Poročilo - A6-0034/2007Poročilo
A6-0034/2007

POROČILO o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije - Metodologija za sistematičen in strog nadzor

12.2.2007 - (2005/2169(INI))

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Johannes Voggenhuber


Postopek : 2005/2169(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0034/2007
Predložena besedila :
A6-0034/2007
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije - Metodologija za sistematičen in strog nadzor

(2005/2169(INI))

Evropski parlament,

–       ob upoštevanju sporočila Komisije o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije (KOM(2005)0172),

–       ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o ES,

–       ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah[1], ki je bila razglašena 7. decembra 2000 v Nici,

–       ob upoštevanju Pogodbe o ustavi, podpisane 29. oktobra 2004 v Rimu, ki vsebuje določbe Listine o temeljnih pravicah, s čimer te postanejo pravno zavezujoče,

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. aprila 2004 o sporočilu Komisije o členu 7 Pogodbe o Evropski uniji: varovanje in spodbujanje temeljnih vrednot Evropske unije[2],

–       ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2005 o spodbujanju in varovanju temeljnih pravic: vloga nacionalnih in evropskih institucij, vključno z Agencijo za temeljne pravice[3],

–       ob upoštevanju letnega poročila neodvisnega strokovnjaka Evropske unije za leto 2005 o stanju na področju temeljnih pravic Evropske unije,

–       ob upoštevanju predloga Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (KOM(2005)0280 - 2005/0124(CNS)) in predloga Sklepa Sveta o pooblastitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice za izvajanje dejavnosti na področjih iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji (KOM(2005)0280 - 2005/0125(CNS)),

–       ob upoštevanju govora Joséja Manuela Barrosa kot imenovanega predsednika Evropske komisije med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta 17. novembra 2004,

–       ob upoštevanju členov 45, 34 in 91 Poslovnika,

–       ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kot tudi mnenja Odbora za ustavne zadeve (A6-0034/2007),

A.  ker Unija temelji na načelih svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin kot tudi na načelu pravne države, ta načela pa so skupna vsem državam članicam (člen 6 Pogodbe o EU),

B.     ker nosi Evropski parlament kot neposredno izvoljeno zastopstvo državljank in državljanov Evropske unije pri uresničevanju teh načel še posebej veliko odgovornost,

C.     ker je ta odgovornost še toliko večja, saj v sedanjih pogodbah:

–       pravica posameznikov do vložitve neposredne tožbe pri evropskem sodišču ostaja zelo omejena[4],

–       niso mogoče skupinske tožbe („collective action”),

–       ima Sodišče na več področjih omejene pristojnosti (glej naslov IV Pogodbe o ES in člen 35 Pogodbe o EU) oziroma jih sploh nima (drugi steber – naslov V Pogodbe o EU),

D.     ker predstavlja postopek za preverjanje združljivosti vseh zakonodajnih predlogov z Listino o temeljnih pravicah eno od nujnih posledic, ki so izšle iz sprejetja Listine s strani Parlamenta, Sveta Komisije in vseh držav članic, kot tudi iz njene slavnostne razglasitve pred državljankami in državljani EU 7. decembra 2000 v Nici,

E.     ker dejanski domet temeljnih pravic, ki izhaja iz uporabe člena 6(2) Pogodbe o EU, še vedno ostaja predvsem stvar sodne razlage, zato pa bi moral evropski zakonodajalec jasno opredeliti način razlage teh pravic,

F.     ker so se Parlament, Svet in Komisija ob razglasitvi Listine o temeljnih pravicah dogovorili o opredelitvi teh pravic in ker jih bodo morali za nesporno zagotavljanje skladnosti in v luči dobrih namenov v prihodnje upoštevati pri oblikovanju zakonodaje Unije (glej zgoraj omenjeno sporočilo Komisije (KOM(2005)0172)),

G.     ker postanejo v listini zapisane pravice s tem, ko so povzete v zakonodaji Skupnosti, zavezujoče z vidika evropske zakonodaje, ki iz njih izhaja,

H.     ker imajo sistematičnost, temeljitost, objektivnost, odprtost in preglednost postopka spoštovanja temeljnih pravic v zakonodajnih predlogih še toliko večji pomen, saj Listina o temeljnih pravicah na žalost vse do danes ni postala pravno zavezujoča; ker pa je Listina o temeljnih pravicah v teku let postala referenčno besedilo, po katerem se zgledujejo evropska sodišča, kot so Sodišče prve stopnje, Sodišče Evropskih skupnosti[5], Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu kot tudi številna ustavna sodišča,

I.      ker mora evropski zakonodajalec pri oblikovanju predhodne ocene o vplivu nove evropske zakonodaje na temeljne pravice k sodelovanju povabiti nacionalne zakonodajalce, civilno družbo in predstavnike znanstvenih ustanov ter drugih mednarodnih organizacij, kot so Svet Evrope in Združeni narodi; ker bi evropski zakonodajalec na ta način, kot je to že storil pri nekaterih aktih s področja zaščite zasebnega življenja, pravice do družine in pravice do preglednosti, spodbujal širitev kulture temeljnih pravic,

J.      ker predstavlja predlog Komisije o poglobitvi in boljši obveščenosti javnosti o postopku spoštovanja temeljnih pravic, ki je začel veljati leta 2001, znaten napredek pri njenem prizadevanju za razvoj resnične "kulture temeljnih pravic" v Evropski uniji,

K.     ker je ta postopek obrnjen preveč navznoter, ker so merila prestroga, ker vloga Evropskega parlamenta ni zadostna in ker predlogi o vključitvi parlamentov držav članic, kot recimo britanskega zgornjega doma, ostajajo neupoštevani, prav tako kot nujen stalni dialog med evropskimi institucijami in sodelovanje neodvisnih organizacij zavoljo večje objektivnosti,

L.     ker resnična "kultura temeljnih pravic" v Uniji zahteva razvoj skupnega sistema nadzora temeljnih pravic, ki bi vključeval Svet in sklepe na področju medvladnega sodelovanja,

M.    ker prava "kultura temeljnih pravic" ne pomeni le pasivnega izpolnjevanja pravil, ampak tudi aktivno spodbujanje temeljnih pravic in posredovanje v primerih kršitve ali nezadostne zaščite temeljnih pravic v državah članicah,

N.     ker mora biti v sklopu skupnega sistema nadzora spoštovanja temeljnih pravic predvideno letno posvetovanje treh institucij in nacionalnih parlamentov, še zlasti potem ko Evropski parlament preuči dosežen napredek in probleme, ki se pojavljajo pri razvoju Evropske unije kot območja svobode, varnosti in pravice,

O.     ker bi bilo v okviru takšnega posvetovanja mogoče preučiti tudi sledeče:

–       letno poročilo bodoče Agencije za temeljne pravice,

–       posebno poročilo Komisije v okviru njenega splošnega poročila o izvajanju prava Skupnosti,

–       poročilo Sveta o vprašanjih, ki jih je v preteklem letu ocenil kot pomembne za spoštovanje temeljnih pravic znotraj Unije in s strani držav članic,

P.     ker bi morale institucije na teh vsakoletnih posvetovanjih preveriti možnosti za spremembo zakonodaje, ki zaradi zagotavljanja javne varnosti morebiti krči pravice,

Q.     ker obstoj skrivnih zaporov in ilegalnih ugrabitev, ki jih izvaja CIA v okviru boja proti terorizmu, počasna preiskava in pomanjkljivo sodelovanje več vlad, ali pa prenos podatkov o letalskih potnikih in o bančnih računih preko organizacije SWIFT brez zakonske podlage, samo zmanjšujeta zaupanje državljank in državljanov v sposobnost in voljo evropskih institucij, da ščitijo temeljne pravice in kaznujejo kršitve,

1.      opozarja na zgodovinsko nalogo, da je treba pri "oblikovanju vse tesnejše zveze" (člen 1 Pogodbe o EU) poleg razvoja instrumentov varnosti in prava ter gospodarskega in družbenega napredka oblikovati tudi instrumente svobode;

2.      poudarja, da je potrebno premagati krizo ustavnega postopka, ohraniti glavne dosežke ustave in zagotoviti, da bo Listina o temeljnih pravicah pravno zavezujoča;

3.      pozdravlja predloge Komisije za poglobitev in boljšo preglednost postopka spoštovanja temeljnih pravic v njenih zakonodajnih predlogih in v tem vidi prvi pozitivni rezultat ambicioznih ukrepov za varstvo temeljnih pravic, ki jih je v svojem govoru 17. novembra 2004 v Parlamentu napovedal predsednik Komisije José Manuel Barroso, ki je v ta namen ustanovil tudi delovno skupino;

4.      poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost procesa spremljanja in se posvetuje z zadevnimi udeleženci civilne družbe, zlasti s tistimi, ki bi jih predlogi Komisije lahko prizadeli;

5.      poudarja, da "sistematični" nadzor, ki ga je predlagala Komisija, zahteva temeljit pregled vsakega zakonodajnega predloga in utemeljitev rezultata;

6.      poziva Komisijo, naj preveri skladnost zakonodajnih predlogov ne le z Listino o temeljnih pravicah, ampak tudi z vsemi evropskimi in mednarodnimi pravnimi instrumenti in pravicami, povezanimi s temeljnimi pravicami, ki izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic kot splošna načela evropskega prava;

7.      poudarja, da res sistematično in strogo spremljanje spoštovanja temeljnih pravic ne zahteva le preverjanja morebitnih pravnih napak pri tehtanju med svobodo posameznika in zahtevami splošnega interesa, ampak da je poleg tega vedno potrebna politična analiza, da se med različnimi rešitvami, ki zagotavljajo tehtanje brez napak, izbere tisto, ki vzpostavi najboljše razmerje med zastavljenim ciljem in omejevanjem temeljnih pravic (optimizacija politike temeljnih pravic);

8.      meni, da je smiselno osredotočiti nadzor na tiste temeljne pravice, ki pridejo v poštev v posameznem primeru, ter da je te pravice nujno treba vsakokrat izrecno in posamično navesti v uvodnih izjavah;

9.      želi, da bi metodologijo, s katero namerava Komisija v svojih zakonodajnih predlogih izvajati določbe iz Listine o temeljnih pravicah, tudi praktično in stvarno udejanjili;

10.    poudarja, da je pomembno, da je sistematični notranji nadzor nad spoštovanjem temeljnih pravic v fazi nastajanja zakonodajnega predloga predmet poročila z razlago, ki naj utemelji spoštovanje teh pravic s pravnega vidika;

11.    poziva Komisijo, da ponovno preuči svoj sklep o razdelitvi razmislekov o temeljnih pravicah v okviru presoje vplivov na obstoječe tri kategorije – gospodarske, družbene in okoljske učinke – in oblikuje posebno kategorijo "učinki na temeljne pravice", saj bo le tako zagotovila upoštevanje vseh vidikov temeljnih pravic;

12.    poudarja pravico Komisije, da v teku celotnega zakonodajnega postopka v primeru sprememb, ki kršijo katero od temeljnih pravic, umakne svoj predlog, preden ga sprejme Svet;

13.    zavrača pridržke Komisije pri vlaganju ničnostnih tožb "na podlagi političnega preverjanja posameznih primerov" in jasno poudarja brezpogojno prednost zaščite temeljnih pravic in svoboščin pred vsakršnimi političnimi pomisleki;

14.    meni, da je treba postopek za upoštevanje Listine o temeljnih pravicah razširiti na celotni zakonodajni postopek in na komitologijo, okrepiti pozicijo Parlamenta, natančneje opredeliti vlogo bodoče Agencije za temeljne pravice in se bolj potegovati za njeno podporo;

15.    v ta namen namerava spremeniti člen 34 svojega poslovnika, da bi Odboru za državljanske svoboščine zaupal tudi nadzor učinkov zakonodajnih predlogov, ukrepov in predpisov, ki so pomembni za temeljne pravice, kot tudi spremeniti člena 91 in 115 svojega poslovnika tako, da bodo lahko resolucije Parlamenta veljale tudi za zadeve držav članic, da bi lahko tako Parlament čim prej začel izvrševati svoje odgovornosti v skladu s členoma 6 in 7 Pogodbe o EU;

16     meni, da je kljub obstoju splošnih posvetovalnih mehanizmov zelo pomembno večje vključevanje neodvisnih zunanjih organizacij in ustanov, ki se ukvarjajo s specifičnimi vprašanji s področja temeljnih pravic; zato poziva Evropsko komisijo, da predvidi poseben mehanizem za posvetovanje s temi organizacijami in ustanovami med postopkom nastajanja zakonodajnih predlogov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

17.    poziva Svet, da okrepi sistematično preverjanje spoštovanja temeljnih pravic tudi na področjih medvladnega sodelovanja, objavi rezultate in prav tako zagotovi podporo Agenciji za temeljne pravice;

18.    ponovno poudarja, da lahko Parlament in druge institucije Evropske unije v okviru zakonodajnega postopka in na področju sodelovanja policije in sodstva po potrebi in prostovoljno uporabijo znanje in izkušnje o temeljnih pravicah, ki jih je pridobila Agencija za temeljne pravice;

19.    opozarja, da ne pogodbe ne predlog Uredbe Sveta o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice ne preprečujejo, da bi Parlament pri izvajanju člena 7 Pogodbe o EU uporabil storitve Agencije; pričakuje, da bosta Komisija in bodoča Agencija za temeljne pravice v večletnem okviru, pa tudi v letnem delovnem programu, zagotovili ustrezne finančne in človeške vire, da se bo Agencija v skladu s členom 7 Pogodbe o EU lahko ustrezno odzvala na zahteve Parlamenta pri izvajanju njegovih pristojnosti;

20.    poudarja, da je izjemno pomembno vnaprej predvideti primerne načine sporočanja in informiranja državljanov in evropskih institucij o notranjem nadzoru nad spoštovanjem temeljnih pravic, tudi s pripravo rednih poročil na to temo;

21.    prosi parlamente držav članic, da predvsem na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ter na področju skupne zunanje in varnostne politike preverjajo skladnost vseh sklepov in ukrepov z Listino o temeljnih pravicah, da bo s tem ohranjena nedeljivost temeljnih pravic ter zagotovljeno sistematično in temeljito preverjanje spoštovanja temeljnih pravic v vseh politikah Unije;

22.    poziva Svet in Komisijo, da v skladu s členom 4 Pogodbe o EU ter s členoma 200 in 212 Pogodbe o ES vsako leto Evropskemu parlamentu in nacionalnim parlamentom predložita poročilo o politiki Evropske unije na področju temeljnih pravic in da oblikujeta sistematičen, javen in stalen dialog o zaščiti temeljnih pravic v EU;

23.     poziva Komisijo in Svet, da obveščata Parlament o nadaljnjem spremljanju poročil preko mreže nacionalnih strokovnjakov;

24.    naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic, držav pristopnic in držav kandidatk.

  • [1]  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.
  • [2]  UL C 104 E, 30.4.2004, str. 408.
  • [3]  UL C 117 E, 18.5.2006, str. 242.
  • [4]  Sodba Sodišča s 25. julija 2002 v zadevi C-50/00 P, Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu Evropske unije, zbirka 2002, I-6677.
  • [5]  Sodba Sodišča s 27. junija 2006 v zadevi C-540/03, Evropski parlament proti Svetu Evropske unije mladoletnih otrok državljanov tretjih držav do združitve družine (direktiva 2003/86/ES).

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (23.11.2006)

za Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve

o spoštovanju Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: Metodologija za sistematičen in strog nadzor
(2005/2169(INI))

Pripravljavec mnenja: Riccardo Ventre

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve kot pristojni odbor, naj v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  pozdravlja nov pristop Komisije k spoštovanju temeljnih pravic, kar je odlično izhodišče za zagotavljanje večje zaščite in vidnosti temeljnih pravic Evropske unije;

2.  želi, da bi prišlo do praktičnega in oprijemljivega izvajanja navedene metodologije, s katero namerava Komisija v svojih zakonodajnih predlogih izvajati določbe iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije;

3.  meni, da je treba pozdraviti pozornost, ki jo Komisija namenja zaščiti temeljnih pravic skozi ves zakonodajni postopek; vendar ugotavlja, da je treba okrepiti vlogo Evropskega parlamenta kot demokratičnega organa par excellence v postopku nadzora skladnosti zakonodajnih predlogov s pravicami, ki so določene v Listini;

4.  meni, da bi bilo treba parlamentarne odbore bolj vključiti v nadzor skladnosti zakonodajnih predlogov s temeljnimi pravicami; predlaga predvsem spremembo poslovnika Evropskega parlamenta, tako da bo omogočal naslednje:

-    da odbor, pristojen za zaščito temeljnih pravic, opravi presojo vplivov vseh zakonodajnih predlogov Komisije, ki bi lahko vplivali na pravice, določene v listini;

-    da se vsakič, ko Evropski parlament ali eden od njegovih odborov med zakonodajnim postopkom opozori na težavo, ki se nanaša na zaščito temeljnih pravic, zadeva ponovno posreduje v preverjanje pristojnemu odboru, ter se za to zagotovi potrebna uskladitev;

5.  poudarja, da je kljub obstoju splošnih posvetovalnih mehanizmov zelo pomembno večje vključevanje neodvisnih zunanjih organizacij in ustanov, ki se ukvarjajo posebej z vprašanji s področja temeljnih pravic; zato poziva Komisijo, naj predvidi poseben mehanizem za posvetovanje s temi organizacijami in ustanovami med postopkom priprave zakonodajnih predlogov, ki bi lahko vplivali na temeljne pravice;

6.  meni, da mora obstajati možnost, da bodoča agencija Evropske unije za temeljne pravice, na zahtevo ustreznih institucij, z izdajanjem mnenj sodeluje pri obravnavi vprašanj, ki se nanašajo na temeljne pravice in so se pojavila pri pripravi zakonodajnih predlogov ali med določenim zakonodajnim postopkom;

7.  poudarja pomembnost, da se sistematični notranji nadzor nad spoštovanjem temeljnih pravic v fazi priprave zakonodajnih predlogov obravnava v razlagalnem poročilu, ki naj utemelji spoštovanje teh pravic s pravnega vidika;

8.  poudarja, da je pomembno vnaprej predvideti primerne načine sporočanja in informiranja državljanov in evropskih institucij o notranjem nadzoru nad spoštovanjem temeljnih pravic, tudi s sestavljanjem rednih poročil na to temo.

POSTOPEK

Naslov

Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: Metodologija za sistematičen in strog nadzor

Št. postopka

2005/2169(INI)

Pristojni odbor

LIBE

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

AFCO
29.9.2005

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec mnenja
  Datum imenovanja

Riccardo Ventre
17.11.2005

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

21.2.2006

20.3.2006

11.7.2006

22.11.2006

 

Datum sprejetja

23.11.2006

Izid končnega glasovanja

+ :

– :

0 :

11

2

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard Corbett, Panayiotis Demetriou, Andrew Duff, Maria da Assunção Esteves, Ingo Friedrich, Daniel Hannan, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Marie-Line Reynaud, Alexander Stubb

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ashley Mote, Gérard Onesta, Georgios Papastamkos

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

POSTOPEK

Naslov

Spoštovanje Listine o temeljnih pravicah v zakonodajnih predlogih Komisije: Metodologija za sistematičen in strog nadzor

Št. postopka

2005/2169(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

LIBE

29.9.2005

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

AFCO

29.9.2005

 

 

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

 

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec
  Datum imenovanja

Johannes Voggenhuber

12.7.2005

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

4.10.2005

24.1.2006

22.2.2006

1.6.2006

22.11.2006

Datum sprejetja

1.2.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

37

6

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Alfredo Antoniozzi, Edit Bauer, Mario Borghezio, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Michael Cashman, Mladen Petrov Chervenyakov, Carlos Coelho, Fausto Correia, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Konstantin Dimitrov, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Adeline Hazan, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Roger Knapman, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, Sarah Ludford, Dan Mihalache, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Søren Bo Søndergaard, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Adina-Ioana Vălean, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Stefano Zappalà, Tatjana Ždanoka

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Simon Busuttil, Giuseppe Castiglione, Genowefa Grabowska, Sophia in 't Veld, Tchetin Kazak, Marian-Jean Marinescu, Radu Podgorean, Eva-Britt Svensson, Johannes Voggenhuber

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

12.2.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)