POROČILO o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi

13.2.2007 - (2006/2130(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalec: Ivo Belet

Popravki in dodatkiIzberiERR01

• ERR01 (PDF - 101 KB)
• ERR01 (DOC - 38 KB)

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi

(2006/2130(INI))

Evropski parlament,

–    ob upoštevanju poročila iz Helsinkov in izjave iz Nice o posebnih značilnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi,

- ob upoštevanju členov 16 in III-182 pogodbe o ustavi za Evropo (ustavne pogodbe) in pobude predsedstva Združenega kraljestva o evropskem nogometu, na podlagi katere je nastalo Neodvisno poročilo o evropskem športu 2006,

- ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti, Sodišča prve stopnje in odločitev Komisije o zadevah, povezanih s športom,

–    ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–    ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A6‑0000/2007),

A. ker je Komisija v poročilu iz Helsinkov poudarila, da je sodelovanje med nogometnimi vodstvenimi organi in javnimi organi potrebno zaradi dobrega upravljanja tega športa,

B.   ker je evropski šport, zlasti nogomet, neodtujljiv del evropske identitete, kulture in državljanske zavesti; ker je evropski nogometni model, za katerega so značilna odprta športna tekmovanja s piramidno strukturo, v kateri je več tisoč amaterskih klubov ter milijoni prostovoljcev in igralcev podlaga za vrhunske poklicne klube, rezultat dolgoletne demokratične tradicije, in vseprisotne podpore v vsej Skupnosti,

C.  ker ima nogomet pomembno družbeno in vzgojno vlogo ter je učinkovito sredstvo družbenega vključevanja in večkulturnega dialoga ter način za preprečevanje diskriminacije, nestrpnosti, rasizma in nasilja; ker imajo poklicni nogometni klubi in lige bistveno družbeno in kulturno vlogo v lokalnih in nacionalnih skupnostih,

D.  ker ima poklicni nogomet tako gospodarsko kot negospodarsko razsežnost,

E.   ker je družbena vloga nogometa ogrožena zaradi izkoriščanja mladih igralcev, korupcije in dejstva, da klube ženejo zgolj poslovni razlogi, kar je pogosto posledica prevzema,

F.   ker za gospodarske vidike poklicnega nogometa velja zakonodaja Skupnosti in ker sodna praksa upošteva posebnost športa ter družbeno in izobraževalno vlogo nogometa v Evropi,

G.  ker so torej nacionalne ter evropske politične in športne oblasti z oblikovanjem ustreznega pravnega ogrodja dolžne zagotoviti, da uporaba zakonodaje Skupnosti za evropski nogomet ne bo ogrozila njegove družbene in kulturne vloge,

H. ker je bilo zaradi vedno večjega pomena športa v različnih vrstah politike Evropske unije (prosti pretok, priznavanje kvalifikacij, konkurenca, zdravje in avdiovizualni mediji) sklenjeno, da se šport v ustavno pogodbo vključi kot področje pristojnosti EU (v skladu s členoma 16 in III-182); ker pogodbe niso sprejele vse države članice, zgolj z izjavo iz Nice o športu v Uniji pa se ne da reševati sedanjih težav, ki presegajo nacionalno razsežnost in zato zahtevajo evropske rešitve,

I.   ker sta vedno večja profesionalizacija in komercializacija športa na splošno, zlasti nogometa, povzročili, da je postala zakonodaja Skupnosti na tem področju veliko ustreznejša, kar se kaže v naraščajočem številu zadev, ki jih obravnavata Sodišče Evropskih skupnosti in Komisija,

 –   to je še zaostrilo pravno negotovost in v študiji, ki jo je naročilo več športnih ministrov v državah članicah in je bila nedavno objavljena z naslovom Neodvisno poročilo o športu 2006, je na zadevnih področjih pristop, da se obravnavajo le posamezne zadeve, označen kot vedno bolj nezadosten,

–    ni na primer jasno, ali bi se pravilo UEFE, v katerem je določeno, da mora biti v ekipah najmanjše določeno število domačih igralcev – določba, ki je izredno pomembna za razvoj mladih –, izkazalo za skladno s členom 12 pogodbe o ES, če bi ga preverilo Sodišče Evropskih skupnosti,

J.   ker se je tako težava s pravno negotovostjo še poglobila in ker se v sektorju vse bolj ocenjuje, da pristop obravnavanja posameznih primerov ni dovolj,

K. ker zaradi te pravne negotovosti ni vidno, koliko samostojnosti imajo samoregulativni organi, kot so zveza UEFA in nacionalne zveze, ter koliko jih pri izvajanju pravice do samoregulacije in regulativne vloge omejujejo nekatera načela zakonodaje Skupnosti, npr. o prostem pretoku, nediskriminaciji in konkurenci,

L.   ker pravna negotovost ni težava le v gospodarskem smislu, ampak zlasti v zvezi z družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo nogometa, hkrati pa zmanjšuje zanimanje oboževalcev in prizadevanje za izboljšanje podpore ter ogroža načelo poštene igre,

M.  ker je bila sprejeta odločitev o vključitvi športa v ustavno pogodbo kot pristojnost EU (člena 16 in III-182), da bi Uniji omogočili razvijanje evropske razsežnosti športa,

N. ker poklicni nogomet ne deluje kot tipičen gospodarski sektor in ker klubi ne morejo delovati pod enakimi tržnimi pogoji kot drugi gospodarski sektorji, saj sta zaradi nenapovedljivosti izidov potrebna sovisnost med športnimi nasprotniki in konkurenčno ravnotežje, in ker različni akterji v poklicnem nogometu, vključno z navijači, igralci, klubi, ligami in zvezami, ne delujejo kot običajni potrošniki ali podjetja,

O.  ker je prihodnost poklicnega nogometa v Evropi ogrožena zaradi vedno večje koncentracije gospodarskega premoženja in športne moči,

P    ker vedno večji pomen prihodkov od oddajanja kot deleža vseh prihodkov klubov ogroža konkurenčno ravnotežje med klubi iz različnih držav, saj so ti prihodki večinoma odvisni od velikosti nacionalnih trgov oddajanja,

Q. ker lahko vedno večji pomen prihodkov od prodaje pravic do oddajanja ogrozi konkurenčno ravnotežje med klubi iz različnih držav, saj so ti prihodki večinoma odvisni od velikosti nacionalnih trgov oddajanja, in ker praksa posamičnega prodajanja pravic do oddajanja v nekaterih ligah nasprotuje načelu solidarnosti in bi lahko popolnoma uničila konkurenčno ravnotežje,

R.  ker poklicni nogomet že desetletja dobiva vedno večjo mednarodno razsežnost in ker so nanj vplivali različni mednarodni ureditveni in zakonodajni režimi,

S.  ker različna nacionalna zakonodaja in merila za podeljevanje dovoljenj v Evropi povzročajo neenake pogoje z gospodarskega in pravnega vidika, in ker to resno ovira poštena športna tekmovanja med ekipami v evropskih ligah in zato tudi med reprezentancami,

T.  ker je udeležba žensk v športu na splošno še vedno bistveno manjša kot udeležba moških, ker so ženske še vedno premalo zastopane v športnih organih odločanja in ker so pri plačilu poklicnih športnikov še vedno primeri diskriminacije na podlagi spola;

U.  ker je odločitev v zadevi Bosman, čeprav je leta 1995 pozitivno vplivala na pogodbe igralcev in olajšala njihovo mobilnost – vendar je treba rešiti še veliko težav v zvezi z zaposlovanjem in socialnih težav –, imela več negativnih posledic za šport, vključno s povečano možnostjo najbogatejših klubov, da sklenejo pogodbe z najboljšimi igralci, tesnejšo povezavo med finančno močjo in športnim uspehom, spiralnim zvišanjem plač igralcev, manjšimi možnostmi, da bi igralci, ki trenirajo v lokalnem okolju, pokazali svojo nadarjenost na najvišji ravni, in zmanjšano solidarnostjo med poklicnim in ljubiteljskim športom,

V.  ker je veliko kriminalnih dejavnosti (dogovorjene tekme, korupcija itd.) posledica spiralne porabe, pretiranega povečevanja plač in posledične finančne krize številnih klubov,

W. ker je Komisija v uradnih odločitvah potrdila združljivost skupne prodaje medijskih pravic s konkurenčno zakonodajo Skupnosti,

Splošno ozadje

1. poudarja povezanost z evropskim nogometnim modelom, v katerem je med amaterskim in poklicnim nogometom simbiotično razmerje;

2. poudarja pomembnost medsebojno povezanih nacionalnih piramidnih struktur evropskega nogometa, ki spodbujajo osnovno nadarjenost in tekmovanja, saj so nacionalne lige in tekmovanja tudi korak do evropskih tekmovanj; med nacionalno osnovo igre in evropsko ravnijo pa je treba vzpostaviti pravo ravnotežje, da bi nogometne lige in zveze lahko učinkovito sodelovale;

3.  priznava, da je potrebno prizadevanje nogometnih vodstvenih organov in političnih oblasti na več ravneh, da bi odpravili nekatere negativne pojave, kot sta prevelika komercializacija in nepoštena konkurenca med klubi, zato da se zagotovi pozitivna prihodnost poklicnega nogometa z zanimivimi tekmovanji, visoka stopnja istovetenja privržencev s klubi in velika dostopnost tekmovanj za javnost – med drugim tudi s posebno ceno vstopnic za mlade in družine, zlasti na velikih mednarodnih tekmah;

4. pozdravlja priporočila iz Neodvisnega poročila o evropskem športu 2006 in poziva države članice, nogometne vodstvene organe in Komisijo pri pripravi naslednje bele knjige o športu, naj nadaljujejo prizadevanje, ki ga je sprožilo predsedstvo Združenega kraljestva za razrešitev potrebe po popravnih ukrepih, in naj preučijo načela in glavna priporočila iz poročila;

5. izraža željo, da o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi ne bi odločale sodne odločbe in da bi se vzpostavila večja pravna varnost;

6. soglaša s temeljnim načelom, da gospodarski vidiki poklicnega športa spadajo v področje uporabe pogodbe o ES, ob upoštevanju posebnosti športa, kot je opredeljeno v izjavi iz Nice; v zvezi s tem meni, da so omejevalni učinki, ki sledijo športni odločitvi in ki povzročijo gospodarske težave, skladni z zakonodajo EU, če so sorazmerni in namenjeni za zaščito narave in namena športa;

7. poziva Komisijo, naj poskrbi za usmerjanje, kako to načelo uporabiti, in naj začne posvetovalni postopek z evropskimi nogometnimi vodstvenimi organizacijami, da bi vzpostavili uradni okvirni sporazum med EU in nogometnimi vodstvenimi organi;

8. meni, da pogodba o ES vsebuje širok razpon instrumentov, ki bi jih lahko uporabili kot del akcijskega načrta, čeprav v njej ni določena posebna zakonodajna pristojnost za šport, na primer:

– direktive Evropskega parlamenta in Sveta, ki bi obravnavale vprašanja dovoljenj za igralce iz neevropskih držav, zaščito mladih igralcev in vlogo zastopnikov igralcev;

– skupinske izjeme v zvezi z različnimi vidiki konkurenčne zakonodaje, na primer pri pogodbah o trženju in subvencijah;

– direktive Komisije po členu 211 Pogodbe o uporabi konkurenčne zakonodaje; v tem smislu je treba začeti ugotavljati, ali športne organizacije zagotavljajo storitve v širšem gospodarskem interesu, kot je določeno v členu 86 Pogodbe;

– mehanizmi socialnega dialoga, zlasti v povezavi v vprašanji pravic igralcev;

– priporočila držav članic v tem smislu, da bi nadomestili različne nacionalne ureditve, na primer z osrednjimi sistemi trženja;

– okvirni sklepi Sveta, na primer za boj proti nekaterim oblikam kriminala;

9. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s Parlamentom, državami članicami, evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organi ter ostalimi zainteresiranimi stranmi v prihodnji beli knjigi zajame načela in priporočila iz te resolucije ter naj pripravi z akcijski načrt za evropski šport na splošno, zlasti za nogomet, v katerem bodo navedena vprašanja, ki jih mora obravnavati Komisija, in pravne instrumente, ki jih je treba uporabiti (direktive, smernice, skupinske izjeme, priporočila), da se vzpostavi pravna varnost in enaki pogoji;

10. poziva Komisijo k nadaljevanju strukturiranega dialoga z vodstvenimi nogometnimi organi in drugimi zainteresiranimi stranmi, da se premaga težava pravne negotovosti;

11. pozdravlja uspešnost ženskega nogometa in veliko zanimanje zanj v Evropi ter poudarja njegov naraščajoči družbeni pomen;

Vodenje

12. poziva vse nogometne vodstvene organe, naj bolje opredelijo in uskladijo svoje pristojnosti, odgovornosti, vloge in postopke odločanja, da se v korist vsega nogometnega sektorja povečajo njihova demokratičnost, preglednost in zakonitost; poziva Komisijo, naj podrobno opredeli pogoje, v katerih se podpira zakonita in ustrezna samoregulacija, pri tem pa upošteva nacionalno zakonodajo in finančno podporo za zveze in združenja, s katero naj bi razvijali in vzgajali mlade nogometaše in državne reprezentance;

13. poziva UEFO, naj med zainteresirane strani, s katerimi se posvetuje v procesu odločanja, vključi zastopniške organizacije, kot sta FIFPro, Evropski klubski forum in Združenje evropskih profesionalnih lig (EPFL);

14. meni, da bo boljše vodenje privedlo do bolj usklajenega samoregulacije na nacionalni in evropski ravni in zmanjšalo težnjo po obračanju na Komisijo in Sodišče Evropskih skupnosti;

15. meni, da čeprav lahko športni vodstveni organi izražajo zakonito željo po zaščiti svojih športnih postopkov, izbira rednih sodišč ne more biti sankcionirana z disciplinskimi ukrepi, četudi izbira v športnem smislu ni upravičena; v zvezi s tem obsoja samovoljne odločitve FIFE;

16. poziva FIFO, naj v sodelovanju s Komisijo in nacionalnimi vodstvenimi organi pregleda svoje statute, da bi vzpostavila pravo ravnovesje med zakonito pravico športnih akterjev, da se obračajo na redna sodišča, na eni strani ter normalnim delovanjem tekmovanj na drugi strani;

17. vztraja, da je načelo sorazmernosti bistveno za vse nogometne vodstvene organe, kadar izvajajo samoregulativno pristojnost, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo v sodnih zadevah v zvezi s športom uporabljalo to načelo;

18. poziva zvezo FIFA, naj izboljša svojo notranjo demokracijo in preglednost svojih struktur;

19. meni, da bi lahko zadeva Charleroi, ki je zdaj pred Sodiščem Evropskih skupnosti, resno ogrozila zmožnost sodelovanja malih in srednje velikih nacionalnih nogometnih zvez na mednarodnih tekmovanjih in spodkopala glavne naložbe nacionalnih zvez v nogomet na osnovni ravni; v zvezi s tem meni, da bi morali klubi svojim igralcem omogočiti, da opravijo svojo dolžnost v reprezentanci, ne da bi bili upravičeni do odškodnine; spodbuja UEFO, FIFO in evropske klube, naj se sporazumejo o razvoju sistema za skupinsko zavarovanje;

20. podpira sistem UEFE za izdajo dovoljenj klubom, katerega cilj je zagotoviti enake pogoje za klube in pripomoči k njihovi finančni stabilnosti, ter jo poziva, naj še naprej razvija ta sistem izdajanja dovoljenj ter s tem zagotovi finančno preglednost in ustrezno upravljanje;

21. priporoča ustanovitev neodvisnega nadzornega organa, katerega glavni namen bo spremljanje finančnih in komercialnih dejavnosti evropskih klubov ter spodbujanje klubov za izpolnjevanje meril finančne preglednosti in ustreznega upravljanja in ki bo o svojih dejavnostih poročal z objavljanjem letnega poročila;

22. priporoča, da nacionalne in evropske politične in športne oblasti organizirajo dejavno kampanjo, s katero bodo zagotovile večjo preglednost in dobro upravljanje evropskega poklicnega nogometa;

23. podpira prizadevanje za zaščito celovitosti v tem športu, tako da izključi nasprotje interesov med glavnimi zainteresiranimi v klubih ali vodstvenih organih;

24. poziva Komisijo, naj preuči uvedbo evropskega pravnega statusa za športne družbe, da bi tako upoštevala gospodarske dejavnosti velikih nogometnih klubov ter hkrati ohranila njihove posebne športne značilnosti; ta status bi omogočil vzpostavitev pravil za spremljanje gospodarskih in finančnih dejavnostih tovrstnih družb;

25.  poziva države članice in nogometne vodstvene organe, naj dejavno spodbujajo družbeno in demokratično vlogo nogometnih privržencev, na primer tako, da bi bili udeleženi pri lastništvu in upravljanju klubov ali da bi bil imenovan varuh pravic v nogometu;

26. meni, da je treba poklicne športnike in njihove sindikalne predstavnike z boljšim socialnim dialogom bolj vključiti v upravljanje nogometa;

Boj proti kriminalnim dejavnostim

27.  podpira prizadevanje evropskih in nacionalnih nogometnih vodstvenih organov za uvedbo večje preglednosti nad lastniško strukturo klubov in poziva Svet, naj oblikuje in sprejme ukrepe za boj proti kriminalnim dejavnostim, ki ogrožajo poklicni nogomet, vključno s pranjem denarja, nezakonitimi stavami, uporabo nedovoljenih poživil in dogovorjenimi tekmami ter prisilno prostitucijo v času pomembnih nogometnih dogodkov;

28. poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo subjekti v nogometnem sektorju v celoti spoštovali zakonodajo o preglednosti in pranju denarja;

29. poziva države članice k uvedbi mehanizmov, ki bodo spodbujali sodelovanje med klubi, policijo in organizacijami privržencev k boju proti nasilju in huliganstvu ter drugim oblikam prestopništva med nogometnimi tekmami;

Družbena, kulturna in izobraževalna vloga nogometa

30.  poudarja pomembnost izobraževanja prek športa in možnosti, da nogomet pomaga socialno ranljivim mladim pri vračanju na pravo pot, ter poziva države članice, naj si v zvezi s tem izmenjujejo najboljše primere dobrega ravnanja;

31. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo tudi projekte družbenega vključevanja prek nogometnih klubov;

32. jasno izraža podporo ukrepom zveze UEFA, namenjenim spodbujanju izobraževanja mladih igralcev, tako da zahtevajo najmanjše število domačih igralcev v ekipi kluba in določajo omejitve pri velikosti ekip; meni, da so ti spodbujevalni ukrepi sorazmerni in poziva poklicne klube, naj to pravilo strogo izvajajo;

33.  meni, da so potrebni dodatni dogovori za zagotovitev, da pobuda o domačih igralcih ne bo povzročila trgovine z otroki, če bi nekateri klubi sklepali pogodbe z zelo mladimi igralci (mlajšimi od 16 let);

34. vztraja, da je treba pri zaposlovanju tujih mladih nadarjenih vedno spoštovati zakonodajo o priseljevanju, in poziva Komisijo, naj obravnava trgovino z otroki v skladu z okvirnim sklepom Sveta z 19. julija 2002 o boju proti trgovanju z ljudmi[1] in/ali v okviru izvajanja direktive Sveta št. 94/33/ES o varstvu mladih ljudi pri delu[2]; poudarja, da je treba mladim igralcem ob dejavnosti v klubu in na treningih dati priložnost za splošno izobrazbo in poklicno usposabljanje, da ne bodo odvisni zgolj od klubov; poziva k ukrepom, s katerimi bi preprečili socialno izključenost mladih ljudi, ki na koncu niso izbrani;

35.  poudarja pomembno družbeno in izobraževalno vlogo središč za treniranje ter pomembno vlogo, ki jo imajo pri zagotavljanju dobrega stanja klubov in prihodnjem razvoju nadarjenih nogometašev, ter podpira finančne spodbude za klube s središčem za treniranje, če so združljive s pravili Pogodbe o državni pomoči, in poziva Komisijo, naj pri razvijanju smernic o državni pomoči upošteva to pomembno vlogo;

36. poudarja potrebo, da se ustvari okolje, v katerem se bodo mladi igralci lahko razvijali in odraščali v duhu odkritosti in poštene igre;

37. poziva države članice k uvedbi vidika spolov v vse plasti športne politike, da se bodo še zmanjšale stalne razlike med moškimi in ženskami glede zastopanosti v športnih organih in pri plačilu, pa tudi pri dejanskem sodelovanju v športu, in se tako izenačile osebne in družbene koristi športa;

Zaposlovanje in socialna vprašanja

38. obžaluje razlike v socialni in davčni zakonodaji med državami članicami, ki povzročajo neenakost med klubi, in pomanjkanje pripravljenosti držav članic, da bi to vprašanje rešile na evropski ravni;

39. poudarja pomembnost vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici, za prosti pretok delavcev;

40.  prepričan je, da morajo nogometna vodstvena telesa zaradi dejanskih gospodarskih razmer, v katerih sedaj delujejo zastopniki igralcev, na vseh ravneh in v posvetovanju s Komisijo izboljšati pravila o zastopnikih nogometašev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj podpre prizadevanje UEFE, da bi uredila njihovo delo, po potrebi s predstavitvijo predloga direktive o zastopnikih igralcev, ki bi zajemala: stroge standarde in merila za preverjanje, preden lahko kdo začne zastopati nogometnega igralca, preglednost zastopnikovih poslov, minimalne usklajene standarde za pogodbe zastopnikov, učinkovit nadzorni in disciplinski sistem pri evropskih vodstvenih telesih, vpeljavo sistema za izdajo dovoljenj zastopnikom in register zastopnikov; s tem bi napravila konec dvojnemu zastopanju in temu, da zastopnika plačuje igralec.

41. poziva zvezo UEFA in Komisijo, naj si še bolj prizadevata za okrepitev socialnega dialoga na evropski ravni o vprašanjih, kot so trajanje pogodb, opredelitev obdobja za prestope, možnosti za prekinitev pogodbe pred iztekom in odškodnine za matične klube, saj se s tem lahko prepreči in odpravi napetosti med igralci in delodajalci;

42. pozdravlja potezo Mednarodne zveze poklicnih nogometašev (FIFPro), UEFE in Združenja evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL), s katero so razširile pravice igralcev in zagotovile, da igralci vedno dobijo pisno pogodbo z nekaterimi minimalnimi zahtevami;

43. priznava, da je potrebno učinkoviteje izvajati zakonodajo o zaposlovanju v vseh državah članicah in tako zagotoviti, da bodo poklicni igralci dobili pravice, ki jim pripadajo, in da bodo izpolnili obveznosti, ki jih imajo kot zaposleni;

44. poziva Komisijo, naj dejavno podpre pobude in kampanje za boj proti delu otrok v gospodarskih panogah, povezanih z nogometom, in preuči politične in pravne možnosti za zagotovitev spoštovanja pravic vseh delavcev, vključno z otroki.

Boj proti rasizmu

45.  poziva Komisijo, države članice in vse, ki sodelujejo v poklicnem nogometu, naj sprejmejo svojo odgovornost za nadaljevanje in okrepitev boja proti rasizmu s tem, da obsodijo vsako obliko rasizma na stadionu in zunaj njega, ker tudi za nogometaše velja zakonska pravica do delovnega okolja brez rasizma; zahteva strožje kazni za kakršno koli rasistično in ksenofobno dejanje v nogometu; poziva zvezo UEFA ter nacionalne zveze in lige, naj disciplinske predpise uporabljajo na celovit, zanesljiv in usklajen način, ne da bi pri tem zanemarile finančno stanje klubov;

46. v zvezi s tem poziva Komisijo, zvezo UEFA in druge zainteresirane strani, naj ukrepajo v zvezi z izjavo Parlamenta s 14. marca 2006 o rasizmu v nogometu[3]; čestita zvezama UEFA in FIFA za vključitev strožjih sankcij v njune statute in sprejete ukrepe ter pričakuje nadaljnje ukrepe vseh zainteresiranih strani v nogometnem sektorju;

47. poziva Komisijo, zvezo UEFA in druge zainteresirane strani, naj preprečijo nekaznovanje drugih oblik diskriminacije, kot je diskriminacija na podlagi spola, porekla, spolne usmerjenosti itd., na nogometnem stadionu in zunaj njega;

Konkurenčna zakonodaja in notranji trg

48.  je trdno prepričan, da je lahko uvedba prilagojenega sistema za nadzorovanje stroškov način za okrepitev finančne stabilnosti in konkurenčnega ravnotežja med ekipami, na primer če je vključen v posodobljen sistem za izdajo dovoljenj klubom; poziva zvezo UEFA, naj skupaj s klubi, predstavniki igralcev in Komisijo razvije sistem nadzorovanja stroškov, ki bo deloval samoregulativno in bo združljiv z evropskim nogometnim modelom in zakonodajo Skupnosti;

49. meni, da mora nogomet zagotavljati sovisnost tekmecev in da je na tekmovanjih potrebno zagotoviti negotovost izidov, s čimer bi športne organizacije na tržišču lahko upravičile poseben okvir za izvedbo in prodajo športnih dogodkov; meni pa, da take posebnosti ne zagotavljajo samodejnega izvzemanja iz zakonodaje Skupnosti o pravilih konkurence za kakršno koli gospodarsko dejavnost, ki izhaja iz poklicnega nogometa, saj gospodarski obseg tovrstnih dejavnosti narašča;

50.  poziva Komisijo, naj oblikuje jasne smernice o uporabi pravil za državno pomoč in tako opredeli, kakšna vrsta javne podpore je sprejemljiva in zakonita za družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo, ki jo ima nogomet, kot je finančna ali druga pomoč javnih oblasti za gradnjo ali posodabljanje nogometnih stadionov ali prostorov;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z mednarodnimi, evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organi pri preučevanju posledic, ki bi jo povzročila liberalizacija trga stav, in mehanizmov za zavarovanje financiranja športa na splošno, zlasti pa nogometa, ter naj preučijo ukrepe za zaščito neokrnjenosti nacionalnih in evropskih nogometnih tekmovanj;

52. priznava pomen blagovnih znamk v športni industriji, razen kadar se jih uporablja za oviranje prostega pretoka blaga;

53. ugotavlja, da pogosto pride do neusklajenosti med ponudbo vstopnic za pomembnejše nogometne dogodke in povpraševanjem po njih, kar je v korist pokroviteljem in v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba interese potrošnikov pri razdeljevanju vstopnic v celoti upoštevati in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije; vendar ugotavlja, da bi bilo razdeljevanje vstopnic po potrebi lahko omejeno na člane navijaških klubov, potovalnih klubov ali podobnih shem, v katerih je mogoče članstvo pridobiti na nediskriminacijski podlagi;

Prodaja televizijskih pravic in konkurenčna zakonodaja

54. vztraja, da je skupna prodaja bistvena za zaščito finančnega solidarnostnega vzorca evropskega nogometa; pozdravlja javno razpravo in nadaljnjo preiskavo Komisije o tem, ali je treba ta vzorec sprejeti za vseevropska in domača tekmovanja po vsej Evropi, kot predlaga Neodvisno poročilo o evropskem športu 2006; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj natančno oceni, kakšen je gospodarski in športni vpliv njenih odločitev o medijskih pravicah in koliko so bile uspešne ali neuspešne;

55. poudarja, da morajo biti komercialne pogodbe, ki jih dodeljujejo evropske nacionalne nogometne lige, vedno popolnoma v skladu s konkurenčno zakonodajo Skupnosti, da mora biti v njih upoštevana posebna narava športa in da se je treba o televizijskih pravicah vedno pogajati pregledno in da se morajo tudi dodeljevati pregledno; ob tem pa meni, da bi morali biti nogometni prenosi dostopni kar največjemu številu ljudi, če je le mogoče, prek nekodiranih televizijskih kanalov;

56. poudarja, da je člen 3a sedanje direktive o televiziji brez meja izredno koristen;

57.  poudarja, da je za poklicni nogomet zelo pomembno, da se prihodki od televizijskih pravic razdelijo na pravičen način, ki bo zagotavljal solidarnost med poklicnimi in ljubiteljskimi tekmami ter med tekmovalnimi klubi na vseh tekmovanjih; ugotavlja, da sedanja razdelitev televizijskih prihodkov v Ligi prvakov UEFE odraža predvsem velikost trga nacionalne televizije, ki predvaja tekme klubov; ugotavlja, da je to ugodno za velike države, s tem pa se zmanjšuje moč klubov iz manjših držav;

58.  zato poziva zvezo UEFA, naj skupaj s Komisijo še naprej preučuje mehanizme za ustvarjanje večjega konkurenčnega ravnotežja na tem področju s širšo porazdelitvijo;

59. poudarja, da se televizijski prenosi športnih tekmovanj vedno pogosteje predvajajo na kodiranih ali plačljivih kanalih in da zato taka tekmovanja številnim potrošnikom postajajo nedosegljiva;

Uporaba nedovoljenih poživil

60.  priporoča državam članicam, naj se močno zavzamejo za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in boj proti njej; poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in za boj proti njej ter poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s preverjanji, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim nadzorom, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, ter z izobraževanjem in obenem s preprečevanjem in usposabljanjem; poziva poklicne klube, naj se zavežejo boju proti uporabi nedovoljenih poživil in z notranjim nadzorom preverjajo, ali se to spoštuje;

61. poziva Komisijo, naj ustanovi neodvisni organ za nadzor nad uporabo nedovoljenih poživil, enakovreden Svetovni protidopinški agenciji, izključno za nogomet s primerljivimi pogoji in postopki; meni, da se morajo o obratovalnih stroških, ustanovitvi sedeža tega organa v državi članici in drugih podrobnostih skupaj odločiti Komisija, zvezi FIFA in UEFA ter nacionalne vlade;

0

0         0

62. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter zvezama UEFA in FIFA.

• [1]               UL L 203, 1. 8. 2002, str. 1.
• [2]               UL L 216, 20. 8. 1994, str. 12.
• [3]               Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

1. SPLOŠNO OZADJE

Svetovno prvenstvo 2006 v Nemčiji je bilo zelo uspešno, organizacija je bila odlična. Sijajni rezultati evropskih nacionalnih ekip so bili posledica odlične igre klubov na nacionalnih in evropskih tekmovanjih, ki postavljajo standard za mednarodni nogomet.

V gospodarskem smislu ustvari šport 3–4 % letnega BDP Evropske unije, povprečna letna stopnja rasti v športu na splošno pa je 4 %. Ta ogromni razmah je povzročil povečanje vrednosti televizijskih pravic, sponzorstva, trženja in vseh drugih pomožnih dejavnosti ter povečanje števila mednarodnih tekmovanj in s tem povečanje števila delovnih mest v tem sektorju.

Vendar se nogomet v Evropi sooča z veliko izzivi, ki jih nogometni vodstveni organi ne morejo rešiti sami. Zaradi učinka, ki ga ima evropska zakonodaja na igro, je pomembno, da se med evropskimi institucijami in športnimi vodstvenimi organi začne konstruktiven dialog.

Na pobudo predsedstva Združenega kraljestva se je začel neodvisen nogometni pregled, po katerem je nastalo izčrpno poročilo, predstavljeno predsedniku Komisije Barrosu.

Komisija je napovedala predstavitev bele knjige do sredine leta 2007, Evropski parlament pa ne sme stati ob strani, temveč mora jasno izraziti svoje stališče.

To nalogo je treba v nadaljevanju razširiti in ponuditi drugim poklicnim športom, očitno pa mora obravnavati tudi poklicni šport žensk.

2. UPORABA EVROPSKE ZAKONODAJE

Primarna zakonodaja

Pogodbe Evropski uniji ne dajejo izrecne pristojnosti za šport na splošno ali posebej za nogomet. Ker šport ni izvzet iz primarne zakonodaje, zanj velja zakonodaja EU. V odločitvah Sodišča Evropskih skupnosti in Evropske komisije je pojasnjeno, kako npr. členi 12, 39, 43–49, 81–87 vplivajo na šport in poklicni nogomet.

Izjavi iz Amsterdama in Nice

Izjavi iz leta 1997 in 2000 poudarjata družbeno vlogo nogometa, vendar ne spreminjata dejstva, da za gospodarske vidike športa veljajo določbe Pogodbe.

Sekundarna zakonodaja

Posebnost športa se tudi v sekundarni zakonodaji ne upošteva sistematično. To med drugim velja za priznavanje diplom in dovoljenja za trenerje, zastopnike igralcev in igralcev, ki niso iz EU.

Značilno je, da se športni akterji vedno bolj zatekajo k Sodišču Evropskih skupnosti in Evropski komisiji kot končnima viroma pomoči. Ta pristop, kjer je obravnavan vsak primer posebej, je povečal pravno negotovost.

Dvomi se o samoregulativni moči nogometnih organizacij, kot so nacionalne lige in zveza UEFA (glej 4: Vodenje).

Osnutek ustavne pogodbe

Člen III-282 osnutka ustavne pogodbe bi omogočil pravno podlago za šport, vendar v sedanji obliki ne bi zagotovil pravne varnosti.

3. POSEBNOST

Nogomet ima pomembne družbene funkcije v zvezi z vzgojo in vključevanjem, javnim zdravjem ter kulturnimi in rekreacijskimi nalogami.

Tudi v igri sami po sebi je posebnost. Zakonov svobodne gospodarske konkurence ni mogoče uporabiti kot takih, ker nogometni klub za zanimivo tekmovanje potrebuje sposobne tekmece primerljive moči.

Evropski nogometni model

Za evropski nogometni model so značilna odprta športna tekmovanja z nazadovanjem in napredovanjem (cilj je zmagati) ter brez jasne razlike med poklicno in ljubiteljsko ravnijo. Rezultat tega je piramidna struktura, v kateri je veliko ljubiteljskih klubov podlaga vrhunskih poklicnih klubov, ki igrajo na nacionalni in evropski ravni[1].

Sedanji trend, da klubi vstopajo na borzo, je korak k modelu Združenih držav. Vprašanje je, ali se lahko oba cilja (zmagati in povečati dobičke delničarjev) združita v tradicionalnem odprtem evropskem modelu.

4. VODENJE

A. Samoregulacija in vodenje na več ravneh:

Današnji glavni izziv je ohraniti posebne pravice zvez pri postavljanju pravil igre in zlasti pri organiziranju športnih tekmovanj. Zakonitost zvez in njihovih odločitev je načeloma odvisna od stopnje demokracije, predstavniških struktur in struktur odgovornih ter stopnje preglednosti v postopkih odločanja.

Če se samoregulativna vloga predstavniških in demokratičnih nogometnih organov poveča na evropski ravni, klubi ne bi več obravnavali Komisije kot „pritožbeni“ organ ali vir pomoči.

O vprašanjih, povezanih z vodenjem, lahko navedemo še nekaj drugih trditev:

1. Klubi ne tekmujejo le na nacionalni ravni, ampak tudi na evropski (zaradi klubskih tekmovanj UEFE). Zaradi nacionalnih razlik pri izvajanju režima za izdajo dovoljenj klubom v poklicnem nogometu v Evropi ni enakih pogojev.

Zato je vprašljivo,

– ali je ustrezno vztrajati pri sistemu izdaje dovoljenj na nacionalni ravni,

– ali lahko nacionalne zveze ostanejo središče moči,

– ali se lahko več uredi na ravni zveze UEFA.

2. Nedavni primer, v katerem se je dvomilo o samoregulativni pristojnosti zvez UEFA in FIFA, je zadeva Charleroi, v kateri klubi dvomijo o pravilu zveze FIFA, da morajo dovoliti svojim igralcem igranje na tekmah reprezentanc, ne da bi bili upravičeni do odškodnine. Najti je treba kompromis med zvezo FIFA in klubi.

3. Priznati je treba ozemeljsko organiziranost nogometa.

B. Dobro vodenje

Finančna preglednost

Za vse evropske klube je treba vzpostaviti enak finančni nadzor, da se zagotovi finančna preglednost ter preprečijo finančne izgube in neenako obravnavanje, ki v povezavi z gospodarsko zmožnostjo klubov povzročajo izkrivljanje konkurence.

Zato je treba preučiti,

– ali se lahko sistem izdajanja dovoljenj zveze UEFA razširi na vse poklicne lige v Evropi;

– ali je treba vzpostaviti strukturo za nadzor nad upravljanjem klubov v vseh državah članicah;

– ali je treba pozvati zvezo UEFA, naj ustanovi neodvisen organ za spremljanje splošne skladnosti s sistemom izdajanja dovoljenj klubom, vključno z obsežnejšo uporabo kontrol po naključnem izboru.

Druga vprašanja:

– lastništvo klubov,

– zbliževanje klubskih statutov.

Za nadaljnje spodbujanje sodelovanja privržencev je treba razviti in spodbujati pobude za gibanje Supporters direct.

5. DRUŽBENA IN KULTURNA VLOGA

Nogomet je odlično sredstvo, ki pomaga socialno ranljivim mladim, da se vrnejo na pravo pot.

Zveza UEFA je sprejela pravilo o domačih igralcih, da bi rešilo vedno bolj zanemarjeno treniranje mladih, kar je posledica odločitve v zadevi Bosman. V zvezi s tem je zdaj potrebna predvsem pravna varnost.

Hkrati je treba preprečiti, da sklepajo klubi pogodbe z vedno mlajšimi igralci (pod 15 let), kar bi izkrivilo namen pravila o domačih igralcih.

V zvezi s tem je treba poudariti tudi pomembno vlogo središč za treniranje. Enake pogoje za klube s središči za treniranje ali tiste brez njih bi bilo treba zagotoviti s sistemom finančnega prerazporejanja ali davčnimi pobudami.

Boj proti rasizmu

Delo, ki ga je začel Parlament s pisno izjavo o boju proti rasizmu, se mora nadaljevati. Evropska komisija, države članice in vsi akterji v poklicnem nogometu morajo na svoj način prispevati s tem, da vztrajajo pri strožjih kaznih za vse vrste rasističnih dejanj v nogometu. Zveza UEFA in nacionalne lige morajo uporabljati disciplinske predpise na povezan, zanesljiv in usklajen način.

6. ZAPOSLOVANJE IN SOCIALNA VPRAŠANJA

Zadeva Bosman – položaj igralcev

Odločitev v zadevi Bosman iz leta 1995 je dolgoročno pozitivno vplivala na pristop evropskih klubov do pogodb igralcev. Vendar veliko poklicnih igralcev v Evropi (po podatkih Fifpro približno 50 %) še vedno ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi s svojim klubom, veliko pogodb o zaposlitvi in treniranju pa je s pravnega stališča vprašljivih.

Socialne in davčne razlike

Razlike med socialno in davčno zakonodajo držav članic povzročajo neenakost med različnimi evropskimi klubi in so lahko razlog, da igralci zapustijo svojo matično državo.

Te težave bi se očitno dalo odpraviti s poenotenjem/uskladitvijo pravnih, socialnih in davčnih statutov, ki se uporabljajo za poklicne igralce in klube. To bi tudi ustvarilo možnost za okrepitev socialnih pravic poklicnih igralcev, ki niso zagotovljene v vseh državah članicah (upokojitev, brezposelnost, bolniški dopust ...). Ta vprašanja je treba obravnavati v socialnem dialogu.

Druga vprašanja so:

– direktiva o zastopnikih evropskih igralcev,

– socialni dialog,

– priznavanje poklicnih kvalifikacij,

– vprašanje kvote igralcev,

– status za mednarodne prestope.

7. KONKURENČNA ZAKONODAJA IN NOGOMET

Kot je omenjeno v točki 3, se zakoni o svobodni gospodarski konkurenci ne morejo uporabiti za nogomet, ne da bi se upoštevala njegova posebnost: za zanimivo nogometno tekmovanje je potrebna uravnotežena gospodarska konkurenca.

Protimonopolna zakonodaja/nadzor stroškov

Uvedba (samoregulativnega) prilagojenega sistema za nadzor stroškov v poklicnem nogometu bi lahko bila instrument za spodbujanje večjega konkurenčnega ravnotežja in s tem enakih pogojev za ekipe na evropski ravni.

Vendar je treba prednosti in slabosti tega sistema dodatno preučiti.

Državna pomoč

Pri financiranju nogometa sodelujejo javni organi na različnih ravneh (lokalni/regionalni/nacionalni). Zaradi različnih predpisov klubi nimajo enakih orodij za doseganje istih ciljev. Za enake pogoje so potrebna jasna pravila o državni pomoči. Bistveno vprašanje je, kakšna javna podpora za izpolnjevanje jasnih družbenih ciljev je sprejemljiva in zakonita (npr. naložbe v infrastrukturo za treniranje) in kateri ukrepi povzročajo izkrivljanje konkurence.

8. VIDIKI NOTRANJEGA TRGA V ZVEZI Z NOGOMETOM

– Omejitve čezmejnega zagotavljanja sponzorskih storitev (za „občutljive izdelke“, kot so alkoholne pijače in storitve iger na srečo)

– Čezmejne omejitve pri ponudbi storitev čezmejnih športnih stav in njihovem oglaševanju (v zvezi s tem je Komisija nedavno sprožila postopke proti sedmim državam članicam)

– Omejitve sprejema pri oddajanju športnih dogodkov v drugih državah članicah zaradi ozemeljsko omejene prodaje pravic do oddajanja

– Interes potrošnikov: razdelitev vstopnic

9. MEDIJI IN PRAVILA KONKURENCE

Skupna prodaja medijskih pravic je bistvena za zaščito finančnega solidarnostnega modela evropskega nogometa. Komisija je sprejela tri načelne odločitve o medijskih pravicah za nogometne tekme[2], ki omogočajo skupno prodajo medijskih pravic.

Evropsko komisijo so pozvali, naj preuči, kako bi se lahko ta model sprejel po vsej Evropi. Pred tem je treba opraviti podrobno oceno teh odločitev o medijskih pravicah (vpliv in učinkovitost). Vključiti je treba gospodarski učinek novih medijev.

V interesu igre je, da se dobički iz teh pravic razporedijo pravično in na prerazporedljiv način. Sedanja razporeditev televizijskih pravic v Ligi prvakov UEFE (glede na televizijske tržne deleže za velik del) je ugodna za velike države in jo je treba pregledati.

Nekodirana televizija

Sedanja „direktiva o televiziji brez meja“ je izredno koristna. Nacionalnim organom omogoča, da določijo omejeno število dogodkov, ki morajo biti na voljo za nekodirano oddajanje. To načelo je treba ohraniti v revidirani direktivi o televiziji brez meja.

Druga vprašanja, ki jih je treba pojasniti:

– imetniki pravic do tekem (klubi ali zveze),

– prijava pravic klubov do oddajanja v njihovo korist, tudi če se upravljajo skupaj,

– motnje nogometnega koledarja zaradi izbire izdajatelja televizijskega programa,

– izključne pravice in prost dostop do ograjenih športnih prostorov za predstavnike radija in pisnih medijev,

– začasno preprečevanje oddajanja tekem zaradi podpiranja amaterskih tekem in navzočnosti privržencev na stadionih.

10. UPORABA NEDOVOLJENIH POŽIVIL

Ključ do uspeha v boju proti uporabi nedovoljenih poživil je v moči mednarodne politike preprečevanja in zatiranja.

11. PRAVNI UKREPI: OKVIR, AKCIJSKI NAČRT, SMERNICE, DIREKTIVA

Po posvetovanju z vsemi zainteresiranimi stranmi se lahko Evropski parlament odloči za drugačne instrumente (ali se odloči za kombinacijo):

– zahteva po regulativnem okviru, ki bi upošteval posebnost športa in vzpostavlja usklajena pravila, ki zagotavljajo zdravo konkurenco in enake pogoje. Vendar je treba priznati, da je to brez ustrezne pravne podlage v pogodbah težko.

– zahteva po akcijskem načrtu, v katerem bi bila navedena vprašanja, ki jih mora obravnavati Komisija, in pravni instrumenti, ki jih je treba uporabiti, kot so smernice, direktive, priporočila, okvirni sklepi,

– zahteva po ustanovitvi agencije za šport EU.

• [1]  V Združenih državah so poklicne in amaterske lige jasno ločene. Klubi v Združenih državah v najvišjih zaprtih ligah so subjekti, katerih cilj je čim večje povečanje dobička in ne doseganje čim več zmag. Napredovanja in nazadovanja ne poznajo. Da so tekmovanja zanimiva, so klubom na voljo prerazporeditveni ukrepi.
• [2]  Uradna odločitev Evropske komisije, ki izvzema skupno prodajo medijskih pravic Lige prvakov UEFA, 23. julij 2003; odločitev Evropske komisije z dne 22. marca 2006 v skladu s pravili konkurence iz Pogodbe o ES, ki spreminja zaveze zveze FA Premier League v zvezi s prodajo medijskih pravic nogometnih tekmovanj lige Premier League v pravno zavezujoče. Zadeva je obravnavala sporazum med klubi, ki sodelujejo na tekmovanjih angleške lige Premier League, o skupni prodaji medijskih pravic temu tekmovanju prek zveze FA Premier League; Direktiva 89/552/EGS, direktiva o televiziji brez meja.

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (20.12.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi
(2006/2130(INI))

Pripravljavec mnenja: Eoin Ryan

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   poudarja, da je Komisija sprejela štiri načelne odločitve o medijskih pravicah za nogometne tekme; prvič, Komisija je klubom dovolila skupno prodajo pravic do oddajanja; drugič, Komisija je s posegom omejila obseg vseh pomembnih pravic za posamezno tekmovanje, ki jih lahko kupi posamezen kupec; tretjič, Komisija je z vztrajanjem pri delitvi in ločeni prodaji pravic do oddajanja različnim kupcem tudi poskušala preprečiti omejevanje oddajanih vsebin; in četrtič, odločila se je, da ni nujno centralizirati vseh pravic, pač pa da morajo nekatere ostati na voljo klubom za individualni marketing zlasti za nove medije;

2.   poudarja, da morajo biti komercialne pogodbe, ki jih dodeljujejo evropske nacionalne nogometne lige in ki vključujejo prodajo televizijskih pravic in pravic za nove medije, vedno popolnoma v skladu s protimonopolno zakonodajo ES; poziva tudi k temu, da se o televizijskih pravicah vedno pogaja pregledno in da se tudi dodelijo pregledno; ob upoštevanju navedenega pa meni, da bi morali biti nogometni prenosi dostopni kar največjemu številu ljudi, če je le mogoče, prek nekodiranih televizijskih kanalov;

3.   poudarja pomen medsebojno povezanih nacionalnih piramidnih struktur evropske nogometne dejavnosti, ki spodbuja osnovno nadarjenost in tekmovanja, ker so nacionalne lige in tekmovanja tudi korak do evropskih tekmovanj; med nacionalno osnovo igre in evropsko ravnijo pa je treba vzpostaviti pravo ravnotežje, da bi nogometne lige in zveze lahko učinkovito sodelovale;

4.   vztraja, da je skupna prodaja bistvena za zaščito finančnega solidarnostnega vzorca evropskega nogometa; pozdravlja javno razpravo in nadaljnjo preiskavo Komisije o tem, ali je treba takšen vzorec sprejeti v vsej Evropi za vseevropska in domača tekmovanja, kot predlaga Neodvisni evropski športni pregled 2006; v zvezi s tem poziva Komisijo, da natančno oceni, kakšen je gospodarski in športni vpliv teh odločitev o medijskih pravicah in koliko so bile uspešne ali neuspešne;

5.   meni, da evropski sistem skupne prodaje daje možnosti operaterjem novih medijev, ker bodo UEFA oziroma nacionalne zveze in nogometni klubi lahko ponudili videovsebino Lige prvakov UEFA in nacionalne lige na internetu in prek mobilnih telefonskih storitev s tehnologijo UMTS; ugotavlja, da so te tehnologije na začetku razvoja, zato bo treba v bližnji prihodnosti ponovno pregledati razvoj na tem področju;

6.   prepričan je, da sedanje dejanske gospodarske razmere, v katerih delujejo zastopniki igralcev, zahtevajo, da morajo nogometna vodstvena telesa na vseh ravneh – v posvetovanju s Komisijo – izboljšati pravila o zastopnikih nogometašev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive o zastopnikih igralcev, ki bi zajemala: stroge standarde in merila za preverjanje, preden lahko kdo začne zastopati nogometnega igralca, preglednost zastopnikovih poslov, minimalne usklajene standarde za pogodbe zastopnikov, učinkovit nadzorni in disciplinski sistem pri evropskih vodstvenih telesih, vpeljavo sistema za izdajo dovoljenj zastopnikom in register zastopnikov; s tem bi napravila konec dvojnemu zastopanju in temu, da zastopnika plačuje igralec.

7.   poziva Komisijo, naj oblikuje jasne smernice o uporabi pravil za državno pomoč in tako opredeli, kakšna vrsta javne podpore je sprejemljiva in se lahko razvije za družbeno, kulturno in izobraževalno vlogo, ki jo ima nogomet; prepričan je tudi, da bi imele nacionalne lige in zveze, UEFA in FIFA korist tudi od dodatnih smernic Komisije, kako uporabiti zakonodajo EU pri gospodarskih vidikih poklicnega športa;

8.   poziva Komisijo, naj razjasni svoje stališče v zvezi z uporabo pravil o državni pomoči za podporo v denarni ali drugi obliki, ki jo dodelijo lokalne regionalne ali nacionalne javne oblasti za izgradnjo oziroma vzdrževanje nogometnih stadionov ali infrastrukture;

9.   prepričan je, da se posebna narava in pravila za prestope v celoti spoštujejo na področjih, za katera veljajo pravila ES in nacionalna zakonodaja; prepričan je tudi, da pri mednarodnih prestopih ni enake preglednosti; poziva k razmisleku, ali je izvedljivo vzpostaviti svetovni organ za finančno preglednost klubov, primerljivo s svetovno protidopinško agencijo, in v zvezi s tem pozdravlja prihodnjo Stevensovo preiskavo dogovorov o prestopih;

10. nasprotuje ustanovitvi še ene agencije na evropski ravni v obliki evropske športne agencije in meni, da sedanji organi odločanja in organi za reševanje sporov zadostujejo;

11. poziva UEFO, naj med zainteresirane strani, s katerimi se posvetuje v procesu odločanja, vključi zastopniške organizacije kot sta FIFPro in Evropski klubski forum (European Club Forum); prav tako naj ustvari enake konkurenčne pogoje v skladu z zakonodajo ES in uskladi pogoje za konkurenco; UEFA naj izvede široko in odprto strukturno presojo za popolno preglednost svojega procesa odločanja;

12. poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z mednarodnimi, evropskimi in nacionalnimi nogometnimi vodstvenimi organizacijami, da bi razmislile o posledicah možne liberalizacije trga s stavami in da bi razčlenile ukrepe – tudi priporočilo Neodvisnega poročila o evropskem športu o direktivi o stavah –, ki naj bi ščitili pošteno ravnanje na nacionalnih in evropskih nogometnih tekmovanjih;

13. poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo subjekti v nogometnem sektorju v celoti spoštovali zakonodajo o preglednosti in pranju denarja.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi
Št. postopka	2006/2130(INI)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ECON 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Eoin Ryan 3.4.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	23.10.2006		21.11.2006
Datum sprejetja	20.12.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	34 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Donata Gottardi, Sophia in 't Veld, Wolf Klinz, Andrea Losco, Astrid Lulling, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Dariusz Rosati, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Olle Schmidt, Margarita Starkevičiūtė, Sahra Wagenknecht, Lars Wohlin
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Valdis Dombrovskis, Harald Ettl, Syed Kamall, Werner Langen, Klaus-Heiner Lehne, Alain Lipietz, Jules Maaten, Vladimír Maňka, Thomas Mann, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Reinhard Rack
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (23.11.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi
(2006/2130(INI))

Pripravljavec mnenja: Jean-Luc Bennahmias

POBUDE

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je nogomet, tako poklicni kot ljubiteljski, sestavni del evropske identitete in evropskega državljanstva,

B.  ker ima nogomet pomembno izobraževalno vlogo, saj daje odlično priložnost za učenje vrednot, kot so samodisciplina, preizkušanje lastnih zmogljivosti, vztrajnost, moštveni duh, strpnost in poštena igra,

C. ker ima nogomet pomembno kulturno vlogo in ker lahko izid tekme vpliva na kolektivno samospoštovanje in ponos mesta, regije ali države,

D.  ker ima nogomet družbeno vlogo in je lahko koristen pri podpiranju bolj vključujoče družbe, vključevanja v družbo in kulturnega razumevanja med ljudmi ne glede na spol, raso in vero ter pri boju proti diskriminaciji, nestrpnosti, rasizmu in nasilju,

E.  ker izkoriščanje mladih igralcev, nezakonite stave, pranje denarja, nasilje na nogometnih stadionih, rasizem, povečana uporaba drog, spreminjanje večine nogometnih klubov v poslovne družbe in lastništvo v rokah medijskih hiš ogrožajo družbeno vlogo nogometa; ker je celosten pristop, ki zajema šport ter nacionalne in evropske oblasti, edina učinkovita možnost,

F.  ker je odločitev v zadevi Bosman[1] izkrivila prvotno pozitivno vlogo deregulacije na področju evropskega nogometa, saj je omajala temeljne vrednote nogometa in zmanjšala solidarnost med poklicnim in ljubiteljskim športom,

G. ker šport čedalje bolj vpliva na različna področja evropske politike (svoboda gibanja, priznavanje poklicnih kvalifikacij, konkurenca, zdravje in avdiovizualna politika) in ker je bila sprejeta odločitev, da se šport vključi v osnutek ustavne pogodbe kot področje, za katerega je pristojna EU (člena 16 in III-182), s čimer bi EU dobila pooblastila za razvoj evropske razsežnosti v športu,

1.  poudarja, da se Evropska unija upravičeno zanima za nogomet, zlasti za njegov socialni in kulturni vidik ter za vrednote, ki jih prenaša; priznava izjavo, ki je bila priložena sklepom predsedstva Evropskega sveta v Nici dne 7., 8. in 9. decembra 2000, o posebnih značilnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi, ki jo je treba upoštevati pri izvajanju skupnih politik; vendar ugotavlja, da za komercialne in zaposlovalne vidike športa veljajo tako sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti kot osnovna načela Pogodbe ES; ugotavlja, da se s pristopom ad hoc k regulaciji v športu ne doseže zadostna pravna varnost;

2.  ugotavlja, da je poklicni nogomet gospodarska dejavnost v smislu člena 2 Pogodbe ES in kot tak sodi na področje notranjega trga; meni, da se zato zakonodaja o zaposlovanju in socialnih zadevah lahko v celoti uporablja za sektor evropskega poklicnega nogometa;

3.  meni, da nogometu škoduje, ker ni jasnega, trdnega in predvidljivega pravnega okvira; poleg tega ugotavlja, da je v športu veliko sporov, ki vplivajo na zakonitost njegove strukture in pravil, kar lahko vzbudi dvome o sami organizaciji evropskega modela športa; zato poziva Komisijo, države članice in nogometne vodstvene organizacije, da se posvetujejo in opredelijo primeren pravni okvir ob upoštevanju Neodvisnega poročila o evropskem športu iz leta 2006 (angl. Independent European Sport Review), zato da preprečijo nadaljnje spore in zagotovijo, da Sodišče Evropskih skupnosti ne bo določalo prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi; priporoča, da ta okvir temelji na priznavanju posebnosti športa in načel, potrebnih za ohranitev pravičnosti, solidarnosti in izobraževalne vloge športa, ter na izvajanju usklajenih pravil, s katerimi se zagotovi zdrava tekmovalnost med evropskimi klubi in omogočijo enaki pogoji za vse; vendar hkrati meni, da za pristop do poklicnega nogometa ne smejo biti odločilni le pravni in finančni vidiki, ampak je treba upoštevati tudi družbeno in izobraževalno razsežnost;

4.  priporoča Komisiji, da za zagotovitev enotnega finančnega nadzora za vse evropske klube, zlasti za zagotovitev finančne preglednosti ter preprečitev finančnih nepravilnosti in neenakega obravnavanja, ki lahko povzročijo izkrivljanje konkurence v zvezi s poslovno sposobnostjo klubov, sprejme ukrepe, skladne s prizadevanji vodstvenih evropskih nogometnih organizacij; priporoča sistem nadzora stroškov;

5.  priporoča, da se ustanovi evropska agencija za finančno preglednost evropskih nogometnih klubov, ki bi se imenovala Športna agencija in bi jo sestavljali neodvisni pravniki in računovodski strokovnjaki; in predlaga, da bi agencija nadzorovala finančno trdnost vseh evropskih poklicnih klubov in imela dejanska pooblastila za uveljavljanje sankcij;

6.  pozdravlja potezo Mednarodne zveze poklicnih nogometašev (FIFPro), UEFE in združenja evropskih profesionalnih nogometnih lig (EPFL), s katero so razširile pravice igralcev in zagotovile, da igralci vedno dobijo pisno pogodbo z določenimi minimalnimi zahtevami;

7.  poziva, da Parlament in Komisija skupaj z zainteresiranimi stranmi predlagata smernice, ki bi vadbenim centrom priznale temeljno vlogo ter omogočile nadomestila za zagotovitev določene stopnje enakosti med matičnimi in nematičnimi klubi; predlaga, da države članice omogočijo davčne ugodnosti za klube, katerih vadbene centre odobri zadevno ministrstvo na podlagi natančnih objektivnih meril; priporoča sprejetje predlogov UEFE o vadbi mladih igralcev in podpira ukrepe, ki jih je predlagala UEFA za zagotovitev, da klubi zaposlijo najmanjše število mladih igralcev, ki so vadili pri njih; poziva k večjim naložbam v usposabljanje mladih, izobraževanje in razširitev negospodarskih dejavnosti (delo v lokalnih skupnostih, ženske ekipe itd.);

8.  spodbuja UEFO, FIFO in evropske klube, da se dogovorijo o vprašanju zavarovanja igralcev, ko ti igrajo za reprezentanco;

9.  priznava potrebo po učinkovitejšem izvajanju zakonodaje o zaposlovanju v vseh državah članicah za zagotovitev, da imajo poklicni igralci pravice, ki jim pripadajo, in da izpolnjujejo obveznosti, ki jih imajo kot zaposleni;

10. poziva Komisijo, države članice in zainteresirane strani, da mladim igralcem ponudijo boljšo zaščito, pri čemer zagotovijo, da niso popolnoma odvisni od klubov, in da poskrbijo za njihovo zdravje, izobraževanje in poklicno usposabljanje;

11. priporoča, da se pod nadzorom certifikacijskega organa oblikuje evropski statut za menedžerje nogometašev in drugih športnikov ter športnih klubov, ki bi omogočil izvajanje nadzora in usklajevanje;

12. meni, da bi bila uvedba evropskih licenc in spričeval na področju zagotavljanja storitev v poklicnih športih precejšen korak naprej;

13. se zavzema za ponovno uvedbo kvot na evropski ravni za nacionalne igralce v domačih klubih, da se zaščitita lokalna in nacionalna identiteta, kar je stališče zlasti FIFE in UEFE, ki zagovarjata uvedbo pravila 6 + 5 (6 domačih na vsakih 5 tujih igralcev);

14. poziva poklicne klube, naj strogo izvajajo pravilo, v skladu s katerim morajo imeti vključno s sezono 2006/2007 vsi poklicni klubi najmanj štiri igralce, ki so vadili v domači regiji kluba;

15. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za varstvo, podporo in izobraževanje mladoletnikov, da ne končajo na ulici, če jih ne sprejme noben klub, ter za spoštovanje zakonodaje o priseljevanju v zvezi z novačenjem mladih talentov iz tujine, zlasti iz Afrike ali vzhodne Evrope, da se prepreči izkoriščanje mladoletnikov in se jim zagotovi primerna izobrazba;

16. priporoča spodbujanje pogodbenih in socialnih pravic igralcev in zlasti predlaga, da se po socialnem dialogu med predstavniki igralcev, klubov, lig in UEFE opredelijo pravila glede socialnega statusa igralcev, zlasti glede trajanja pogodbe, določitve obdobja za prestope, možnosti prekinitve pogodbe pred njenim iztekom in odškodnine za matične klube; predlaga mehanizem, ki bi matičnim klubom omogočil, da na podlagi objektivnega izračuna dejanskih stroškov kluba zaradi vadbe zadevnega igralca prejmejo nadomestilo, in uporabo "pravice do ponovne prodaje" za zaščito načela solidarnosti; priporoča poglobljeno posvetovanje z vsemi akterji na področju nogometa, da se določijo prepovedana obdobja za prestope (obdobja, v katerih igralec ne more zamenjati kluba ali v katerih je število prestopov omejeno);

17. poziva države članice, nogometne vodstvene organe in nogometne klube, da se zavežejo k varovanju zdravja in varnosti delavcev ter da igralce upoštevajo pri pripravi športnega koledarja in določitvi največjega števila odigranih tekem na sezono brez tekem v državni reprezentanci; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo ustrezna zakonodaja na področju zdravja, varnosti in zaposlovanja za nogometaše uporabljala enako kot za vse druge delavce v EU;

18. priporoča, da se države članice močno zavzamejo za preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in boj proti njej; poziva, da je treba oblikovati politiko za preprečevanje jemanja poživil in boj proti njemu ter poudarja, da se je treba proti nepravilnostim boriti s kontrolami, raziskavami, testiranjem in dolgoročnim nadzorom, ki jih izvajajo neodvisni zdravniki, ter z izobraževanjem in obenem s preprečevanjem in usposabljanjem; poziva poklicne klube, naj se zavežejo k boju proti uporabi nedovoljenih poživil in z notranjim nadzorom preverjajo, ali se to spoštuje;

19. poziva Komisijo, da uvede ukrepe za odpravo diskriminacije in za boj proti rasizmu in nasilju, saj imajo na podlagi evropskih direktiv tudi nogometaši pravico do delovnega mesta, kjer ni rasizma, v skladu z izjavo Parlamenta z dne 14. marca 2006 o boju proti rasizmu v nogometu[2], v kateri je obsodil vsako obliko rasizma in nasilja na splošno, predvsem pa na stadionih, in da pozove vse zadevne strani, da prevzamejo dejavno vlogo in zahtevajo strožje kazni za rasistična dejanja in nasilje na igrišču ali tribunah ter da okrepljeno spodbujajo izmenjavo najboljših praks na tem področju; ugotavlja, da mora Komisija kot glavno sredstvo za dosego tega cilja zagotoviti, da države članice učinkovito izvajajo Direktivo Sveta 2000/43, ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti;

20. meni, da trženje športa in proizvodnja športnih izdelkov prineseta 1.000.000.000 EUR na leto (kar ustreza proizvodnji 40 milijonov nogometnih žog na leto); priznava, da sta delo otrok in zloraba pravic o zdravju in varnosti pri delu resen problem; poziva Komisijo, naj dejavno podpre pobude in kampanje za boj proti delu otrok v industrijah, povezanih z nogometom, in preuči politične in pravne možnosti za zagotovitev spoštovanja pravic vseh delavcev, vključno z otroki.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi
Št. postopka	2006/2130(INI)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	EMPL 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Jean-Luc Bennahmias 1.2.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	13.9.2006		4.10.2006	22.11.2006
Datum sprejetja	23.11.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	25 3 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Andersson, Roselyne Bachelot-Narquin, Jean-Luc Bennahmias, Alejandro Cercas, Ole Christensen, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Jean Louis Cottigny, Harlem Désir, Harald Ettl, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Roger Helmer, Stephen Hughes, Sepp Kusstatscher, Jean Lambert, Thomas Mann, Csaba Őry, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Jean Spautz
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Mihael Brejc, Françoise Castex, Luca Romagnoli, Gabriele Stauner, Patrizia Toia, Anja Weisgerber
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  Zadeva C-415/93, Bosman [1995] ECR I-4921.
• [2]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0080.

MNENJE Odbora za notranji trg in zaščito potrošnikov (25.1.2007)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi
(2006/2130(INI))

Pripravljavec mnenja: Toine Manders

POBUDE

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za kulturo in izobraževanje kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.  ker je Sodišče Evropskih skupnosti izreklo številne sodbe v zadevah Bosman (C-415/93) Walrave (C-36/74), Deliège (C-51/96, C-191/97), Lehtonen (C-176/96), Meca-Medina (C-519/04 P), Laurent Piau (C-171/05 P) in mnogih drugih,

B.   ker je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov septembra 2005 naročil študijo z naslovom "Poklicni šport na notranjem trgu", in ker upošteva tudi Neodvisno poročilo o evropskem športu,

C.  ker ima poklicni nogomet tako gospodarsko kot negospodarsko razsežnost,

D.  ker izraz "poklicni nogomet" v tej resoluciji vedno označuje izvajanje gospodarske dejavnosti,

E.   ker imajo poklicni nogometni klubi in lige pomembno družbeno in kulturno vlogo v svojih lokalnih in nacionalnih skupnostih,

F.   ker mednarodna razsežnost poklicnega nogometa že desetletja pridobiva vedno večji pomen in ker so nanj vplivali različni mednarodni ureditveni in zakonodajni režimi,

G.  ker je poklicni nogomet družbeni, nacionalni in evropski socialno-kulturni pojav, ki lahko med drugim ustvari znatne prihodke;

H.  ker pomena družbenih in kulturnih vidikov poklicnega nogometa ter tradicije in zgodovine, povezanih s tem športom, ne bi smeli nikoli ovirati z zgrešenimi poskusi, da bi vrhunski poklicni nogomet predstavili kot izključno gospodarsko dejavnost,

I.    ker so se v nasprotju z upravljanjem v nekaterih panogah poklicnih športov, kot sta tenis in kolesarjenje, ki se je prilagodilo proaktivno in odraža spremenljive okoliščine na trgu, pravila in predpisi nogometnih vodstvenih organov razvijali pasivno,

J.    ker poklicni nogomet ne deluje kot tipičen gospodarski sektor in ker njegovi različni akterji, vključno z navijaškimi skupinami, igralci, klubi, ligami in zvezami, ne delujejo kot običajni potrošniki ali podjetja,

K.  ker je vseevropska tekmovalnost v poklicnem nogometu odvisna zlasti od enakih pogojev za klube v različnih državah članicah,

L.   ker sodna praksa Sodišča Evropskih skupnosti potrjuje, da so poklicni nogometni klubi in zveze gospodarski subjekti in zato zanje, kadar opravljajo gospodarsko dejavnost, velja zakonodaja Skupnosti,

M.  ker so torej nacionalne ter evropske politične in športne oblasti z oblikovanjem ustreznega pravnega okvira dolžne zagotoviti, da uporaba prava Skupnosti za evropski nogomet ne ogrozi njegovega družbenega in kulturnega vloge,

N.  ker Pogodba ne predvideva izjem za poklicni nogomet, vendar predpisi v športu, ki so neločljivo povezani z organizacijo in pravilen potek športnega tekmovanja ter torej zagotavljajo prosto konkurenco med klubi, ne spadajo v zakonodajo ES, in ker pogodbi iz Nice in iz Amsterdama priznavata posebno naravo športa in njegove družbene funkcije,

O.  ker je iz omenjenih in drugih primerov v praksi razvidno, da poklicni nogomet urejajo različne oblike zakonodaje na različnih ravneh in iz različnih virov, ki se pogosto izključujejo in si nasprotujejo,

P.   ker hazardiranje in stave ne spadajo v okvir Direktive 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z 12. decembra 2006 o storitvah na mednarodnem trgu[1],

Q.  ker bi uporaba načel enotnega trga in zakonodaja o konkurenci v poklicnem nogometu utegnila ustvariti škodljivo pomanjkanje pravne varnosti; ker je zato pomembno oblikovati jasen pravni okvir, da se omogoči celovit razvoj tega sektorja,

1.   ugotavlja, da poklicni nogomet ni samo glavni družbeni in kulturni pojav v Evropi, ampak tudi vir znatnega dohodka za majhno število klubov na vrhu piramidne strukture tega športa;

2.   nadalje priznava, da tisti poklicni klubi, ki delujejo na nižjih finančnih ravneh, predstavljajo bistveni delež raznih evropskih nogometnih struktur in pomembno prispevajo h gospodarstvu, običajem, dediščini in kulturi evropskih nogometnih narodov;

3.   priznava, da se mora poklicni nogomet ravnati po pravilih in predpisih, ki izvirajo iz mnogovrstnih virov, in da to povzroča negotovost na že tako nejasnem področju; navaja, da je zakonodaja ES primerna za poklicni nogomet, in priznava posebnosti športa, vendar se mora za poklicni nogomet na nacionalni ravni uporabljati tudi nacionalna zakonodaja držav članic; ugotavlja, da uporabo tretjega okvira predpisov spremljajo in nadzorujejo tako nacionalni vodstveni organi kot tudi organizaciji UEFA in FIFA, ki sta evropski oziroma svetovni vodstveni organ za poklicni nogomet;

4.   se strinja z izjavo Sveta iz decembra 2000 o posebnih značilnostih športa in njegovi družbeni vlogi v Evropi, ki podpira samostojnost športnih organizacij in priznava, da morajo športne organizacije urediti in spodbujati svoje posebne športe na način, ki po njihovem mnenju najbolje odraža njihove cilje;

5.   ugotavlja, da so pravila vodstvenih organov, ki veljajo za poklicni nogomet, lahko zajeta v področje uporabe Pogodbe ali pa ne in da jih je mogoče s Pogodbo upravičiti ali prepovedati;

6.   opaža, da poklicnemu nogometu škoduje, da ni jasne razlage obstoječega pravnega okvira in da je pravno izpodbijanje struktur in pravil tega športa povzročilo veliko negotovost; meni, da bi večja pravna varnost pomagala udeleženim, da bi bolje izkoristili prednosti, ki jih omogoča notranji trg;

7.   meni, da mora Komisija, preden se oblikuje in spodbudi pravna stabilnost, zagotoviti smernice o obstoječem pravnem okviru, ki se uporablja za poklicni nogomet;

8.   ugotavlja, da se ta šport sooča s številnimi nujnimi izzivi, zlasti v zvezi z upravljanjem poklicnih klubov, in da je za reševanje teh izzivov potrebno sodelovanje med EU, državami članicami in nogometnimi vodstvenimi organi;

9.   ugotavlja, da je sodna praksa v veliki meri izoblikovala pravno okolje, v katerem deluje poklicni nogomet; vendar poudarja, da obstaja nekaj perečih vprašanj, ki bi jih bilo treba na ravni Skupnosti obravnavati bolj pozorno in ki so povezana s tem, kako organizaciji UEFA in FIFA upravljata poklici nogomet; v zvezi s tem priporoča sistem nadzora stroškov, da bi dosegli ravnotežje med dohodki in odhodki klubov in finančno stabilnost ter preprečili nelojalno konkurenco; odstotek bi morali določiti ustrezni regulativni organi v Evropi;

10. opaža, da so trenutno največje težave poklicnega nogometa vznemirjajoče število nepravilnosti v nekaterih klubih, korupcija sodnikov ali igralcev in sum pranja denarja; priporoča, da nacionalne in evropske političnih in športne oblasti organizirajo učinkovito kampanjo, s katero bodo zagotovile večjo preglednost in dobro upravljanje evropskega poklicnega nogometa;

11. priznava, da je splošno organizacijo in pravila poklicnega nogometa bolje prepustiti nogometnim oblastem ter da bi EU morala ukrepati le po potrebi;

12. meni, da je nacionalna razsežnost nogometa, bodisi na klubski ravni ali na ravni nacionalne ekipe, eden najpopularnejših elementov igre; opozarja, da piramidna struktura nogometa pravzaprav vključuje nacionalna in evropska tekmovanja, kot to ustreza navijačem; meni, da bi vsak poskus odstranitve nacionalnega elementa iz nogometa ogrozil trajni obstoj nacionalnih tekmovanj in ekip ter končno dogodke, kot je svetovni pokal, ter meni, da se je treba izogniti vsakršni potezi na ravni EU, ki bi utegnila odstraniti nacionalni element, ker bi to škodovalo igri;

13. priznava pomen blagovnih znamk v športni industriji, razen, ko so uporabljene za oviranje prostega pretoka blaga;

14. ugotavlja, da pojem "osebe, ki opravljajo storitve v poklicnih športih", ne obsega le tistih, ki so povezani z organizacijo (klubom) s pogodbo o zaposlitvi, temveč tudi tiste, ki lahko svobodno opravljajo storitve na ozemlju vse EU;

15. poudarja, kako pomembno je vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici, pri omogočanju svobodnega pretoka delavcev in svobode zagotavljanja storitev v EU, kot določa Pogodba;

16. meni, da bi bila uvedba evropskih licenc in spričeval na področju zagotavljanja storitev v poklicnih športih precejšen korak naprej;

17. ugotavlja, da pogosto pride do neusklajenosti med ponudbo vstopnic za pomembnejše nogometne dogodke in povpraševanjem po njih, kar je v korist pokroviteljem in v škodo potrošnikom; poudarja, da je treba interes potrošnikov pri razdeljevanju vstopnic v celoti upoštevati in na vseh ravneh zagotoviti pravično prodajo vstopnic brez diskriminacije; vendar ugotavlja, da bi bilo razdeljevanje vstopnic po potrebi lahko omejeno na člane navijaških klubov, potovalnih klubov ali podobnih shem, v katerih je mogoče članstvo pridobiti na nediskriminatorni podlagi;

18. poudarja, da se televizijski prenosi športnih tekmovanj vedno pogosteje predvajajo na kodiranih ali plačljivih kanalih in da taka tekmovanja torej postajajo nedosegljiva določenemu številu potrošnikov; poziva, da se čim večjemu številu potrošnikov zagotovi dostop do glavnih nogometnih dogodkov prek brezplačnega televizijskega oglaševanja; podpira načelo kolektivne prodaje pravic za televizijsko oddajanje, da se zagotovi enaka prerazporeditev tega pomembnega finančnega vira;

19. poziva organizaciji UEFA in FIFA, naj natančno preučita svoja pravila in predpise, da ugotovita, ali je bilo soglasje o njih doseženo na pregleden in demokratičen način ter ali so dejansko nujni in ustrezni za doseganje pravno utemeljenih ciljev, za katere si prizadevajo; priporoča, da nogometne zveze zagotovijo zavarovanje za igralce, ko ti igrajo v nacionalni ekipi;

20. podpira, da se ohrani pravilo zagotavljanja igralcev, zato da bi prisilili klube, da dajo svoje igralce na razpolago nacionalni ekipi brez pravice do nadomestila;

21. poziva Komisijo, naj pojasni pravila o državni pomoči v nogometnem sektorju, da bi ohranili in razvili javno financiranje družbenih, kulturnih in izobraževalnih namennov nogometa;

22. ponovno izraža zaskrbljenost zaradi prej omenjenega trenutnega poteka dogodkov, ki je posledica napetosti med vodstveno strukturo poklicnega nogometa in zakonodajnim okoljem na ravni EU in na nacionalni ravni; meni, da bi bilo treba sprejemati odločitve na najnižji ravni v skladu z načeli subsidiarnosti;

23. obžaluje, da so povezujoči elementi poklicnega nogometa na družbeno-kulturnem področju pod nenehnim pritiskom zaradi takega poteka dogodkov;

24. ugotavlja, da so za razreševanje omenjenih vprašanj na voljo naslednje možnosti:

      (a) da se sektor kot celota izvzame iz področja uporabe Pogodbe;

      (b) da se ne ukrepa in se dopusti, da Sodišče Evropskih skupnosti z sodbami, neugodnimi za igro, oblikuje prihodnost evropskega poklicnega nogometa;

      (c) da Parlament in Komisija v sodelovanju z ustreznimi lokalnimi, nacionalnimi, evropskimi in mednarodnimi zainteresiranimi stranmi ter z upoštevanjem Neodvisnega poročila o evropskem športu, pripravita smernice, ki bodo pripomogle k oblikovanju pravne varnosti v sektorju;

25. priporoča izbiro tretje rešitve v zvezi z vlogo EU v športnem sektorju; opozarja, da bi morala EU pri svojem sodelovanju popolnoma upoštevati načelo subsidiarnosti; priznava pomen Neodvisnega poročila o evropskem športu; v zvezi s tem si želi, da bi Komisija prevzela dejavnejšo vlogo; poudarja, da je za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med nogometnimi klubi na evropski ravni poglavitnega pomena, da Komisija jasno predstavi svoja stališča v zvezi s tem in tako ustvari pravno varnost za vse udeležene strani;

26. zato poziva Komisijo, naj pripravi smernice za reševanje nerešenih vprašanj znotraj zakonodajnega in gospodarskega okvira poklicnega nogometa, obenem pa vedno priznava, da je splošno organizacijo in pravila poklicnega nogometa bolje prepustiti nogometnim oblastem ter da bi EU morala ukrepati le po potrebi.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi
Št. postopka	2006/2130(INI)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	IMCO 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Toine Manders 4.9.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	21.3.2006	3.5.2006		19.6.2006	5.10.2006	24.1.2007
Datum sprejetja	24.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		33 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Georgi Bliznashki, Gabriela Cretu, Janelly Fourtou, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Christopher Heaton-Harris, Anna Hedh, Edit Herczog, Alexander Lambsdorff, Kurt Lechner, Arlene McCarthy, Toine Manders, Manuel Medina Ortega, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Guido Podestà, Zuzana Roithová, Luisa Fernanda Rudi Ubeda, Heide Rühle, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Ovidiu Ioan Silaghi, József Szájer, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Benoît Hamon, Joel Hasse Ferreira, Ian Hudghton, Filip Kaczmarek, Véronique Mathieu, Maria Matsouka, Angelika Niebler, Marc Tarabella, Anja Weisgerber
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL L 376, 27.12.2006, str. 36.

MNENJE Odbor za pravne zadeve (22.11.2006)

za Odbor za kulturo in izobraževanje

o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi
(2006/2130(INI))

Pripravljavka mnenja: Maria Berger

POBUDE

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za kulturo in izobraževanje, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

A.   veljavna primarna zakonodaja Evropski skupnosti ne daje pristojnosti za šport na splošno niti posebej za poklicni nogomet, vendar tudi nista izvzeta iz področja uporabe; med drugim je tudi iz sodne prakse Sodišča evropskih skupnosti (Sodišča) in odločitev Komisije razvidno, da zlasti prepoved diskriminacije iz člena 12 Pogodbe o ES, pravica delavcev do mobilnosti iz člena 39 Pogodbe, pravica do ustanavljanja podjetij in nudenja storitev iz členov 43 in 49 , določbe o konkurenci iz členov 81 do 87 ter določbe o zaposlovanju in socialni politiki vplivajo na šport in na poklicni nogomet,

- zaradi te pravne podlage se tudi v izjavah k amsterdamski pogodbi iz leta 1997 in izjavi Evropskega sveta iz Nice iz leta 2000 ni nič spremenilo in to niti ni bilo predvideno,

B.    poleg tega bi bilo treba posebno vlogo športa, upoštevano v amsterdamski pogodbi, v izjavi iz Nice in v sodni praksi Sodišča, priznati v sklepih in pravnih predpisih na vseh ravneh odločanja, bi bilo treba tudi zagotoviti, da bodo nacionalne nogometne zveze, UEFA in FIFA, pa tudi nacionalna, evropska in mednarodna združenja za poklicni nogomet nadzorovali in preverjali izvajanje predpisov,

C.   tudi sekundarna zakonodaja posebnih zahtev poklicnega nogometa ne ureja sistematično, to velja zlasti za določbe o priznavanju diplom in o dovoljenjih za trenerje, zastopnike igralcev in igralce, ki niso iz EU; v študiji Independent European Sport Review se od evropskih zakonodajalcev zahteva delovanje tudi na naslednjih problematičnih področjih, povezanih s poklicnim nogometom: pranje denarja, goljufije pri stavah, izkoriščanje mlajših igralcev in nezakonito trgovanje z igralci, ureditev za loterijo za primer, da zanjo ne bi več veljal državni monopol, boj proti rasizmu in huliganstvu, črni trg z vstopnicami,

D.   zaradi vedno večje profesionalizacije in komercializacije športa na splošno, zlasti nogometa, prihaja do vedno več stičnih točk z zakonodajo EU, kar se kaže tudi v naraščajočem številu zadev, naslovljenih na Sodišče in Komisijo,

- tako se je problem pravne negotovosti bistveno zaostril in bo za zadevne sektorje reševanje zgolj posamičnih primerov čedalje manj zadovoljivo, kar je bilo zapisano tudi v nedavno objavljeni študiji Independent European Sport Review 2006, ki so jo naročili nekateri ministri za šport držav članic,

- ta pravna negotovost ni problematična le z gospodarskega vidika, ampak zlasti za družbene, kulturne in pedagoške naloge nogometa; zato ni jasno, ali bi pravilo UEFE o najmanjšem obveznem številu doma vzgojenih igralcev, ki je izjemno pomembno za vzgajanje podmladka, na sodišču prestalo preskus skladnosti s členom 12 Pogodbe,

E.    ugotavlja, da se v sodni praksi Sodišča športna pravila razlikujejo od ekonomskih pravil vodstvenih organov v poklicnem nogometu; športni predpisi so lahko zunaj področja uporabe Pogodbe, medtem ko ekonomski predpisi bodisi spadajo v njeno področje uporabe bodisi ne, vendar jih je mogoče upravičiti ali prepovedati v okviru Pogodbe;

F.    pri pravilih, ki zadevajo sestavo državnih reprezentanc[1], ali pri tistih, povezanih z izbiro članov športnih zvez, ki se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj na visoki ravni[2], gre za povsem športna pravila, ki zato ne spadajo v področje uporabe členov 39 in 49 Pogodbe; k tem določbam spadajo tudi pravila igre v ožjem pomenu, na primer o trajanju tekme ali številu igralcev na igrišču, o organizaciji in izvedbi športnih dogodkov in prvenstev, saj lahko šport obstaja in učinkovito deluje le na podlagi točno določenih pravil; omejitev področja uporabe za omenjene določbe Pogodbe ne sme presegati tega, kar je potrebno zaradi njenega namena[3]; ista načela se uporabijo v zvezi s členoma 81 in 82 Pogodbe,

G.   tisti, ki jih zadevajo ukrepi in odločitve športnih razsodišč, spadajo predvsem v pravno pristojnost države, ki mora ščititi njihov pravni položaj; spričo neizpodbitne prednosti, ki jo imajo državna sodišča pri sprejemanju ukrepov in ki se je ne sme omejevati, avtonomnosti športnih pravil ni mogoče razlagati tako, kot da so izključno pristojna za pravno varstvo,

H.   o izbiri državnega oziroma športnega sodnega organa se ne sme vnaprej skleniti sporazuma, s katerim bi morebitne spore prenesli izključno na organe in/ali razsodišča zvez, pač pa mora biti izbira posledica proste izbire obeh strank šele po nastanku spora,

I.     uporaba rednega sodišča je utemeljena, kadar so gre za spore o disciplinskih kaznih – čeprav jih športna razsodišča izrečejo društvom v športnih zvezah zaradi neupoštevanja povsem tehničnih in športnih pravil –, ki so tako obsežne, da društvu povzročijo stvarno in znatno škodo ali subjektivno izgubo članskega statusa; tako ukrepi za odvzem članstva društva v zvezi kot ukrepi za izključitev iz prvenstva presegajo konceptualno in ontološko ter vsebinsko športno avtonomijo iz preprostega, vendar odločilnega razloga, da se s tem zanikajo pooblastila in pravni položaj posameznih športnih društev in tako onemogoča uresničevanje in doseganje cilja društva, določenega v statutu, kar nujno in nesporno spada v območje državne pravne ureditve, ne le športnih predpisov,

J.     zaradi te pravne negotovosti prav tako ni jasno, kolikšna je avtonomija samoupravnih ustanov, kot so UEFA in nacionalne zveze, koliko so pri izvajanju svojih samoupravnih pravic in vodstvenih nalog odvisne od nekaterih načel zakonodaje EU (nediskriminacija, proporcionalnost, demokratični postopki, skladni z načelom pravne države, varovanje pravic igralcev) in koliko svobode lahko imajo pri izvajanju svojega "monopola" (problem pravila o igranju doma in v gosteh, ustanavljanje novih lig, zakonodaja o blagovnih znamkah), in ali to, da na istem trgu delujejo hkrati kot upravni in ekonomski akter, povzroča nasprotje interesov oziroma zlorabo položaja,

- tudi v športu je treba zagotoviti prednost zakonodaje Skupnosti in dostop do pristojnih sodišč v državah članicah in v Uniji,

K.   evropski nogomet potrebuje enake pogoje pri mednarodnih tekmovanjih, tako v gospodarskem kot pravnem smislu, česar pa različna pravila v državah članicah ne omogočajo, na primer pravila za (skupni ali posamični) marketing televizijskih pravic, pogoji za brezplačno poročanje na prosto dostopnih televizijskih postajah, različna državna oziroma lokalna pravila o pomoči in davkih, sprejemanje igralcev iz tretjih držav, razlike pri podeljevanju dovoljenj in pogoji za lastništvo in vodenje klubov; vse to močno vpliva na konkurenco v športu,

- uporaba zakonodaje EU, zlasti sodbe v zadevi Bosman na Sodišču, je pozitivno vplivala na pravice poklicnih igralcev, obenem pa po podatkih FIFPro[4] okoli 50 % poklicnih igralcev v Evropi s svojim klubom nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi, veliko pogodb o zaposlitvi ali usposabljanju pa je problematičnih s pravnega vidika,

- tudi člen o športu (člen III-282), ki v ustavno pogodbo ni bil vključen na konvenciji, pač pa na medvladni konferenci, in ki je v enako negotovem položaju kot ustavna pogodba, že razlagajo na zelo raznovrstne načine in je problematičen zato, ker velja sodobni poklicni nogomet za pretežno gospodarsko dejavnost in ker uporabe zakonodaje EU ne bi smeli omejevati z vzpostavljanjem "prostovoljnih struktur" ter socialnimi in vzgojnimi nalogami – to namreč splošno gledano ne zadostuje, da bi se povečala pravna gotovost;

- evropski nogomet, ki temelji na nacionalnem načelu, mora vzpostaviti dobro ravnotežje med nacionalno osnovo igre in evropsko ravnijo, da bi nogometnim ligam in zvezam omogočil učinkovito sodelovanje;

L.    poudarja, da za športno dejavnost, če je v obliki neodvisne poklicne dejavnosti ali plačljive storitve, veljata člena 39 in sl. Pogodbe ali člena 49 in sl., kar izhaja iz pravne prakse Sodišča[5],

M.   meni, da pravila, ki zagotavljajo plačevanje odškodnin za prestop poklicnih igralcev med klubi (klavzule o prestopu) ali omejujejo število poklicnih igralcev iz drugih držav članic, ki jih klubi lahko vključijo med tekmo (določbe o klubskih seznamih igralcev), ali določajo različne roke za prestop teh igralcev (klavzule o prestopnih rokih), ne da bi za to imeli objektivne razloge zgolj športne narave ali ne da bi bilo to upravičeno zaradi različnih okoliščin posameznih igralcev, spadajo v področje uporabe členov 39 in sl. ter 49 in sl. Pogodbe in zanje veljajo prepovedi, ki jih določajo ti členi[6],

N.   načela iz sodne prakse v zvezi z izvajanjem določb Skupnosti o prostem pretoku oseb in storitev pri športnih pravilih so veljavna tudi glede na določbe Pogodbe o ES o konkurenci; lahko pa vplivajo na svoboščine, ki jih zagotavljajo te določbe, in se zanje lahko uporabi postopek po členih 81 in 82 Pogodbe,

O.   izključno športna pravila, tj. pravila za vprašanja zgolj športnega interesa, ki niso gospodarska dejavnost, ne spadajo v področje uporabe Pogodbe[7]; ti predpisi, ki se nanašajo na naravo in posebne okoliščine športnih dogodkov, so povezani z organizacijo in pravilnim izvajanjem športnih tekmovanj ter ne ovirajo predpisov Skupnosti o prostem pretoku delavcev in svobodnem zagotavljanju storitev,

P.    poziva Komisijo, da v okviru smernic za evropski nogomet določi tudi s tem povezane pravne okvirne pogoje in prispeva k povečanju pravne varnosti,

Q.   meni, da bi lahko v okviru akcijskega načrta uporabili različna sredstva iz pogodb o EU, čeprav te ne določajo posebne pravne pristojnosti za šport, na primer:

- direktive Evropskega parlamenta in Sveta o dovoljenjih za igralce iz nečlanic EU, o varstvu mladih igralcev in zastopnikov igralcev;

- skupinsko oprostitev glede različnih vidikov konkurenčne zakonodaje, na primer oglaševalskih pogodb, denarne pomoči;

- direktive Komisije v skladu s členom 211 Pogodbe o ES o uporabi konkurenčnega prava; v zvezi s tem bi bilo treba ugotoviti, kako športne organizacije zagotavljajo storitve v splošnem gospodarskem interesu v smislu člena 86 Pogodbe;

- instrumente socialnega dialoga, zlasti pri vprašanjih o pravicah igralcev;

- priporočila državam članicam o zmanjševanju razlik med državami (na primer s centralnimi oglaševalskimi sistemi);

- okvirni sklepi Sveta, na primer za boj proti nekaterim oblikam kriminala;

R.    poziva Komisijo, naj pri razvoju akcijskega načrta prevzame predloge iz tega poročila in vključi Parlament v vse vidike priprave in izvajanja akcijskega načrta ter naj se posvetuje s športnimi organizacijami, združenji igralcev in drugimi, ki jih to zadeva;

S.    meni, da posebna agencija EU za šport ni potrebna,

T.    meni, da bi morala nogometna združenja imeti pravico, da neodvisno vodijo svoj šport, kadar gre za izključno športna pravila; kadar pa vsebujejo omejitve, morajo biti te sorazmerne, tj. upravičene in potrebne za dosego posameznega cilja pri športu,

U.   meni, da mora nogomet zagotoviti medsebojno odvisnost konkurentov in nujno jamčiti, da rezultat tekmovanj ne bo vnaprej znan, kar bi lahko bilo temelj za to, da bi športne organizacije na trgu uporabile poseben okvir za izvedbo in prodajo športnih dogodkov; ker pa ekonomska vrednost teh dejavnosti narašča, posebni okvir ne bi zagotovil avtomatske oprostitve gospodarskih dejavnosti, povezanih s poklicnim nogometom, od konkurenčne zakonodaje Skupnosti;

V.   meni, da je treba uporabiti zakonodajo Skupnosti, kadar gre ob nogometu za gospodarsko ali komercialno dejavnost, zlasti predpise o notranjem trgu in konkurenci;

W.  meni, da bi Evropska unija morala zagotoviti jasna navodila, katera "športna" pravila so sama po sebi skladna s pravom Skupnosti in pri katerih "s športom povezanih" pravilih se izvaja zakonodaja Skupnosti;

X.   meni, da je treba uvesti posvetovalni postopek med institucijami EU in združenji evropskega nogometa, da bi vzpostavili mehanizem, s katerim bi ugotavljali, za katera športna pravila in ravnanje velja zakonodaja Skupnosti in za katera ne; meni, da bi tak postopek lahko privedel k formalnemu okvirnemu sporazumu med EU in UEFO.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi
Št. postopka	2006/2130(INI)
Pristojni odbor	CULT
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	JURI 15.6.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Maria Berger 30.5.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	11.9.2006		3.10.2006	21.11.2006
Datum sprejetja	21.11.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	21 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Maria Berger, Carlo Casini, Rosa Díez González, Giuseppe Gargani, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Achille Occhetto, Aloyzas Sakalas, Gabriele Stauner, Andrzej Jan Szejna, Diana Wallis, Jaroslav Zvěřina
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Nicole Fontaine, Jean-Paul Gauzès, Othmar Karas, Eva Lichtenberger, Arlene McCarthy, Manuel Medina Ortega
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Sharon Bowles, Albert Deß, Ewa Klamt
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  Prim. zadevo 36/74, odstavek 8, in zadevo 13/76, odstavek 14.
• [2]  Prim. povezani zadevi C-51/96 in C-191/97, Deliège, [2000] PSES I-2549, odstavek 64.
• [3]  Prim. zadeve 36/74, odstavek 9; 13/76, odstavek 15; C-415/93, odstavka 76 in 127; C-51/96 in C-191/97, odstavek 43; C-176/96, odstavek 34.
• [4]  Mednarodna zveza poklicnih nogometašev (Fédération Internationale des Footballeurs Professionnels)
• [5]  Prim. zadeve 36/74 Walrave in Koch [1974] PSES 1405, odstavek 5; zadevo 13/76 Donà [1976] PSES 1333, odstavka 12 in 13; zadevo C-415/93 Bosman [1995] PSES I-4921, odstavek 73.
• [6]  Prim. sodbe v zadevah C-415/93, odstavka 114 in 137; C-176/96, Lehtonen, [2000] PSES I‑2681, odstavek 60, in C-438/00, Deutscher Handballbund, [2003] PSES I-4135, odstavki 56–58.
• [7]  Prim. zadevo 36/74, odstavek 8.

POSTOPEK

Naslov

Prihodnost poklicnega nogometa v Evropi

Št. postopka

2006/2130(INI)

Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

CULT 15.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

ECON 15.6.2006

EMPL 15.6.2006

IMCO 15.6.2006

JURI 15.6.2006

Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec/-ka   Datum imenovanja

Ivo Belet 13.2.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

11.9.2006

9.10.2006

27.11.2006

Datum sprejetja

29.1.2007

Izid končnega glasovanja

+ - 0

27 2 2

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Christopher Beazley, Ivo Belet, Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Jolanta Dičkutė, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Ovidiu Victor Ganţ, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Lissy Gröner, Sándor Kónya-Hamar, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Gheorghe Vergil Şerbu, Nikolaos Sifunakis, Hannu Takkula, Helga Trüpel, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Emine Bozkurt, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Reino Paasilinna, Grażyna Staniszewska, Jaroslav Zvěřina

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Toine Manders, Raimon Obiols i Germà, Gérard Onesta

Datum predložitve

13.2.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

35 Members present but only 31 votes as the quote of the respective political groups were fulfilled.