POROČILO Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010

8.2.2007 - (2006/2132(INI))

Odbor za pravice žensk in enakost spolov
Poročevalka: Amalia Sartori

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010

(2006/2132(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije „Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010“ (KOM(2006)0092)[1],

–    ob upoštevanju sklepa Sveta 2001/51/ES z dne 20. decembra 2000 o določitvi programa v zvezi z okvirno strategijo Skupnosti za enakost spolov (2001–2005)[2], in svoje resolucije[3] o tej zadevi,

–    ob upoštevanju pravnih instrumentov Združenih narodov na področju človekovih pravic in zlasti pravic žensk, predvsem konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ter drugih instrumentov Združenih narodov na področju nasilja nad ženskami, kot so Dunajska deklaracija in akcijski program, ki ju je sprejela svetovna konferenca o človekovih pravicah, ter resolucij generalne skupščine Združenih narodov – resolucija 48/104 z dne 20. decembra 1993 o odpravi nasilja nad ženskami, resolucija 58/147 z dne 19. februarja 2004 o odpravi hišnega nasilja nad ženskami, resolucija 57/179 z dne 30. januarja 2003 o odpravi umora v imenu časti in resolucija 52/86 z dne 2. februarja 1998 o ukrepih za preprečevanje kaznivih dejanj in kazenskem sodstvu za odpravo nasilja nad ženskami,

–    ob upoštevanju izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah, ki je potekala 15. septembra 1995 v Pekingu, ter svoje resolucije z dne 18. maja 2000 o ukrepih po pekinških izhodiščih za ukrepanje[4] in resolucije z dne 10. marca 2005 o ukrepih po četrti svetovni konferenci o ženskah (Peking+10)[5],

–    ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Združenih narodov z dne 9. oktobra 2006 „Poglobljena študija o vseh oblikah nasilja nad ženskami“,

–    ob upoštevanju končnega poročila 49. seje komisije za status žensk pri generalni skupščini Združenih narodov, objavljenega v marcu 2005,

–    ob upoštevanju protokola o pravicah žensk v Afriki, znanega tudi pod imenom „maputski protokol“, ki je začel veljati 26. oktobra 2005 in med drugim prepoveduje vse oblike pohabljanja spolnih organov,

–    ob upoštevanju resolucije 1325 varnostnega sveta Združenih narodov z dne 31. oktobra 2000 o ženskah, miru in varnosti, ki predvideva večjo udeležbo žensk pri preprečevanju oboroženih sporov in graditvi miru,

–    ob upoštevanju poročila posvetovalnega odbora Komisije za enakost med spoloma iz maja 2003 o upoštevanju načela enakosti med spoloma pri pripravi nacionalnih proračunov,

–    ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Lizboni 23. in 24. marca 2000, v Stockholmu 23. in 24. marca 2001, v Barceloni 15. in 16. marca 2002, v Bruslju 20. in 21. marca 2003 ter v Bruslju 25. in 26. marca 2004,

–    ob upoštevanju sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politiko zaposlovanja v državah članicah[6],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2006 o prihodnosti lizbonske strategije z vidika enakosti spolov[7],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2004 o uskladitvi poklicnega, družinskega in zasebnega življenja[8],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. februarja 2004 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (revizija Direktive 93/104/ES)[9],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih[10],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2006 o strategijah za boj proti zlorabi žensk in otrok, izpostavljenih spolnemu izkoriščanju[11],

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2006 o priseljevanju žensk: vloga in mesto priseljenk v Evropski uniji[12],

–    ob upoštevanju skupne izjave, ki so jo ministri EU, pristojni za politiko enakosti med spoloma, sprejeli 4. februarja 2005,

–    ob upoštevanju evropskega pakta za enakost med spoloma, ki ga je Evropski svet sprejel marca 2006,

–    ob upoštevanju akcijskega načrta Commonwealtha za enakost med spoloma 2005–2015,

–    ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0033/2007),

A. ker Dunajska deklaracija, sprejeta 25. junija 1993 na svetovni konferenci ZN za človekove pravice, določa, da „so človekove pravice žensk in deklest neodtujljiv, sestavni in neločljiv del splošnih človekovih pravic“, in ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna pravica in načelo Evropske unije, priznana v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti in v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah; ker je neenakost med spoloma kljub občutnemu napredku na tem področju še vedno izrazita,

B.   ker je nasilje nad ženskami najpogostejša kršitev človekovih pravic, ki ne pozna zemljepisnih, gospodarskih in družbenih omejitev, in ker je število žensk, ki so žrtve nasilja, skrb vzbujajoče[13] kljub naporom na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti,

C.  ker izraz „nasilje nad ženskami“ pomeni vsako dejanje nasilja na podlagi spola, zaradi katerega ženske utrpijo oziroma lahko utrpijo izgubo ali so žrtve fizičnega, spolnega ali psihičnega trpljenja, vključno z grožnjo s tovrstnimi dejanji, prisilo ali samovoljnim odvzemom prostosti, bodisi v javnem ali v zasebnem življenju,

D.  ker so ženske bolj izpostavljene nevarnosti revščine, vključno z zaposlenimi ženskami[14], še zlasti starejše ženske ter ženske, ki preživljajo enostarševske družine, najstniške matere in ženske, ki delajo v družinskih podjetjih, ker so nenehno žrtve diskriminacije na podlagi spola in neenakosti na področju usposabljanja in osebnih storitev, pri dostopu do zaposlitve, družinskih odgovornostih, pokojninskih pravicah ter pri pravni zaščiti v primeru prenehanja življenjske skupnosti ali razveze, zlasti ekonomsko odvisne ženske,

E.   ker so kulturna in družbena načela ter vrednote, na katerih temelji Evropska unija in njene države članice, kot so spoštovanje človekovih pravic, človekovo dostojanstvo, enakost, dialog, solidarnost in udeležba dediščina vseh državljanov in prebivalcev Evropske unije, katerih asimilacija je prednostna naloga EU in dejavnik emancipacije in vključevanja, zlasti žensk in deklet, ki živijo v osami zaradi jezikovnih, kulturnih ali verskih ovir,

F.   ker je treba pri pripravi proračuna bolj upoštevati načelo enakosti med spoloma, da bo izvajanje politike enakosti med spoloma učinkovitejše, in ker bi ustrezno znanje in izkušnje na tem področju na evropski, nacionalni ali regionalni ravni omogočile, da se jo brez nadaljnjega odlašanja vključi v proračun in v programe Skupnosti na stopnji njihove izdelave, izvajanja in ocene[15],

G.  ker člen 3(2) ter člena 13 in 152 Pogodbe o ES določajo vlogo Skupnosti pri zagotavljanju enakosti med spoloma v politiki za varovanje človekovega zdravja,

H.  ker je za dosego lizbonskih ciljev na področju zaposlovanja žensk treba sprejeti nadaljnje ukrepe v okviru odprte usklajevalne metode, ki bodo temeljili na obstoječih dobrih praksah na nacionalni ali regionalni ravni in ki bodo dopuščali zlasti medsebojno odvisnost med izobraževalno politiko in dostopom do dela, politikami usklajevanja, storitvami in spodbujanjem udeležbe žensk v postopkih odločanja; in ker si je treba zato posebno prizadevati za zagotovitev socialno-ekonomske kohezije, da se odpravi digitalni razkorak med spoloma in spodbuja vloga žensk na področju znanosti,

I.    ker kljub zakonodaji Skupnosti in nacionalnim določbam o enakem plačilu še vedno ostaja velika razlika v plačilu žensk in moških, saj ženske v EU v povprečju zaslužijo 15 % manj kot moški, in ker se ta razlika zmanjšuje veliko počasneje v primerjavi z razliko v stopnji zaposlenosti žensk in moških,

J.    ker imajo ženske v primerjavi z moškimi pogosto manjše pokojninske pravice, bodisi zaradi nižjih prejetih plač bodisi zaradi tega, ker je bila njihova poklicna kariera krajša in so jo prekinile zaradi večjih družinskih odgovornosti, ki so jih sprejele,

K.  ker mora biti politika usklajevanja družinskega in poklicnega življenja namenjena tako ženskam kot moškim, zato je potreben celovit pristop, ki bo upošteval diskriminacijo žensk in nove generacije kot pridobitev za celotno družbo,

L.   ker predstavljajo ženske 52 % evropskega prebivalstva, vendar se ta odstotek ne odraža v centrih moči, niti na ravni dostopa niti na ravni sodelovanja; ker reprezentativnost celotne družbe omogoča boljše vodenje in krepi skladnost politike s pričakovanji državljanov; ker obstaja več možnih rešitev na nacionalni ravni (zakoni, sporazumi ali zasebne pobude) za uresničevanje sodelovanja žensk odločilnih mestih,

M.  ker je eden izmed ciljev strateškega okvira „i2010“ (evropska informacijska družba 2010), ki ga je predlagala Komisija v sporočilu (KOM(2005)0229), izboljšati kakovost življenja s sodelovanjem vseh v informacijski družbi,

1.   ugotavlja, da želi Komisija nadaljevati s strategijo na področju enakosti med spoloma v okviru večletne perspektive, saj je s tem omogočena dolgotrajna strategija za spodbujanje enakosti na ravni EU, vendar opozarja, da ta načrt ne vsebuje nobenega zakonodajnega predloga ter ne opredeljuje natančno obveznosti Komisije in držav članic glede obveščanja državljanov ali sredstev, ki bodo dodeljena za izvajanje njenih priporočil;

2.   priznava, da je spodbujanje enakosti med spoloma usmerjeno v dve smeri, saj je treba načelo enakosti med spoloma vključiti v vsa področja politike, poleg tega pa se enakost med spoloma spodbuja v sklopu specifičnih ukrepov;

3.   poziva Komisijo, naj izdela celostno oceno politike in programov za podporo enakosti med spoloma, vključno z izhajajočo nacionalno politiko držav članic; zlasti zahteva natančno oceno Okvirne strategije Skupnosti za enakost med spoloma 2000–2005 (KOM(2000)0335) ter analizo izvajanja direktiv o enakosti med spoloma, zlasti direktiv 86/613/ES[16], 89/391/ES[17], 92/85/ES[18] in 2003/41/ES[19], da se na podlagi zanesljivih podatkov in statistike določi dosledno planiranje, izvajanje, nadzorovanje in ocenjevanje načrta; zato meni, da je treba za stalni nadzor nad napredkom izvajanja tega načrta nemudoma ustanoviti evropski inštitut za enakost med spoloma;

4.   poziva Komisijo, da pristopi k politiki enakosti med spoloma ne samo zato, ker je to prednostna naloga Evropske unije, ampak zlasti zato, ker je neizogiben sestavni del spoštovanja pravic posameznika; meni, da se mora tak pristop odražati v prizadevanjih za uskladitev in okrepitev evropskih in nacionalnih ukrepov za zagotavljanje pravne varnosti žensk in otrok, zlasti:

–    v primeru suženjskih odnosov in zločinov zaradi časti ali običajev, nasilja, trgovanja z ljudmi, pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilnih porok, poligamije ali odvzema identitete (npr. obvezno nošenje burke, nikaba ali maske), kjer naj ne bo nikakršne tolerance;

–    v primeru razveze ali prenehanja življenjske skupnosti, zlasti za ekonomsko odvisne ženske, ko naj se obvezna preživnina, ki jo je določilo sodišče, vzame neposredno od plače ali plačila tretjih oseb, če gre za samozaposlene osebe;

in poziva Komisijo, naj:

–    razišče vzroke za nasilje na osnovi spola in pri tem izoblikuje pokazatelje o številu žrtev ter, če je določena pravna podlaga, predloži predlog direktive o preprečevanju nasilja nad ženskami;

–    čim prej zbere primerljive in zanesljive podatke o trgovini z ljudmi za zmanjšanje števila žrtev, izvedbo študije o vzročni povezavi med zakonodajo na področju prostitucije in trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja ter za razširjanje najboljše prakse in sprejem ukrepov proti povpraševalcem;

in poziva države članice, naj:

–    uvedejo obvezno prijavo pohabljanja ženskih spolnih organov, ki ga izvaja zdravstveno osebje, in zdravnikom, ki ga izvajajo, odvzamejo zdravniško licenco;

5.   poziva Komisijo, naj spodbuja sprejetje evropske listine o pravicah žensk, v kateri bodo zajeta načela s področja pravic in enakosti med spoloma, ki izhajajo iz mednarodnih obveznosti držav članic, zakonodaje EU in držav članic, ter določeni institucije in organi na nacionalni in mednarodni ravni ter na ravni Skupnosti, na katere se lahko obrnejo ženske, ki so državljanke Evropske unije ali ki v njej prebivajo, v primeru kršenja njihovih pravic;

6.   poziva države članice, ki še niso ratificirale dodatnega protokola o boju proti trgovini s priseljenci po kopnem, zraku in vodi, ki dopolnjuje konvencijo Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu („palermski protokol“) in konvencijo Sveta Evrope o ukrepih proti trgovini z ljudmi, naj to storijo brez nadaljnjega odlašanja, ter izvajajo Direktivo Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje, izdanem prebivalcem tretjih držav, ki so žrtve nedovoljene trgovine z ljudmi ali so bili predmet dejanj omogočanja nezakonitega priseljevanja, ki sodelujejo s pristojnimi organi[20],

7.   meni, da je spoštovanje pravic žensk tako kot spoštovanje drugih človekovih pravic temeljna zahteva pri pogajanjih za pristop držav kandidatk; zato poziva Komisijo, naj spremlja in Evropskemu parlamentu in Svetu posreduje podatke o diskriminaciji in nasilju nad ženskami v teh državah ter dejavno spodbuja sodelovanje držav pristopnic pri programih Skupnosti PROGRESS in DAPHNE;

8.   poudarja, da mora biti spoštovanje pravic žensk temeljni pogoj za sosedsko, zunanjo in razvojno politiko EU; v zvezi s tem:

–    predlaga, da si EU v sklopu teh politik bolj prizadeva za politični dialog s tretjimi državami in finančno podpira razvoj, s čimer se spodbuja enakost med spoloma;

–    poudarja, da je revščina označena kot problem žensk, in vztrajno poudarja, da se bodo razvojni cilji tisočletja zagotovo uresničili s spodbujanjem enakosti med spoloma pri vseh starostnih skupinah;

–    zahteva, da se posebna pozornost nameni drugemu in tretjemu cilju tisočletja ter da se spodbuja izobraževanje deklet na vseh ravneh kot tudi zagotavlja enak dostop do programov usposabljanja za spodbujanje žensk k podjetništvu, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, kar prispeva k zmanjševanju revščine, izboljšanju zdravja in dobrega počutja ter spodbuja resnični trajnostni razvoj;

–    poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da ženske pri razvojnih programih ne bodo zapostavljene in da bodo imele zagotovljen enak dostop do trgov dela, stalnih in kakovostnejših delovnih mest ter do produkcijskih sredstev, vključno z zemljiščem, posojilom in tehnologijo;

–    poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svoje politike razvojnega sodelovanja sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje večje zastopanosti žensk z zagotovitvijo enakih možnosti za ženske in moške ter s spodbujanjem njihovega sodelovanja v strokovnih združenjih in organih za politično načrtovanje in odločanje, po potrebi s posebnimi kvotami;

–    poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih razvojnih programov določijo preventivne metode za boj proti spolnemu nasilju in trgovini z ljudmi z namenom spolnega izkoriščanja, odvračajo od nasilja nad ženskami in zagotovijo zdravstveno, socialno, pravno in psihološko pomoč ženskam, ki so bile razseljene zaradi sporov, in drugim priseljenkam;

      –    poziva Komisijo, naj pripravi kvantitativno in kvalitativno oceno stroškov in programov razvojne pomoč v tretjih državah;

9.   poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe, ki bodo ženskam zagotovili zdravstvene pravice, med drugim tudi na področju spolnega in reproduktivnega zdravja; ponovno poudarja, da se je treba zlasti boriti proti virusu HIV/aids, razširiti dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju ter do zdravstvenih storitev;

10. priznava, da so nasilju in diskriminaciji izpostavljena zlasti dekleta, ter poziva k večjem prizadevanju za zaščito deklet pred vsemi oblikami nasilja, vključno z zlorabo, spolnim izkoriščanjem in rekrutiranjem v oborožene sile, ter za spodbujanje oblikovanja politike in programov, katerih cilj je zaščititi njihove pravice v spornih situacijah in o njih;

11. poziva Komisijo, naj spoštuje svojo zavezo, da bo predstavila sporočilo o evropski viziji o enakosti med spoloma v razvojnem sodelovanju;

12. poziva Komisijo, naj zagotovi usklajevanje med Evropsko unijo in Združenimi narodi na področju politike enakih možnosti in pravic deklic; potrjuje, da je pomembno spodbujati tesno sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi ter regionalnimi in/ali dvostranskimi institucijami, vključno z organi Združenih narodov, da se uskladijo pristopi v zvezi z enakostjo med spoloma na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, zlasti z okrepitvijo povezave med pekinškimi izhodišči za ukrepanje in akcijskim programom iz Kaira, konvencijo o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenim izbirnim protokolom ter razvojnimi cilji tisočletja (OMD).

13. poziva Komisijo, naj se v sklopu politike za Afriko in nacionalnih razvojnih strategij afriških držav spodbuja ratifikacija ter izvajanje maputskega protokola v vseh afriških državah, s posebnim poudarkom na členu 5, v katerem se obsojajo in so prepovedane vse oblike pohabljanja spolnih organov;

14. pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala izvajanje omenjene resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1325 in v letu 2006 oblikovala smernice o vključitvi načela enakosti med spoloma v usposabljanje za krizno upravljanje;

15. poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo konkretne ukrepe za spodbujanje ekonomske in družbene emancipacije in vključevanja priseljenk, zlasti v sklopu skupnega okvirnega programa za družbeno vključevanje državljanov tretjih držav, ter ukrepe za spodbujanje učenja jezikov ter razumevanja pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz zakonodaje Skupnosti, mednarodnih konvencij, načel in veljavnih zakonov v državah gostiteljicah (na primer prepoved poligamije v okviru združitve družine), ter temeljnih vrednot Evropske unije z oblikovanjem politike posebnega usposabljanja na področju enakih možnosti, nediskriminacije na podlagi spola in upoštevanja enakosti med spoloma pri sprejemanju ukrepov, s programi za boj proti diskriminaciji pri dostopanju do dela in na delovnem mestu, s podpiranjem poslovnih projektov priseljenk, ki spodbujajo ohranjanje in razširjanje kulturnega bogastva njihovih držav izvora in z podpiranjem javnih mest za udeležbo priseljenk, v katerih so dejavno zastopane;

16. priporoča državam članicam in Komisiji, naj namenijo finančna sredstva za programe, katerih cilj je v državah izvora razširjati informacije o zahtevah, ki jih morajo priseljenci izpolniti pred prihodom v Evropsko unijo in med bivanjem v njej, ter o nevarnostih nezakonitega priseljevanja;

17. poziva Komisijo, naj prične s prvimi poskusnimi projekti za vključitev načela enakosti med spoloma v splošni proračun Evropske unije in v programe Skupnosti, zlasti v strukturne sklade, sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013), akcijski program na področju zdravja in varstva potrošnikov (2007–2013) in v akcijski program na področju javnega zdravja (2003–2008); meni, da bi morali ti poskusni projekti upoštevati vpliv splošnega proračuna Evropske unije na enakost med spoloma (horizontalen pristop), učinkovitost ženskih kvot ali posebnih rezerv za ženske oziroma biti predlogi, ki jih vlagajo ženske, ter vsebovati analizo težav žensk, ki so želele sodelovati v teh programih (specifičen pristop);

18. poziva države članice, naj okrepijo nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje in vključevanje v družbo ali naj vanje vključijo ukrepe za zagotavljanje enakovrednega dostopa žensk do trga dela in enakega plačila za enako delo in ukrepe za spodbujanje žensk k podjetništvu, ter opredelijo in podpirajo nove zaposlitvene možnosti, zlasti na socialnem in zdravstvenem področju ter na področju osebnih in družinskih storitev, kjer prevladuje ženska delovna sila, s poudarkom na ekonomski in družbeni vrednosti takega dela in z oblikovanjem potrebnih predpisov, na podlagi katerih bo zagotovljena kakovost storitev, ob priznavanju socialnih pravic in dostojanstva delavcev ter s podpiranjem zmanjševanja nevarnosti revščine; meni, da so ženske zaradi neugodnega položaja na družbenem in gospodarskem področju z višjo stopnjo brezposelnosti in nižjimi plačami v primerjavi z moškimi bolj izpostavljene izkoriščanju, zato poziva k sprejetju strogih kazni za izkoriščevalske delodajalce;

19. poziva države članice k izvajanju konkretnih strategij za okrepitev podjetništva žensk, na primer z izkoriščanjem možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT), in ukrepov, ki bodo podjetnicam olajšali dostop do bančnih posojil in storitev, zlasti kar zadeva mikrofinanciranje in ukrepe za podpiranje ženskih podjetniških mrež;

20. ugotavlja, da so težave držav članic in Evropske unije na področju enakosti med spoloma čedalje večje, ker večja globalna gospodarska konkurenca zahteva bolj prilagodljivo in mobilno delovno silo; poudarja, da so ženske še vedno žrtve diskriminacije v družbenem, poklicnem in drugem življenju ter da omenjene zahteve ponavadi veliko bolj vplivajo na ženske kot na moške; meni, da se ne sme dopustiti, da bi ta situacija ogrozila enakost med spoloma in pravice žensk do reproduktivnosti;

21. poziva države članice, naj imenujejo nacionalnega predstavnika, ki bo pristojen za vprašanja enakosti med spoloma v sklopu izvajanja lizbonske strategije („gospa Lizbona“) in ki bo sodeloval pri pripravi in pregledu nacionalnih načrtov ter nadzoroval njihovo izvajanje, ter tako spodbujajo vključevanje načela enakosti med spoloma, zlasti v proračun, v zvezi s politiko in cilji, ki so določeni v teh načrtih;

22. obžaluje, da razlika med plačilom žensk in moških še vedno dosega 15 %; poziva Komisijo, naj čim prej opravi revizijo Direktive Sveta 75/117/EGS[21], zlasti tistih elementov, ki zadevajo delovne inšpekcije in možnosti za pritožbo v primeru diskriminacije; poziva Komisijo, naj tudi zagotovi, da na podlagi omenjene direktive ženske ne bodo diskriminirane, ker imajo manj delovnih izkušenj zaradi vzgajanja otrok;

23. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in svojimi socialnimi partnerji spodbudi oblikovanje politike za usklajevanje družinskega in poklicnega življenja:

–    z zagotovitvijo, da stroške porodniškega dopusta nosi celotna družba, s čimer bi se odpravila diskriminacija v podjetjih, spodbudila demografska rast in olajšalo zaposlovanje žensk;

–    z izvajanjem kampanje ozaveščanja in uvedbo pilotnih projektov za bolj uravnoteženo udeležbo žensk in moških v poklicnem in družinskem življenju;

–    v okviru uresničevanja barcelonskih ciljev z izboljšanjem dostopa in fleksibilnosti storitev oskrbe in pomoči za nesamostojne osebe (otroci, invalidi ali osebe s kronično boleznijo in starejše osebe) ter z določitvijo minimalnih obveznosti za oskrbo in pomoč, vključno z ustanovami, ki so odprte tudi ponoči, da bi se lahko zadostilo potrebam, ki izhajajo iz poklicnega in družinskega življenja;

–    z dejavnim spodbujanjem očetov in moških v skupnem gospodinjstvu, da izkoristijo možnosti prilagodljivega delovnega časa in prevzamejo gospodinjska opravila in družinska dela, na primer z določitvijo obveznega očetovskega dopusta in z začetkom načrtovane revizije Direktive Sveta 96/34/ES[22];

–    z določitvijo alternativnih metod, s pomočjo katerih bo zagotovljeno kritje pokojnin žensk, ko te niso zagotovljene zaradi prekratke poklicne kariere ali kariere, ki je bila prekinjena zaradi večje družinske odgovornosti;

–    s širjenjem najboljših praks pri zmanjševanju dohodninskega davka za mlade matere delavke v prepričanju, pri čemer meni, da je treba omogočiti tudi davčne olajšave za podjetja, ki bodo ustanovila centre za dnevno varstvo otrok na delovnem mestu;

24. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se pri reviziji ali pripravi zakonodajnih dokumentov Skupnosti, kot je Direktiva 93/104/ES, ustrezno upošteva analiza vpliva na enakost med spoloma, in naj ustrezno ukrepa, ko se ugotovi možnost negativnega vpliva kot pri tej direktivi; poziva Svet, naj odpravi možnost odstopanja od omenjene direktive, saj bolj ogroža ženske kot moške in onemogoča usklajevanje poklicnega in družinskega življenja;

25. poziva Komisijo, naj upošteva sklepe konference o moških in enakosti med spoloma, ki jo je organiziralo finsko predsedstvo Unije, ter vlogo moških pri uresničevanju enakosti med spoloma;

26. poziva Komisijo, naj na podlagi dela evropskega inštituta za enakost med spoloma in napredka na področju sprejemanja odločitev, ki ga je zabeležila banka podatkov[23], oceni dobre prakse na mednarodni, nacionalni in regionalni ravni, ki ženskam omogočajo sodelovanje v postopkih odločanja, ter naj omogoči njihovo širjenje in sprejemanje, zlasti s podpiranjem žensk, ki sodelujejo v postopkih sprejemanja odločitev;

27. poziva države članice, naj določijo in uresničujejo jasne cilje in časovne roke za povečanje udeležbe žensk v vseh oblikah postopkov odločanja in njihove zastopanosti v političnem življenju;

28. meni, da je treba ženske spodbujati, naj izberejo znanstveno ali raziskovalno kariero; meni, da je treba v ta namen zagotoviti politiko in instrumente, ki bodo skupaj zagotovili uravnoteženo udeležbo žensk in moških ter odličnost v teh karierah;

29. meni, da je treba ženske spodbujati, naj izberejo znanstveno kariero, zlasti z zagotavljanjem pogodbenih rešitev, kot sta na primer študijska pomoč ali delo s polovičnim delovnim časom, s čimer bodo lažje usklajevale poklicno in družinsko življenje;

30. meni, da bi poročanje medijev o pozitivnih primerih vloge žensk v družbi in o njihovih dosežkih v vseh sektorjih, ki jih je treba poudariti, da se ustvari pozitivna podoba žensk ter da se druge ženske in moške spodbudi k sodelovanju pri zagotavljanju enakosti med spoloma ter pri usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, veliko pripomoglo k boju proti negativnim stereotipom o ženskah; zato poziva Komisijo, naj pripravi ukrepe, na primer v sklopu programa Media 2007, za ozaveščanje v medijih, med drugim prek posvetovalnih forumov s člani tega sektorja, o stereotipih, ki jih posredujejo, ter za spodbujanje enakih možnosti, zlasti z namenom obveščanja in ozaveščanja mladih moških in žensk;

31. poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za odpravo spolnih stereotipov, zlasti na trgu dela, ter spodbujajo prisotnost moških v sektorjih in na delovnih mestih, ki jih najpogosteje zasedajo ženske, na primer v osnovnih šolah in varstvenih ustanovah;

32. poziva Komisijo, naj v skladu z nedavnimi odločitvami Sodišča Evropskih skupnosti v načrt vključi pravice transseksualnih oseb in težave, s katerimi se soočajo;

33. poziva Komisijo, naj za komisarje in visoke javne uslužbence ter v okviru vodstvenega usposabljanja za evropske javne uslužbence uvede obvezno izobraževanje o vključevanju načela enakosti med spoloma ter osveščenosti o pomenu vidika spola;

34. poziva Komisijo, naj v vseh uradnih dokumentih in pri tolmačenju v vseh uradnih jezikih Evropske unije spodbuja neseksistično rabo jezika, ki bo dosegla vse kulture, ki jih to zadeva;

35. poziva evropske ustanove in agencije, naj spodbujajo načelo enakosti med spoloma na ravni uprave in se zavzemajo za enakost dostopa žensk in moških do delovnih mest in funkcij, zlasti tistih na visoki ravni;

36. poziva Komisijo, naj posebno poglavje letnega poročila o enakih možnostih za ženske in moške v Evropski uniji nameni načrtu in naj v tem poglavju poroča o njegovem napredku;

37. poziva Komisijo, naj pristojni odbor oziroma pristojne odbore Evropskega parlamenta redno seznanja o spremljanju napredkov tega načrta, zlasti v obliki javnih poročil o njegovem napredku v posameznih državah;

38. naroča predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij ter izvršnim in volilnim organom, pristojnim za izvrševanje načela enakosti med spoloma na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

• [1]  UL C 104, 3.5.2006, str. 19.
• [2]  UL L 17, 19.1.2001, str. 22.
• [3]  UL C 223, 8.8.2001, str. 153.
• [4]  UL C 59, 23.2.2001, str. 258.
• [5]  UL C 320 E, 15.12.2005, str. 247.
• [6]  UL L 205, 6.8.2005, str. 21.
• [7]  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 323.
• [8]  UL C 102 E, 28.4.2004, str. 492.
• [9]  UL C 97 E, 22.4.2004, str. 566.
• [10]  UL C 288 E, 25.11.2006, str. 66.
• [11]  UL C 287 E, 24.11.2006, str. 75.
• [12]  Sprejeta besedila s tem datumom, P6_TA(2006)0437.
• [13]  Po podatkih UNIFEM (Razvojni sklad ZN za ženske) je bila najmanj vsaka tretja ženska enkrat v življenju žrtev nasilja.
• [14]  Pri čemer se upošteva tudi dejstvo, da je v 85 % primerih enostarševskih družin ženska tista, ki vzdržuje družino.
• [15]  Glej med drugim dela OECD, UNIFEM, Svetovne banke, sekretariata Commonwealtha za enakost med spoloma ter študije in projekte Sveta Evrope, Nordijskega ministrskega sveta ali nizozemskega ministrstva za delo in socialne zadeve.
• [16]  Direktiva Sveta 86/613/EGS z dne 11. decembra 1986 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki se ukvarjajo z dejavnostjo, vključno s kmetijstvom, ali pa so samozaposleni, ter o varstvu samozaposlenih žensk med nosečnostjo in materinstvom.
• [17]  Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o predstavitvi ukrepov za vzpodbujanje izboljšav za varnost in zdravje delavcev pri delu.
• [18]  Direktiva Sveta 92/85/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo.
• [19]  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2003/41/ES z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje.
• [20]  UL L 261, 6.8.2004, str. 19.
• [21]  Direktiva Sveta 75/117/EGS z dne 10. februarja 1975 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z uporabo načela enakega plačila za moške in ženske.
• [22]  Direktiva Sveta 96/34/ES z dne 3. junija 1996 o okvirnem sporazumu o starševskem dopustu, sklenjenem med UNICE, CEEP in ETUC.
• [23]  Projekt GD Komisije za zaposlovanje in socialne zadeve, ki zbira in analizira podatke o sodelovanju žensk v postopkih odločanja (politične ustanove, javna uprava, socialni partnerji in največje nevladne organizacije).
  Spletni naslov: http://ec.europa.eu/employment_social/women_men_stats/index_en.htm

OBRAZLOŽITEV

A. NAČRT

Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010, ki ga predlaga Komisija[1], določa šest prednostnih področij delovanja, ki so razdeljena na vrsto ključnih dejavnosti, in ga sestavljata dve prilogi – o kazalnikih za spremljanje napredkov, ki jih je treba oblikovati, ter o službah in odborih Komisije, pristojnih za enakost med spoloma.

Komisija je opravila oceno vpliva načrta[2], ki opisuje nastale razmere v Evropi na področju enakosti med spoloma v povezavi s prednostnimi področji, določenimi v načrtu.

Komisija v dokumentu predvideva izboljšanje vodenja z okrepitvijo notranje strukture Komisije in ustanovitvijo evropskega inštituta za enakost med spoloma, da bi se spodbudilo vključevanje načela enakosti spolov v vsa področja politike Skupnosti.

1. Prednostna področja

1. Doseganje enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških:

a) uresničitev lizbonskih ciljev,

b) spodbujanje žensk k podjetništvu,

c) enakost med spoloma v socialnem varstvu in boju proti revščini,

d) upoštevanje vidika spolov v zdravstvu,

e) boj proti večplastni diskriminaciji zlasti priseljenk in pripadnic etničnih manjšin.

2. Boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja:

a) prilagodljivost delovnega časa za ženske in moške,

b) povečanje storitev varstva,

c) izboljšanje politike usklajevanja za ženske in moške.

3. Spodbujanje enakega sodelovanja žensk in moških pri postopkih odločanja:

a) sodelovanje žensk v politiki,

b) sodelovanje žensk pri postopkih odločanja v gospodarstvu,

c) udejstvovanje žensk na področju znanosti in tehnologije.

4. Izkoreninjenje nasilja, ki temelji na spolu, in trgovine z ljudmi:

a) izkoreninjenje nasilja na podlagi spola,

b) odprava trgovine z ljudmi.

5. Odprava družbenih stereotipov o spolih:

a) odprava stereotipov o spolih v izobraževanju, usposabljanju in kulturi,

b) odprava spolnih stereotipov na trgu dela,

c) odprava spolnih stereotipov v medijih.

6. Spodbujanje enakosti med spoloma zunaj EU:

a) uveljavljanje zakonodaje EU v državah pristopnicah, kandidatkah in potencialnih kandidatkah[3],

b) spodbujanje enakosti med spoloma v evropski sosedski politiki ter zunanji in razvojni politiki.

2. Ocena vpliva

Komisija v svoji oceni vpliva izrecno priznava, da je vpliv predlaganih dejavnosti nemogoče oceniti vnaprej, zato je bilo v njej le na enem mestu zbrano potrebno gradivo za sestavo načrta.

B.  PREDHODNA OKVIRNA STRATEGIJA

Tudi v strategiji Skupnosti na področju enakosti med spoloma za obdobje 2001–2005 so določena prednostna področja in ključne dejavnosti. Svet je v postopku posvetovanja s Parlamentom sprejel program finančne podpore tej strategiji.

1. Prednostni cilji

– spodbujanje enakosti na gospodarskem področju,

– spodbujanje sodelovanja in zastopanja pod enakimi pogoji,

–         spodbujanje enakosti med spoloma pri uživanju socialnih pravic in dostopanju do njih,

– spodbujanje enakosti v vsakdanjem življenju,

– spodbujanje razvoja vlog moških in žensk ter premagovanje stereotipov.

2. Ocenjevanje

Komisija je opravila vmesno oceno programa podpore za okvirno strategijo[4], ki je bila uporabljena tudi pri oceni vpliva načrta. V tej oceni so zgolj naštete dejavnosti, ki so bile opravljene v okviru programa do konca leta 2004.

Analiza, na kateri temelji ocena vpliva, ki so jo opravili zunanji izvedenci Komisije, vsebuje vrsto priporočil: izboljšanje jasnosti in pristojnosti programa okvirne strategije, izboljšanje sinergije različnih prednostnih nalog ter izboljšanje širjenja pozitivnih rezultatov in dobrih praks.

Iz priporočil je jasno razvidno, da je treba izboljšati načrtovalni ciklus, izvedbo in ocenjevanje v Komisiji. Poročevalka meni, da je tovrstno izboljšanje prednostna naloga.

C. PREDNOSTNE TEME POROČILA

Pristop: začnimo ponovno pri pravicah!

Poročevalka predlaga, da se „duh“ načrta osredotoči na temeljne pravice žensk, da bi evropski državljani sprejeli pojem enakosti med spoloma. Politika Skupnosti na področju enakosti med spoloma ni samo plod pristojnosti, določenih v Pogodbi, temveč je predvsem odziv na potrebo po spoštovanju človekovih pravic žensk. Cilj tega pristopa je ponovno spodbuditi politično voljo Unije in držav članic ter jasno opredeliti načelo vključevanja enakosti med spoloma oziroma določiti metodologijo, ki bo pripomogla k spoštovanju temeljnih pravic.

Glede na to je načrt akcijski in namenski instrument za zagotovitev „dejanske“ enakosti med spoloma, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic.

Prvi korak v tej smeri je ocena izvajanja direktiv, ki so navedene v predlogu, s pomočjo katere je treba začrtati pravo „podobo“ diskriminacije, njene razsežnosti, njenih oblik, različne rešitve, ki so jih predlagale države članice in njene posebnosti.

Pozornost je posvečena zlasti priseljenkam, ki so pogosto izpostavljene najhujšim oblikam diskriminacije in se tako še težje vključijo v družbo in dostopajo do življenjsko pomembnih storitev, na primer v zdravstvu in izobraževanju. Poročevalka predlaga, da se prizadevanja usmerijo na izobraževanje, ki omogoča emancipacijo. Upamo, da bo izobrazba postala obvezna, s čimer bodo priseljenke vsaj vedele, katere so njihove neodtujljive pravice, in se naučile jezika.

Upoštevanje načela enakosti med spoloma pri pripravi nacionalnih proračunov

Upoštevanje načela enakosti med spoloma pri pripravi nacionalnih proračunov je najbolj učinkovito in najmanj uporabljeno sredstvo za vključitev tega načela v javno politiko, ki je bistven element za izvajanje načela enakih možnosti na evropski ravni. S tega vidika se načrt ne sme omejiti zgolj na načrtovanje izvedbenih študij, ki jih je že izdelal posvetovalni odbor za enakost med spoloma, ampak mora začeti s pilotnimi projekti in predlagati enotnega „predlagatelja“ pobud, da se pri pripravi nacionalnih proračunov upošteva načelo enakosti med spoloma, kar bo omogočilo skladno širjenje najboljših praks.

Lizbonska strategija in usklajevanje družinskega in poklicnega življenja

Rast zaposlovanja žensk je temeljnega pomena za dosego lizbonskih ciljev, vendar je za vstop in obstoj žensk na trgu dela treba odpraviti vse obstoječe oblike diskriminacije, kot so neenakost plačila, neenakost v sistemu zdravstvenega in socialnega zavarovanja ter nezadostno sodelovanje moških pri družinskih odgovornostih.

Poročevalka predlaga celovit pristop, ki bo z vidika načel lizbonske strategije zajemal vse stopnje, na katerih lahko pride do diskriminacije – od izobraževanja do upokojitve. Ukrepi, kot so revizija direktive o enakih plačah in direktive o starševskem dopustu ter določanje novih ciljev, na primer storitev varstva in pomoči nesamostojnim osebam, lahko spodbudijo dostopanje do zaposlitve in obenem s pomočjo usklajevanja zagotovijo obstanek na trgu dela.

Zato poročevalka predlaga, naj vsaka država članica določi nacionalno predstavnico za vprašanja enakosti med spoloma, nekakšno „gospo Lizbono“, ki bo v okviru izvajanja in prenove strategije zagotavljala resnično vključevanje načela enakosti med spoloma v politiko izvajanja in dosledno upoštevanje vprašanja enakosti med spoloma na politični ravni.

Sodelovanje in stereotipi

Pobuda generalnega direktorata Komisije za zaposlovanje in socialne zadeve za ustanovitev banke podatkov o sodelovanju žensk v postopkih odločanja je prvi dejanski korak k spodbujanju tovrstnih pobud na ravni Skupnosti in na nacionalni ravni.

Podatki, ki so sedaj na voljo, kažejo na zelo raznoliko stanje z različnimi odstotki v različnih državah v in različnih sektorjih. Zato poročevalka poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje izmenjave najboljših praks med državami članicami in dialoga z neevropskimi sogovorniki, ki so našli učinkovite rešitve za povečanje prisotnosti žensk na odločilnih mestih. Komisija naj si prizadeva za ocenjevanje, širjenje in povzetek dobljenih rezultatov, da bo evropsko prebivalstvo zastopano resnično na vseh ravneh, v vseh državah Unije, na odločilnih mestih (v podjetjih, na volilnih ali izvršilnih mestih) ter v evropskih institucijah.

• [1]  KOM(2006)0092.
• [2]  SEC(2006)0275.
• [3]  Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora in Srbija, vključno s Kosovom. Glej tudi KOM(2005)561.
• [4]  SEC(2004)1047.

MNENJE Odbor za razvoj (7.11.2006)

za Odbor za pravice žensk in politiko enakih možnosti

o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
(2006/2132(INI))

Pripravljavka mnenja: Elena Valenciano Martínez-Orozco

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja zavezo Komisije za nadaljevanje načrta o enakosti med spoloma z okrepitvijo partnerstva z državami članicami in drugimi udeleženci ter za spodbujanje njegove vzpostavitve, ženskih organizacij in mrežnega povezovanja;

2.   zahteva, da Komisija spoštuje zavezo in da leta 2006 predstavi sporočilo o evropski viziji o enakosti med spoloma v razvojnem sodelovanju;

3.   pozdravlja zavezo Komisije, da bo spodbujala izvajanje resolucije varnostnega sveta ZN 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti, in oblikovala smernice o integraciji načela enakosti spolov pri usposabljanju za krizno upravljanje, ki jih namerava oblikovati za leto 2006;

4.   poziva Komisijo, da pripravi kvantitativno in kvalitativno oceno stroškov in programov za razvojno pomoč v tretjih državah ter pregled rezultatov v zvezi z okvirno strategijo za enakost med spoloma za obdobje 2001–2005, ter vztraja, da so ti podatki javni;

5.   potrjuje, da je pomembno spodbujati tesno sodelovanje z evropskimi in mednarodnimi regionalnimi in/ali dvostranskimi institucijami, vključno z organi Združenih narodov, da se uskladijo pristopi v zvezi s spolom na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, zlasti pristop za okrepitev povezave med pekinškimi izhodišči za ukrepanje in akcijskim programom iz Kaira, konvencijo o odpravljanju vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) in njenim izbirnim protokolom, ter na področju razvojnih ciljev tisočletja (OMD).

6.   poudarja, da je treba podpreti sistematično vključevanje načela enakosti moških in žensk kot strategije za povečanje odgovornosti žensk, da se doseže enakost med spoloma in spodbuja vključevanje načela enakosti spolov v vseh temeljnih politikah v zvezi s sodelovanjem, razvojem in humanitarno pomočjo; vztraja, da je pomembno spodbujati večplastno nalogo enakosti spolov iz sredstev Skupnosti, ki so namenjena za razvoj;

7.   poudarja, da je revščina označena kot problem žensk, in vztraja, da se bodo razvojni cilji tisočletja zagotovo uresničili s spodbujanjem enakosti med spoloma pri vseh starostnih skupinah, izboljševanjem položaja ženske in njeno emancipacijo, tj. dejavnosti, ki so bistvene za zmanjševanje revščine, lakote in podhranjenosti, ter poudarja, da je v državah v razvoju pomembno spodbujati stvaren in trajnosten razvoj;

8.   zahteva, da se posebna pozornost nameni drugemu in tretjemu cilju tisočletja ter da se spodbuja izobraževanje deklet na vseh ravneh, kot nepogrešljivo sredstvo za povečanje produktivnosti in zmanjšanje revščine, izboljšanje zdravstvenih pogojev in dobrega počutja družin ter prispevanje k trajnostnemu razvoju njihovih družb;

9.   zahteva, da Komisija sprejme ukrepe, ki bodo ženskam zagotovili pravice do zdravja, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem; potrjuje, da je za boj proti HIV in aidsu pomembno predvsem spodbujati dostop do informacij v zvezi s spolnim in reproduktivnim zdravjem ter zdravstvenimi storitvami;

10. poziva Komisijo in države članice, da se na podlagi svoje politike razvojnega sodelovanja sprejmejo ustrezni ukrepi za spodbujanje večje zastopanosti žensk, pri čemer se zagotovijo enake možnosti za ženske in moške, ter spodbuja njihovo sodelovanje v strokovnih združenjih in organih za načrtovanje in politično odločanje, po potrebi s posebnimi kvotami, ki jim omogočajo sodelovanje v političnem življenju na vseh ravneh;

11. vztraja pri spodbujanju sodelovanja žensk v medijih in pri javnomnenjskih razpravah, tako da se poveča njihovo sodelovanje in prispevek k razvoju;

12. poudarja, da je treba ženskam, ki imajo v razvojnih programih pogosto premalo funkcij, omogočiti izboljšanje njihovega položaja in položaja njihove družine, da se jim omogoči enakovreden dostop do trga delovne sile, stalne službe in boljša kakovost življenja ter dostop do produkcijskih sredstev, vključno z zemljo, posojilom in tehnologijo, z ustrezno tehnično in finančno pomočjo; poudarja, da so kratkoročna posojila pomembna za okrepitev položaja žensk, ter poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo ukrepe za spodbujanje zaposlitve;

13. poziva Komisijo in države članice, da izvajajo ukrepe za bolj enakovreden dostop do programov usposabljanja in izobraževanja, usmerjenih v produktivne dejavnosti, ki jih zlasti v malih in srednje velikih podjetjih vodijo ženske;

14. vztraja, da bi morala Svet in Komisija na pravilen in sistematičen način obravnavati vprašanje spola na zasedanjih in v okviru političnega dialoga s tretjimi državami, pri čemer bi se sklicevala na demokratično klavzulo, in človekovih pravic v primeru hudih kršitev pravic žensk;

15. meni, da se enakost med ženskami in moškimi ne sme uresničevati samo znotraj meja, ampak je treba spoštovanje in zaščito človekovih pravic zagotoviti tudi za migrante, delavce migrante in njihove družine; obžaluje, da Komisija ni upoštevala načela enakosti spola v svojem sporočilu z naslovom „Migracija in razvoj: nekaj konkretnih smernic“, in zahteva, da se o navedenem načelu razmisli med njegovo uporabo in razvojem;

16. priporoča državam članicam in Komisiji, da predvidijo sredstva za programe za širjenje informacij o temeljnih pogojih za prihod in bivanje priseljencev v Evropski uniji ter o tveganjih v zvezi z nezakonitim priseljevanjem;

17. zahteva, da države članice okrepijo diplomatske in konzularne odnose za boljše upravljanje potreb, povezanih s priseljevanjem, in da upoštevajo vidik spola v zvezi s pridobivanjem posebnih vizumov za ženske, ki so žrtev preganjanja ali nasilja, povezanim s spolom, v matični državi ali v državi stalnega prebivališča;

18. poziva države članice, da razvijejo politiko in posebne razvojne programe za zagotovitev zdravstvene, socialne, pravne in psihološke pomoči ženskam, ki so se preselile zaradi sporov, in drugim priseljenkam;

19. poudarja, da mora Komisija preučiti ukrepe proti spodbujanju nasilja in ustrahovanju v matičnih državah, ki se izvaja nad prosilkami za azil in priseljenkami, naj bodo te ženske žrtve družinskega nasilja, predvsem s strani mož, in ženske, ki se jih pogosto odrečejo, ali žrtve socialne oblike nasilja, pri čemer jim vsiljujejo moralne vzorce obnašanja ali vzorce obnašanja, ki temeljijo na verskem razlikovanju;

20. izraža podporo okrepitvi prizadevanj, ki temelji na razvojnem sodelovanju, za ureditev preventivnih metod za boj proti nasilju na podlagi spola in trgovini z ljudmi ob upoštevanju spolnega izkoriščanja ter nadzorovanju njihovega izvajanja;

21. se zaveda posebne ranljivosti deklet za nasilje in diskriminacijo ter poziva k večjim naporom za zaščito deklet pred vsako obliko nasilja, vključno s posilstvom, spolnim izkoriščanjem in naborom v oborožene sile, ter večjemu spodbujanju politik in programov za krepitev zaščite pravic deklet v spornih konfliktih in po njih;

22. zahteva, da Komisija in države članice izvajajo programe za odpravo običajev in tradicionalnih navad, ki škodujejo zdravju žensk, zlasti pohabljenje ženskih spolnih organov, prezgodnje in prisilne poroke ter zločine iz časti;

23. meni, da bo spodbujanje enakosti med spoloma ostalo zapostavljeno, če bodo ukrepi iz omenjenega načrta temeljili na politiki, ki daje prednost tržnim pravilom in se osredotoča na konkurenčnost EU v globaliziranem gospodarstvu; je zaskrbljen, ker bodo politike za krepitev konkurenčnosti EU verjetno škodile interesom žensk v državah v razvoju;

24. poziva Komisijo, da nameni posebno pozornost priseljevanju žensk in položaju priseljenk v Evropi; poudarja, da je treba sprejeti posebne ukrepe za olajšanje njihovega vključevanja v družbo gostiteljico.

POSTOPEK

Naslov	Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
Št. postopka	2006/2132(INI)
Pristojni odbor	FEMM
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	DEVE 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Elena Valenciano Martínez-Orozco 11.7.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	3.10.2006
Datum sprejetja	6.11.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Margrietus van den Berg, Danutė Budreikaitė, Filip Kaczmarek, Luisa Morgantini, Elena Valenciano Martínez-Orozco, Anna Záborská
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Fiona Hall, Jan Jerzy Kułakowski, Manolis Mavrommatis
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Joan Calabuig Rull, Antolín Sánchez Presedo, María Sornosa Martínez, Luis Yañez-Barnuevo García
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (11.10.2006)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
2006/2132(INI)

Pripravljavka mnenja: Gabriele Zimmer

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   se strinja, da je enakost med spoloma temeljna pravica in skupna vrednota EU, vendar ugotavlja, da je kljub občutnemu napredku na tem področju neenakost med ženskami in moškimi še vedno izrazita;

2.   se strinja, da je enakost med spoloma temeljna pravica in osnovna vrednota EU, vendar ugotavlja, da je kljub očitnemu napredku na tem področju neenakost med ženskami in moškimi še vedno izrazita; meni, da so ženske zaradi neugodnega položaja na družbenem in gospodarskem področju zaradi višje stopnje brezposelnosti in nižjih plač bolj izpostavljene izkoriščanju, zaradi česar poziva k sprejetju strogih kazni za izkoriščevalske delodajalce;

3.   poudarja, da lahko upoštevanje zakonodaje ES o enakopravnosti moških in žensk, učinkovita uporaba strukturnih skladov in novi mehanizmi financiranja izboljšajo usposabljanje, pospešijo zaposlovanje in spodbudijo podjetništvo;

4.   meni, da morajo evropske institucije okrepiti sporočanje o politiki, ki nastane na evropski ravni ter je namenjena spodbujanju enakosti med spoloma in pravicam žensk, ter o napredku, ki ga je ta politika omogočila;

5.   predlaga, da države članice razvijejo strategijo zaposlovanja žensk, s katero bodo odpravljene ovire za dostop žensk do trga dela, da spodbudijo pogoje za enako plačilo ter sprejmejo ukrepe proti diskriminaciji na področju pokojnin, ki je posledica prekinitev dela zaradi porodniškega dopusta in starševskega dopusta;

6.   poudarja ključno vlogo evropskih in nacionalnih institucij pri spodbujanju družbe, ki temelji na enakosti med spoloma; poziva slednje, da organizirajo kampanje za obveščanje in ozaveščanje javnosti o vseh vidikih odnosov med spoloma (poklicnih, družinskih, političnih in zdravstvenih vidikih, boju proti vsem oblikam nasilja nad ženskami, vključno s trgovino z ženskami);

7.   poudarja, da morajo podjetja, ki so ključna za gospodarski razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest, v okviru socialne odgovornosti gospodarskih družb prispevati k izkoreninjenju diskriminacije, katere žrtve so pogosto ženske, ter zlasti k spodbujanju dostopa do zaposlitve, usposabljanj in poklicnega razvoja; vztraja pri pomembni vlogi socialnih partnerjev in socialnega dialoga;

8.   opozarja, da je povezovanje gospodarske konkurenčnosti in socialne pravičnosti bistvo evropskega razvojnega modela;

9.   ugotavlja, da je izzivov za države članice in EU na področju enakosti med spoloma vedno več, kar je posledica povečane konkurence v svetovnem gospodarstvu in iz nje izhajajočega povpraševanja po vedno bolj prilagodljivi in mobilni delovni sili; izpostavlja dejstvo, da so ženske še naprej izpostavljene socialni diskriminaciji, diskriminaciji pri zaposlovanju in drugje, torej obstaja večja verjetnost, da bodo takšne zahteve imele več posledic za ženske kot moške; meni, da ne te razmere ne bi smele ogroziti enakosti med spoloma in reproduktivnih pravic žensk;

10. meni, da bi se s trenutnim izzivi demografskih sprememb lažje spopadli, če bi imele ženske boljši dostop do trga dela, ki bi temeljil na prilagodljivem delovniku, skupaj z večjo gotovostjo zaposlitve, socialno varnostjo, priložnostmi za izobraževanje ter zagotovljenim otroškim varstvom po dostopnih cenah, s čimer bi omogočili boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter povečali zaposlitvene priložnosti za ženske;

11. poudarja, da lahko sodelovanje žensk v raziskovalnem sektorju, znanosti in tehnologiji prispeva k večji inovativnosti;

12. podpira ključne ukrepe, ki jih je predstavila Komisija v sporočilu „Načrt za enakost med ženskami in moškimi“ (KOM(2006)0092) na šestih prednostnih področjih: doseganje ekonomske samostojnosti za ženske; izpostavljanje temeljne vloge socialnih skladov za izobraževanje na področju novih tehnologij, s katerimi je možno usklajevati delovno in družinsko življenje; spodbujanje enakega sodelovanja žensk in moških pri postopkih odločanja; izkoreninjenje nasilja, ki temelji na spolu, s poudarkom na suženjstvu; odprava stereotipov o spolih v družbi in vzpodbujanje enakosti med spoloma izven EU; od Komisije zato pričakuje, da bo povečala osveščenost preko izmenjave dobrih praks, s podporo rezultatom raziskav in z nadaljnjimi ukrepi na njihovi podlagi; kljub temu meni, da bi za učinkovitost teh ukrepov gospodarska in socialna politika EU morala zagotavljati, da vse ženske, moški in otroci lahko živijo dostojanstveno in brez revščine;

13. poziva Komisijo, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bi se ukrepi iz tega sporočila udejanjili; vztraja pri tem, da so številni govori o enakosti med spoloma v preteklosti imeli bolj malo otipljivih posledic ter da je zdaj napočil čas za dejansko uveljavitev evropske zakonodaje in načel, izhajajočih iz sporočil in direktiv o tej temi; meni tudi, da je za dejansko izvedbo različnih ukrepov nujno okrepiti partnerstvo med državami članicami in civilno družbo;

14. je prepričan, da bo za doseganje ciljev rasti in konkurenčnosti, kot so določeni v lizbonski strategiji, treba izkoristiti vse proizvodne zmogljivosti, ter da je treba spodbujati ženske, da bodo sodelovale na enaki ravni kot moški;

15. meni, da je treba ukrepe iz načrta za enakost med ženskami in moškimi vključiti v vse gospodarske politike ter si v okviru tega prizadevati za spodbujanje ženskega podjetništva, boljši dostop do financiranja in razvoj ženskih podjetniških mrež;

16. meni, da je enakost med spoloma, ker predstavlja eno od osnovnih vrednot Evropske unije, vredno doseči ne samo zaradi ekonomske učinkovitosti, ampak predvsem zaradi socialne pravičnosti ter pravičnejšega in bolj uravnoteženega sveta; zato mora biti enakost med spoloma del vseh politik Unije in držav članic;

17. opozarja na dejstvo, da je enakost med spoloma na delovnem mestu tesno povezana z zagotavljanjem spoštovanja pravice delavcev v prožnih sistemih;

18. poziva Komisijo, naj v vseh dokumentih EU spodbuja uporabo jezika, ki upošteva razlike med spoloma in s katerim se nagovarja vse kulture;

19. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vpliv spola ustrezno upošteva pri reviziji ali razvoju zakonodaje ES, kot je direktiva o delovnem času, in da Komisija ustrezno ukrepa, kadar se pričakuje negativen vpliv z vidika spola, kot v tem primeru; poziva Svet, naj prekliče klavzulo "opt-out" v direktivi o delovnem času, saj povzroči več škode ženskam kot moškim ter otežuje usklajevanje dela in družinskega življenja;

20. od Komisije zahteva, naj vzpodbuja države članice, da priznajo ekonomsko, socialno in izobraževalno vrednost neplačanega dela v družini in gospodinjstvu z oblikovanjem mehanizmov za prostovoljne prispevke v sistem socialnega varstva in pokojninske sisteme;

21. zahteva, da Komisija spodbudi – z ukrepi in politikami – sodelovanje žensk v tradicionalno moških poklicih, da spodbudi enakost med spoloma in enako plačilo;

22. poudarja, da so ženske bolj kot moški izpostavljene nezaposlenosti, izkoriščanju in revščini, zato poziva Komisijo, naj čim prej oblikuje strategije za zmanjševanje feminizacije revščine in nezaposlenosti ter poziva države članice, naj izvajajo te strategije za ženske v procesih socialnega varstva in vključevanja;

23. obžaluje, da v načrtu Komisije ni dovolj poudarjena vloga usposabljanja pri doseganju polnopravne enakosti; meni, da si je treba zlasti bolj prizadevati za usposabljanje žensk, ki so brezposelne, začasno zaposlene ali opravljajo slabša dela; razen tega meni, da je treba podjetjem ponuditi večje spodbude za zagotovitev potrebnega usposabljanja na delovnem mestu za ženske s slabšimi poklicnimi kvalifikacijami; meni tudi, da mora biti usposabljanje, zlasti na področju uporabe novih tehnologij, namenjeno zlasti ženskam, ki živijo na podeželju;

24. poudarja pomembnost vloge, ki jo morajo imeti različni organi in socialni partnerji (podjetja in sindikati) pri uveljavljanju pozitivnih ukrepov za pravičnejše in bolj uravnoteženo življenje; meni, da je bistveno zagotoviti sodelovanje zasebnega sektorja in da morajo oblasti dati potrebno spodbudo, da lahko podjetja, ki se zavzemajo za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, dobijo uradno priznanje na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni;

25. z vidika nedavnih izkušenj držav članic, na primer Španije, se mu zdi prav, da ukrepi, ki jih priporoča Komisija, omogočajo olajšave pri davku na osebni dohodek za mlade zaposlene matere; meni, da bi morali podobno omogočiti olajšave pri davku na pravne osebe v korist podjetij, ki v delovnem okolju ustanovijo centre za dnevno varstvo otrok;

26. poziva Komisijo, naj s specifičnimi ukrepi zagotovi upoštevanje predlogov, ki so jih države članice podale v načrtu, saj so one pristojne za vključitev načela enakosti med spoloma v vladne politike in pogosto tudi za izvajanje evropske zakonodaje;

27. zahteva od Evropske unije, da vzpostavi posebno politiko in center za spremljanje, ki bosta podpirala načelo enakosti za priseljenke, ki so pogosto predmet dvojne diskriminacije, na podlagi rase in spola;

28. vztraja pri tem, da morajo evropske institucije zbrati zanesljive podatke in statistične podatke za oblikovanje učinkovitih politik na področju zaposlovanja in socialnih zadev.

POSTOPEK

Naslov	Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
Številka postopka	2006/2132(INI)
Pristojni odbor	FEMM
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje-datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Gabriele Zimmer 15.3.2006
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	13.9.2006		4.10.2006
Datum sprejetja	5.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: 42 -: 2 0: 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Jean-Luc Bennahmias, Emine Bozkurt, Iles Braghetto, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Harald Ettl, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Karin Jöns, Ona Juknevičienė, Jan Jerzy Kułakowski, Sepp Kusstatscher, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Mario Mantovani, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz, Gabriele Zimmer
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mihael Brejc, Udo Bullmann, Françoise Castex, Richard Howitt, Dieter-Lebrecht Koch, Roberto Musacchio, Leopold Józef Rutowicz, Elisabeth Schroedter
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Ari Vatanen
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (14.11.2006)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
(2006/2132(INI))

Pripravljavka mnenja: Lena Ek

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A. ker ženske zasedajo zelo majhen delež mest za usposabljanje in študij na večini znanstvenih in tehnoloških področij, zlasti na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT),

B.  ker mora EU za doseganje lizbonskih ciljev izboljšati človeške vire na področju raziskav, in ker je število žensk, zaposlenih na področju raziskav, precej manjše kot število moških, zlasti na nekaterih področjih znanosti in tehnologije,

C. ker se bo pričel izvajati sedmi okvirni program za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti, ki bo v naslednjih sedmih letih smernica politike EU na področju znanosti, zato je to tudi pravi čas za odpravo neenakosti med spoloma na področju znanosti in tehnologije,

1.  poudarja stališče, da je enakost med spoloma bistveni del socialne politike, ki je eno od ključnih področij, za katera velja „deljena pristojnost“, kot je opredeljena v osnutku Pogodbe o Ustavi za Evropo, in jo je kot tako treba obravnavati v skladu s politikami zaposlovanja držav članic, ki imajo neposreden vpliv na proizvodni potencial EU;

2.  verjame, da je konkurenčnost industrije EU povezana z demografskimi izzivi, s katerimi se EU trenutno srečuje in bodo še izrazitejši v bližnji prihodnosti; verjame, da bosta v skladu s tem spodbujanje enakosti med spoloma ter boljša uravnoteženost poklicnega in zasebnega življenja za ženske in moške prispevala k ublažitvi negativnih vplivov demografskega neravnovesja;

3.  poziva Komisijo, naj spodbuja ukrepe na vseh ravneh za povečanje števila žensk, ki opravljajo študij na področju znanosti in tehnologije;

4.  opozarja na dejstvo, da je načelo „enako plačilo za enako delo“ pošteno ter da spodbuja produktivnost dela in konkurenčnost industrije, ki se srečuje z mednarodno konkurenco, ter da je odprava razlik med spoloma način nagrajevanja in oblika boja proti stereotipom o spolih na delovnem mestu;

5.  poziva Komisijo, da naroči izdelavo študije izvedljivosti, v kateri bo opisan možni vpliv politike EU, ki uporablja pozitivno diskriminacijo v korist zaposlovanja žensk v zasebnem sektorju, na socialno varnost in pokojninske sisteme v državah članicah;

6.  priznava, da je potreben dvojni pristop k spodbujanju enakosti, pri čemer je treba enakost med spoloma vključiti v vsa področja politike hkrati z izvajanjem posebnih ukrepov za spodbujanje enakosti; v zvezi s tem priporoča, naj se za uradnike Komisije in Parlamenta predvidi sistematično, celovito in obvezno nadaljnje usposabljanje ter naj se vsi politični predlogi oblikujejo v skladu z oceno njihovega vpliva na enakost in se v njo tudi vključijo;

7.  podpira vse načrte EU, ki jih Komisija lahko šteje za primerne ter ki bi spodbujali in podpirali podjetništvo žensk, pa tudi ukrepe, ki podjetnicam, vključno z lastnicami malih in mikro podjetij, zagotovijo, da izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo informacijske in komunikacijske tehnologije (ICT);

8.  zahteva, naj bo Komisija naklonjena stališču socialnih partnerjev, da integracija načela enakosti spolov zahteva presojo vpliva vseh spremenjenih ali novih politik EU;

9.  poziva Komisijo, naj predlaga in sprejme posebne ukrepe za odpravo neenakosti med spoloma na področju znanosti in tehnologije ter zagotovitev uravnoteženega zastopanja žensk in moških na omenjenih področjih tako na ravni človeških virov, zaposlenih v sektorju raziskav, kot v organih, v katerih se sprejemajo odločitve o znanstveni politiki;

10. poziva Komisijo, naj v okviru lizbonske strategije sprejme ukrepe za odpravo razkoraka med spoloma na digitalnem področju, kar bo omogočilo razširitev informacijske družbe, z ukrepi za spodbujanje enakosti med ženskami in moškimi, z ukrepi za zagotovitev lažjega dostopa žensk, pospeševanjem pridobivanja e-zmožnosti, z izvajanjem programov, v okviru katerih so predvideni posebni ukrepi za vključitev žensk iz ranljivih skupin ter z ukrepi za izravnavo neravnovesja med mesti in podeželjem;

11. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe po vzoru zakonodaje, kot so bili sprejeti na Norveškem, s čimer bo zagotovila uravnoteženo zastopanje žensk in moških v upravnih odborih gospodarskih družb in tudi v podjetij.

POSTOPEK

Naslov	Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
Št. postopka	2006/2132(INI)
Pristojni odbor	FEMM
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Lena Ek 20.6.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	9.10.2006
Datum sprejetja	13.11.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	42 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	John Attard-Montalto, Šarūnas Birutis, Jan Březina, Jerzy Buzek, Joan Calabuig Rull, Pilar del Castillo Vera, Giles Chichester, Den Dover, Nicole Fontaine, Norbert Glante, Umberto Guidoni, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Werner Langen, Anne Laperrouze, Vincenzo Lavarra, Pia Elda Locatelli, Eugenijus Maldeikis, Reino Paasilinna, Aldo Patriciello, Vincent Peillon, Vladimír Remek, Herbert Reul, Mechtild Rothe, Paul Rübig, Andres Tarand, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Dominique Vlasto
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Gunnar Hökmark, Lambert van Nistelrooij, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Vittorio Prodi, Esko Seppänen
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (24.10.2006)

za Odbor za pravice žensk in enakost spolov

o načrtu za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
2006/2132(INI)

Pripravljavka mnenja: Inger Segelström

POBUDE

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za pravice žensk in enakost spolov kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja znatno izboljšanje splošnih razmer v zadnjih letih na področju enakosti med ženskami in moškimi ter v zvezi s tem opaža, da ženske predstavljajo več kot 44 % zaposlenih ter da je povprečno 30 % vseh podjetnikov in več kot 50 % študentov žensk; upa, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval;

2.   obžaluje, da je razlika pri plačilu žensk in moških kljub zakonodaji EU na tem področju še vedno 15 %; poziva države članice, naj sprejmejo cilj za zmanjšanje te razlike; pozdravlja pobudo Komisije, da o tem kmalu objavi sporočilo; priporoča, da naj temu sporočilu sledijo aktivni ukrepi; poziva Komisijo, naj tudi zagotovi, da na podlagi direktive o enakem plačilu ženske ne bodo diskriminirane, ker imajo manj delovnih izkušenj zaradi vzgajanja otrok;

3.   poziva države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za doseganje barcelonskih ciljev glede otroškega varstva in v zadostnem obsegu razvijejo cenovno ustrezne storitve oskrbe za starejše, invalide in ostale vzdrževane osebe;

4.   poziva Komisijo, naj spodbuja aktivne politike in posebne ukrepe za odpravo revščine žensk iz prikrajšanih skupin, kot so matere samohranilke, starejše ženske in priseljenke;

5.   obžaluje, da se nadaljuje splošna diskriminacija žensk, ki niso zaposlene in se v celoti posvečajo vzgoji otrok in skrbi za družino, ter države članice poziva, naj si prizadevajo za odpravo te diskriminacije na primer s tem, da se obdobje, ko ženska skrbi za otroke, šteje v pokojninsko dobo;

6.   poziva države članice, naj spodbujajo temeljno vlogo moških pri doseganju ravnotežja z vidika spola, na primer s spodbujanjem starševskega ali očetovskega dopusta in delitve pravice do varstva z ženskami; poziva Komisijo, naj razišče, zakaj se tako malo moških odloči za starševski ali očetovski dopust;

7.   ponavlja svojo obsodbo vseh oblik nasilja na osnovi spola[1]; poziva Komisijo, naj razišče temeljne vzroke za nasilje na osnovi spola in izoblikuje pokazatelje za pridobitev zanesljivih podatkov o številu in uskladitev statističnih podatkov o žrtvah med državami članicami;

8.   poziva Komisijo, naj čim prej zbere primerljive in zanesljive podatke o trgovini z ljudmi, na podlagi katerih bo pojav ocenjen in bodo določeni cilji za njegovo zmanjšanje; želi opozoriti, da je že zahteval, naj EU v naslednjih desetih letih sprejme ukrepe za zmanjšanje števila žrtev trgovine z ljudmi za polovico[2];

9.   poziva Komisijo, naj sprejme predlog za kodeks vedenja uradnikov v institucijah in telesih EU, zlasti na službenih poteh v tretjih državah, v skladu s katerim mora biti prepovedano koriščenje spolnih uslug kot tudi druge oblike spolnega izkoriščanja in nasilja na podlagi spola ter ki bi vseboval obvezne sankcije;

10. obžaluje, da se bolj ne upošteva položaja deklic; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja resolucije o deklicah, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov[3];

11. poziva evropske institucije in agencije, naj spodbujajo načelo enakosti med spoloma na ravni uprave in se zavzemajo za enakost dostopa žensk in moških do delovnih mest in funkcij, zlasti tistih na visoki ravni;

POSTOPEK

Naslov	Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010
Št. Postopka	2006/2132(INI)
Pristojni odbor	FEMM
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Inger Segelström 20.6.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	4.10.2006
Datum sprejetja	23.10.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		30 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Alfredo Antoniozzi, Edit Bauer, Johannes Blokland, Giusto Catania, Charlotte Cederschiöld, Carlos Coelho, Fausto Correia, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Kinga Gál, Lilli Gruber, Lívia Járóka, Barbara Kudrycka, Romano Maria La Russa, Henrik Lax, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Inger Segelström, Ioannis Varvitsiotis, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Giorgos Dimitrakopoulos, Sophia in 't Veld, Bill Newton Dunn, Siiri Oviir, Hubert Pirker, Marie-Line Reynaud, Antonio Tajani, Rainer Wieland
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  Resolucija z dne 2. februarja 2006 o trenutnih razmerah v boju proti nasilju nad ženskami in možnih prihodnjih ukrepih, P6_TA-PROV(2006)0038.
• [2]  Resolucija Evropskega parlamenta o strategijah za boj proti zlorabi žensk in otrok, izpostavljenih spolnemu izkoriščanju (2004/2216(INI), P6_TA(2006)0005).
• [3]  Resolucija A/RES/60/141, sprejeta 11. januarja 2006.

POSTOPEK

Naslov

Načrt za enakost med ženskami in moškimi 2006–2010

Št. postopka

2006/2132(INI)

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

FEMM 15.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

AFET 15.6.2006

DEVE 15.6.2006

EMPL 15.6.2006

ENVI 15.6.2006

ITRE 15.6.2006

LIBE 15.6.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

AFET 21.6.2006

ENVI 14.6.2006

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Amalia Sartori 24.4.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

4.10.2006

24.1.2007

Datum sprejetja

24.1.2007

Izid končnega glasovanja

+: –: 0:

27 1 0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Maria Carlshamre, Edite Estrela, Věra Flasarová, Nicole Fontaine, Claire Gibault, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Anneli Jäätteenmäki, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Christa Prets, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Christa Klaß, Zita Pleštinská, Bernadette Vergnaud

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean Lambert, Elisabeth Schroedter

Datum predložitve

8.2.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...