoštujeta temeljni načeli demokracije in pravne države.

1.2. Razlogi

Sporazum med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi vizumskega postopka med državljani spodbuja potovanje in stike med narodi. Ta praktičen rezultat politike sodelovanja in sosedske politike izvira iz projekta o skupnem evropskem območju svobode, varnosti in pravice.

Cilj sporazuma je zmanjšati število upravnih postopkov in poenostaviti izdajanje vizumov za kratkoročno bivanje nekaterim skupinam državljanov Evropske unije in Ruske federacije (to so bližnji sorodniki, poslovneži, člani uradnih delegacij, študenti, udeleženci znanstvenih, kulturnih in športnih prireditev, novinarji, osebe, ki obiskujejo vojaška in civilna pokopališča, in vozniki, ki opravljajo storitve mednarodnega prevoza blaga in oseb).

Pomen sporazuma je predvsem v tem, da odpira pot intenzivnejši komunikaciji med Evropsko unijo in Rusko federacijo, spodbuja srečanje civilizacij in prispeva k oblikovanju širše Evrope. Prav tako gradi zaupanje, vzpostavlja dialog in spodbuja bolj človeško in intenzivnejše sodelovanje med območjema.

2. Vloga Evropskega parlamenta

Nerazumljivo je, da ima Evropski parlament v procesu sklepanja mednarodnih sporazumov zgolj vlogo opazovalca. Pravzaprav je posvetovanje s Parlamentom na vrsti takrat, ko ni več mogoče spremeniti vsebine sporazuma ali preprečiti njegovega podpisa. Res je, da je Parlamentu v skladu s členom 300 Pogodbe ES dodeljena le pravica, da se je treba z njim o teh zadevah posvetovati, vendar bi ga morala Svet in Komisija kljub temu redno obveščati vse od začetka pogajanj naprej. Pri tem gre namreč za dolžnost lojalnega sodelovanja (člena 10 Pogodbe ES), ki ureja odnose med državami članicami in institucijami Skupnosti ter tudi odnose med samimi institucijami Skupnosti. Parlament bo Svet in Komisijo še naprej opozarjal, naj to dolžnost upoštevata in ga redno obveščata o prihodnjih sporazumih, podpisanih med EU in tretjimi državami.

Parlament pozdravlja bližajočo se uvedbo Vizumskega zakonika Skupnosti (predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (KOM(2006)403), ki se sprejema s postopkom soodločanja in čigar temeljna načela bo treba spoštovati pri vseh posebnih sporazumih o poenostavitvi vizumskega postopka.

Mednarodni sporazumi in zapleteno vprašanje preseljevanja, ki ga ti sporazumi vključujejo, zahtevajo demokratično osnovo za sprejemanje odločitev na evropski ravni. Ustavna pogodba bo poleg tega zagotovila tudi potrebno enotnost ter usklajenost in Parlamentu dala pravico, da odloča o zunanji politiki EU.

3. Pogoji in težave

3.1. Za uspeh sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka je treba ustvariti pristne pogoje vzajemnosti. Parlament je nekoliko zaskrbljen glede upoštevanja teh pogojev v sporazumu.

3.1.2. Parlament opozarja na zapletene postopke obvezne registracije za vse ruske vizume, ki ovirajo potovanje v Rusijo in po njej. Ministre za pravosodje in notranje zadeve Rusije in EU poziva, naj si dodatno prizadevajo za zagotovitev ravnovesja in vzajemnosti, Parlament pa obveščajo o prevzetih pobudah in napredku. Dokler bodo ruske oblasti vztrajale pri zapletenih postopkih registracije, sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka ne bo imel pravega učinka.

Avstrijsko predsedstvo je Parlamentu sporočilo, da pogajanja o poenostavitvi že potekajo in da je Ruska federacija spremenila zakonodajo, toda v praksi tega do sedaj ni bilo opaziti. Komisija in Svet morata Parlament redno obveščati o doseženem napredku.

3.1.3. Parlament ocenjuje kot neprimerno, da je treba pri potovanju v nekatere ruske regije, kot so republika Čečenija ali nekateri deli vzhodne Rusije in Sibirije, pridobiti dodatna dovoljenja ali plačati dodatne pristojbine, medtem ko schengenski vizum EU omogoča nemoteno potovanje; poudarja potrebo po okrepitvi medsebojnega sodelovanja, da bi olajšali dostop novinarjev in nevladnih organizacij do republike Čečenije. Opozarja na težave, s katerimi se pri pridobivanju in podaljševanju vizumov v Rusiji v zadnjih letih srečujejo tuji novinarji, duhovniki, misijonarji in člani organizacij civilne družbe, ter izraža upanje, da bo sporazum, ko bo začel veljati, te težave odpravil.

3.1.4. Parlament predlaga, da je treba podrobno preučiti določbo o predhodnem povabilu za potovanja iz Evropske unije v Rusijo, tudi v izjemnih primerih, v katerih države članice EU uporabijo to določbo. Povabila potovanjem ne prinašajo dodane vrednosti, poleg tega spodbujajo korupcijo. Parlament tudi opozarja, da ni smiselno izključiti iz sporazuma turistov, ki niso nikoli kršili določb o vizumih.

3.1.5. Parlament obžaluje, da člen 5(1)(a) sporazuma, ki se nanaša na izdajanje vizumov za večkratni vstop, ne vključuje poslancev Evropskega parlamenta, čeprav imajo zaradi statusa, določenega v pogodbah, enake privilegije in zaščito kot poslanci nacionalnih parlamentov. Prav tako obžaluje, da člen 11 o diplomatskih potnih listinah ne vključuje prepustnic Evropske unije, izdanim poslancem Evropskega parlamenta.

3.1.6. Evropska unija bi morala z Rusijo okrepiti dialog o uskladitvi ruske vizumske politike s politiko Evropske unije. Parlament poziva Komisijo, da ruskim oblastem zagotovi potrebno strokovno znanje, da bo Rusija lahko vzpostavila prave pogoje vzajemnosti pri obravnavi vizumov.

3.2. Evropska politika za poenostavitev vizumskega postopka, namenjena spodbujanju komunikacije v sosedskih odnosih in odstranitvi ovir pri dostopu do območja Unije za državljane tretjih držav, je lahko skladna le ob upoštevanju notranjih in zunanjih vidikov. Parlament poudarja, da bo imela uvedba Vizumskega zakonika Skupnosti v tem kontekstu zelo pozitiven vpliv. Zakonik sporazuma o poenostavitvi vizumskega postopka z Rusijo ne zadeva.

Pomembno je, da Svet in Komisija pri sklepanju mednarodnih sporazumov upoštevata veljavno zakonodajo Skupnosti in zakonodajo, ki je v postopku sprejemanja.

3.2.1. Parlament opozarja, da je Odbor stalnih predstavnikov 20. decembra 2005 sprejel skupen pristop k vizumski politiki EU, s katerim je opredelil merila za sklepanje sporazumov o poenostavitvi vizumskega postopka, kot so cilji zunanje politike, predhodni sporazumi o ponovnem sprejemu, izvajanje obstoječih dvostranskih sporazumov, vprašanja glede varnosti in migracijski tokovi. Parlament nima podatkov o tem, ali sta Svet in Komisija sporazuma EU-Rusija ocenila na osnovi teh meril. Komisijo zato poziva, naj ga v primeru sklenitve sporazuma obvesti o njenih rezultatih. Poleg tega poudarja, da mora biti obveščen o takšni oceni v zvezi z vsemi prihodnjimi sporazumi o poenostavitvi vizumskega postopka med EU in tretjimi državami.

3.3. Pogojnost mora biti temelj zunanje politike EU o vizumih.

3.3.1. V odnosih med Evropsko unijo in Rusijo bi morali spoštovati načelo pogojnosti, tako kot v evropski sosedski politiki. V skladu s tem načelom sta poenostavitev vizumskega postopka in potovanje brez vizumov mogoča le ob upoštevanju načel demokracije in pravne države.

3.3.2. V nasprotju z najnovejšim stališčem Parlamenta o pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov s tretjimi državami sporazum o poenostavitvi vizumskega postopka z Rusijo ne vključuje vzajemne "klavzule o demokratičnosti in spoštovanju človekovih pravic", katere kršitev bi lahko privedla do odložitve izvajanja sporazuma ali do njegove odpovedi.

Parlament poudarja, da je v odstavku 8 Resolucije o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih EU (2005/2057(INI)) pozval k "razširitvi klavzule o človekovih pravicah in demokraciji na vse nove sporazume med Evropsko unijo in tretjimi državami, tako industrijskimi kot v razvoju, vključno s sektorskimi sporazumi, trgovino in tehnično ali finančno pomočjo, kakor je bilo to izpeljano z državami AKP".

3.3.3. Za dosego dolgoročnega cilja, ki je potovanje brez vizumov med Evropsko unijo in Rusijo, bo treba upoštevati taisto načelo pogojnosti, ki ga vsebujejo sporazumi med EU in tretjimi državami v okviru sosedske politike. Čeprav Rusija ni vključena v to politiko, je Komisija v Sporočilu o odnosih z Rusijo (KOM(2004)106) že zapisala, da morajo biti ukrepi na tem področju skladni s sosedsko politiko EU in vključevati bistvene elemente te politike.

To načelo je mogoče zaslediti tudi v Uredbi Sveta (ES) št. 539/2001, ki za potovanje brez vizumov med EU in tretjimi državami predlaga metodo na osnovi regionalne skladnosti.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (31.1.2007)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o predlogu Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje
(KOM(2006)0188 – C6‑0169/2006 – 2006/0062(CNS))

Pripravljavec mnenja: Ari Vatanen

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Pripravljavec mnenja meni, da je sklenitev sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje, ki sovpada s sklenitvijo sporazuma o ponovnem sprejemu, korak naprej pri oblikovanju skupnega območja svobode, varnosti in pravice v okviru strateškega partnerstva med EU in Rusijo.

Sporazum prinaša koristi tako za EU kot za Rusijo, zlasti ker temelji na vzajemnosti in na številnih področjih prinaša pravno zavezujoča pravila, vključno s trajanjem postopkov obravnavanja prošenj za izdajo vizuma. Poleg tega predvideva omejitve glede zahtevanih dokumentarnih dokazil o namenu potovanja, uskladitev taks za vizume in poenostavljena pravila pri izdajanju vizumov za večkratni vstop za večje število kategorij, med njimi študente, diplomate, poslovneže in novinarje.

Vseeno je pripravljavec mnenja prepričan, da bi bilo treba obseg sporazuma razširiti na pomembna vprašanja, kot so na primer zavrnitev izdaje vizuma, priznavanje potnih listin, dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje ter zavrnitev vstopa in ukrepi izgona. Upa, da bo Komisija na ta vprašanja opozorila v skupnem odboru za upravljanje sporazuma.

Glede na kompleksni značaj problematike izdajanja vizumov med EU in Rusko federacijo, kot je primer izgona novinarjev, pripravljavec mnenja meni, da bi bilo pametno imenovati varuha človekovih pravic, ki bi sprejemal pritožbe državljanov v zvezi z vizumi in bi predsedoval skupnemu odboru.

Dve najresnejši oviri za potovanje v Rusijo in znotraj te države sta zahteva po povabilu in obvezni okorni registracijski postopek, ki velja za vse vrste ruskih vizumov. Tako ruska stran kot EU si bosta morali zelo prizadevati za ustrezno rešitev tega vprašanja, če želimo resnično omogočiti lažje gibanje ljudi med državami.

Opozoriti velja še na težave, s katerimi se pri pridobivanju in podaljševanju ruskih vizumov v zadnjih letih srečujejo tuji novinarji, duhovniki, misijonarji in člani organizacij civilne družbe. Pri tem najbolj izstopa primer dopisnika švedske javne televizije SVZ Berta Sundströma, ki mu ruske oblasti niso želele podaljšati akreditacije in delovne vize, zaradi česar se je bil prisiljen 3. septembra 2005 vrniti v Stockholm.

Dalje se zdi skrajno neprimerno, da je treba pri potovanju v nekatere ruske regije, kot denimo v republiko Čečenijo ali določene dele vzhodne Rusije in Sibirije, pridobiti dodatna dovoljenja ali plačati dodatne pristojbine, medtem ko schengenski vizum EU omogoča nemoteno potovanje. Po mnenju pripravljavca mnenja je odločitev ruske tajne policije FSB, da podobno kot v časih Sovjetske zveze po podpisu sporazuma o poenostavitvi izdajanja vizumov vzpostavi obmejno območje z omejenim dostopom za tujce, v nasprotju z duhom sporazuma.

Pripravljavec mnenja želi tudi izraziti zaskrbljenost nad možnostjo izrabe sporazuma v namene tihega priznavanja separatističnih teženj, s katerimi bi bila kršena ozemeljska celovitost Gruzije. Meni, da sporazum ne sme avtomatično veljati za prebivalce Južne Osetije in Abhazije, ki imajo rusko državljanstvo, zato rusko stran in EU poziva k resni proučitvi vprašanja.

Dalje želi opozoriti na skupni pristop k oblikovanju skupne politike poenostavitve vizumskih postopkov, ki so ga države članice in Komisija opredelile decembra 2005 in po katerem je pred začetkom pogajanj o poenostavitvi vizumskih postopkov s tretjimi državami treba oceniti določena merila. Ena najpomembnejših izraženih zahtev v okviru tega pristopa je, da mora pred sporazumom o poenostavitvi vizumskih postopkov že obstajati sporazum o ponovnem sprejemu oziroma da morajo o njem že potekati poganja. V primeru Rusije pa ni bilo tako.

V okviru skupnega pristopa k poenostavitvi vizumskih postopkov so bile opredeljene države, s katerimi ima EU posebne odnose, in sicer države kandidatke, možne kandidatke za pristop in države, vključene v sosedsko politiko Unije. Poročevalec želi izraziti prav posebno zadovoljstvo nad doseženim napredkom pri poenostavljanju vizumskega postopka z Ukrajino, s katero je bil sporazum parafiran oktobra, z Albanijo, Bosno in Hercegovino, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Črno goro in Srbijo, za katere so bili pogajalski mandati sprejeti novembra. Vseeno pa želi pripravljavec izpostaviti končni cilj, ki je potovanje brez vizumov.

Nazadnje želi poudariti, da bi si bilo treba prizadevati za dosego cilja vzpostavitve prostega potovanja z Rusijo v luči uredbe Sveta (ES) št. 539/2001, po kateri je treba pred oprostitvijo določene vizumske obveznosti natančno proučiti vrsto kriterijev, med drugim nezakonito priseljevanje, javni red in varnost ter zunanje odnose EU s tretjimi državami, in posebno pozornost posvetiti pomenu regionalne skladnosti in vzajemnosti.

Vendar pa Odbor za zunanje zadeve zahteva, da Svet in Komisija pokažeta svojo močno zavezanost k obravnavi in odpravi zgoraj omenjenih slabosti in pomanjkljivosti, ki jih je izpostavil Evropski parlament, z izjavo na plenarnem zasedanju pred končnim glasovanjem. Ta izjava bi morala vsebovati jasno zavezo Sveta in Komisije k nadaljnjim prizadevanjem za zmanjšanje birokratskih ovir za vse potnike, kot je recimo potreba po povabilu in po osebni registraciji ob prihodu, pa tudi za vključitev oseb, ki niso nikoli kršile določb o vizumih, v sporazum.

******

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj predlaga odobritev predloga Komisije.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0188 – C6‑0169/2006 – 2006/0062(CNS)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

AFET
13.6.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec mnenja
  Datum imenovanja

Ari Vatanen
3.5.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

24.1.2007

 

 

 

 

Datum sprejetja

30.1.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

53

8

2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Marco Cappato, Philip Claeys, Véronique De Keyser, Bronisław Geremek, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Klaus Hänsch, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Stanimir Ilchev, Ioannis Kasoulides, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Eugen Mihaescu, Emilio Menéndez del Valle, Willy Meyer Pleite, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Vural Öger, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Pascu, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Katrin Saks, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, György Schöpflin, Gitte Seeberg, Marek Siwiec, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Antonio Tajani, Charles Tannock, Paavo Väyrynen, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Luis Yañez-Barnuevo García, Josef Zieleniec

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Laima Liucija Andrikienė, Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Jaromír Kohlíček, Janusz Onyszkiewicz, Doris Pack, Rihards Pīks, Józef Pinior, Miguel Portas, Aloyzas Sakalas, Csaba Sándor Tabajdi

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Hanna Foltyn-Kubicka, Gisela Kallenbach, Leopold Józef Rutowicz, Czesław Adam Siekierski

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

POSTOPEK

Naslov

Predlog Sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Rusko federacijo o poenostavitvi izdajanja vizumov za kratkoročno bivanje

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0188 – C6 0169/2006 – 2006/0062(CNS)

Datum posvetovanja z EP

1.6.2006

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

LIBE
13.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

AFET
13.6.2006

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalka
  Datum imenovanja

Maria da Assunção Esteves
23.1.2006

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Poenostavljeni postopek – datum sklepa

 

Oporekanje pravni podlagi
  Datum mnenja JURI

 

/

 

Popravek finančne ocene sredstev
  Datum mnenja BUDG

 

/

 

Posvetovanje EP z Ekonomsko-socialnim odborom – datum sklepa na zasedanju

 

Posvetovanje EP z Odborom regij – datum sklepa na zasedanju

 

Obravnava v odboru

13.9.2006

6.11.2006

24.1.2007

1.2.2007

 

Datum sprejetja

1.2.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

41

3

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Alfredo Antoniozzi, Edit Bauer, Mario Borghezio, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Michael Cashman, Giusto Catania, Jean-Marie Cavada, Mladen Petrov Chervenyakov, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Konstantin Dimitrov, Giovanni Claudio Fava, Kinga Gál, Lilli Gruber, Adeline Hazan, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Roger Knapman, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, Sarah Ludford, Dan Mihalache, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Inger Segelström, Søren Bo Søndergaard, Károly Ferenc Szabó, Adina-Ioana Vălean, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Simon Busuttil, Giuseppe Castiglione, Maria da Assunção Esteves, Genowefa Grabowska, Sophia in 't Veld, Tchetin Kazak, Marian-Jean Marinescu, Marianne Mikko, Radu Podgorean, Eva-Britt Svensson, Johannes Voggenhuber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

5.2.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...