POROČILO o pobudi Republike Avstrije za sprejetje Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2002/348/PNZ o varnosti na nogometnih tekmah mednarodnega značaja

5.3.2007 - (10543/2006 – C6‑0240/2006 – 2006/0806(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalec: Giusto Catania

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o pobudi Republike Avstrije za sprejetje Sklepa Sveta o spremembi Sklepa 2002/348/PNZ o varnosti na nogometnih tekmah mednarodnega značaja

(10543/2006 – C6‑0240/2006 – 2006/0806(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju pobude Republike Avstrije (10543/2006)[1],

–   ob upoštevanju člena 34(2)(c) Pogodbe o EU,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o EU, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0240/2006),

–   ob upoštevanju členov 93 in 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0052/2007),

1.  sprejme pobudo Republike Avstrije, kot je bila spremenjena;

2.  poziva Svet, naj v skladu s tem spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava spremeniti pobudi Republike Avstrije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Republika Avstrija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Člen 1, točka 1, točka (a) Člen 2, odstavek 2 (Sklep 2002/348/PNZ)
2. Nacionalne nogometne informacijske točke imajo v skladu z veljavnimi notranjimi in mednarodnimi predpisi dostop do informacij v zvezi z osebnimi podatki o navijačih, ki predstavljajo tveganje.	2. Nacionalne nogometne informacijske točke imajo v skladu z veljavnimi notranjimi in mednarodnimi zakoni dostop do informacij v zvezi z osebnimi podatki o navijačih, ki predstavljajo tveganje. Ti podatki se obdelujejo izključno v povezavi z nogometnimi tekmami in se jih ne sme uporabiti za kakršne koli drugačne dejavnosti.
Predlog spremembe 2 Člen 1, točka 1 a (novo) Člen 3, odstavek 3 (Sklep 2002/348/PNZ)
	(1a) V členu 3 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
	3. Osebni podatki se izmenjujejo v skladu z veljavnimi nacionalnimi in mednarodnimi zakoni, pri čemer se upoštevajo načela Konvencije št. 108 Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov in – kot je primerno – Priporočila št. R(87)15 Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 17. septembra 1987 o uporabi osebnih podatkov v policijskem sektorju. Takšne izmenjave potekajo z namenom pripraviti in sprejeti ustrezne ukrepe za ohranjanje reda in miru med potekom nogometne prireditve. Takšne izmenjave lahko vključujejo še posebej podrobnosti o posameznikih, ki ogrožajo ali utegnejo ogrožati red in mir ter varnost.

• [1]  Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

V zadnjih letih so nogometna srečanja vedno znova zaznamovali izbruhi nasilja, ki so spremenili naravo nogometa kot oblike zabave.

Preštevilni nasilni izpadi, izkazovanja nestrpnosti ter odkrito ksenofobna in rasistična dejanja so pokvarila enega najbolj priljubljenih in spremljanih športov v Evropi.

To na žalost niso osamljeni primeri; so osrednja značilnost splošnega preoblikovanja nogometa v velik posel, kjer nogometni klubi kotirajo na borzah in se okoli športa vrtijo astronomske vsote denarja.

To je prispevalo k počasni, vendar neizbežni spremembi narave športnih prireditev. Dalo jim drug pomen, ki nima nič skupnega z zdravim tekmovanjem, in spodbudilo pobesnelo izkazovanje plemenske pripadnosti med nasprotujočimi si navijači.

Nogomet je izjemno priljubljen šport in ima istočasno veliko razvedrilno vrednost, kar je medijska podjetja privedlo do plačevanja ogromnih denarnih zneskov za nakup televizijskih pravic za srečanja.

Vseeno pa je prisotnost gledalcev bistven del razburjenja, ki ga povzroči nogometno srečanje. Gledalci so tisti, ki ustvarijo "razpoloženje srečanja". Brez njih bi nogomet izgubil nekaj svoje vrednosti v smislu športne prireditve in seveda nekaj svoje razvedrilne vrednosti.

Glede na povedano se torej šteje za samoumevno, da bi bilo treba nogometna srečanja vedno odigrati pred množico. Zato so potrebni ustrezni ukrepi, da se omogoči izvedba srečanj v ozračju, ki je kolikor je mogoče mirno in urejeno, brez nasilja in brez kakršnegakoli izkazovanja rasizma.

Tragični dogodki, do katerih je prišlo med nedavnim srečanjem italijanske prve lige med Catanio in Palermom in v katerih je med opravljanjem svojega dela ubit policist, so jasna ponazoritev dejstva, da so tako imenovani navijači nasilni in povsem pripravljeni napadati policijo ter nasprotne navijače. Tovrstno nasilje ni več redkost in poročila z nogometnih srečanj se prepogosto berejo kot vesti s fronte.

Februarja 2007 je ob madridskem derbiju med Atleticom in Realom prišlo do resnično zastrašujočih prizorov, ko je začela skupina najbolj zagretih navijačev metati steklenice, kamenje in palice v policijo, ki je odgovorila s pendreki in gumijastimi naboji.

Istega dne je bilo zaradi spopadov veliko ranjenih na beograjskem derbiju med Crveno zvezdo in Partizanom, medtem ko je na srečanju med Arsenalom in Chelseajem izbruhnil pretep med igralci, ki so s tem, ko se niso mogli obvladati, izkazali resno pomanjkanje profesionalnosti. Tovrstni izpadi niso omejeni na višje ravni tekmovanj, temveč do njih vedno pogosteje prihaja tudi na nižjih ravneh.

Na nogometnih stadionih mora dobiti prednost preprečevanje in to mora nadomestiti represivni pristop ter sistematično uporabo posebnih policijskih enot na stadionih, kar je, kot kaže sedaj, postal najbolj običajen način boja proti nogometnemu nasilju.

Svet je 25. aprila 2002 sprejel Sklep 2002/348/PNZ[1], ki predvideva, da se v vseh državah članicah ustanovijo nacionalne nogometne informacijske točke, ki delujejo kot točke za stike za izmenjavo policijskih informacij, povezanih z nogometnimi srečanji mednarodnega značaja. Sklep določa naloge nacionalnih nogometnih informacijskih točk in postopke, ki jih te uporabljajo.

Glede na izkušnje iz zadnjih nekaj let, na primer z evropskim prvenstvom leta 2004, pa tudi na podlagi ocene, ki so jo pripravili strokovnjaki o mednarodnem policijskem sodelovanju v okviru te prireditve, ter obsežnega policijskega sodelovanja na mednarodnih in klubskih srečanjih v Evropi na splošno, se je Svet odločil spremeniti in posodobiti ta sklep.

Zadnja leta število je navijačev, ki potujejo na srečanja v tujino, še naprej naraščalo. Zato Svet meni, da je nujno tesnejše medsebojno sodelovanje pristojnih organov in bolj strokovna izmenjava informacij, da se preprečijo motenja javnega reda in miru ter se vsaki državi članici omogoči priprava učinkovite ocene tveganja.

Predlagane spremembe temeljijo na izkušnjah, ki jih je več nacionalnih nogometnih informacijskih točk zbralo pri svojem vsakdanjem delu, ter bi jim morale z zagotavljanjem izmenjave visoko kakovostnih informacij omogočiti bolj strukturirano in profesionalno opravljanje njihovega dela.

Poročevalec vseeno meni, da je eden od treh predlogov spremembe, ki ga je predlagal Svet, nesprejemljiv. Nacionalne nogometne informacijske točke za spremljanje množic na srečanjih in zbiranje podatkov o organiziranih skupinah navijačev so uporabno, pravzaprav nepogrešljivo orodje, vendar morajo delovati izključno v mejah nacionalnega prava ter v skladu z evropskimi direktivami in mednarodnimi konvencijami o varstvu osebnih podatkov.

Nesprejemljivo je, da se stadioni spremenijo v kraje, kjer zakoni ne veljajo. Bistvenega pomena je preprečiti zlorabe pri obravnavi državljanov, ki upoštevajo zakone, a preprosto enostavno zato, ker so nogometni navijači, tvegajo, da se jih opredeli kot morebitne kriminalce, ter istočasno preprečiti razmere, v katerih bi se kazniva dejanja, storjena na nogometnih stadionih ali okoli njih, obravnavala zgolj kot posledica pretiranega razburjenja navijačev in bila tako dejansko „dekriminalizirana“.

Ostati je treba v mejah veljavne zakonodaje, ki zagotavlja univerzalna jamstva, in preprečiti razmere, v katerih bi se uveljavila pravila ali predpisi, ki ne zagotavljajo enake ravni varovanja človekovih pravic in svoboščin posameznika.

Podobno poročevalec meni, da bi bilo treba podatke, ki jih v povezavi z nogometnimi srečanji mednarodnega značaja zberejo nacionalne informacijske točke, hraniti in uporabiti le v povezavi z nogometnimi srečanji in ne bi smeli biti na voljo sodnim oblastem za preiskave, ki niso povezane s športnimi prireditvami.

Sicer zagotovo obstaja možnost, da bi nacionalne informacijske točke izgubile svojo vlogo sredstva preprečevanja nogometnega nasilja in bi postale instrument družbenega nadzora, ki bi ga bilo mogoče uporabljati vse počez.

Ureditev nacionalnih informacijskih točk bi bilo mogoče razširiti na lokalno raven in s tem spodbujati specializacijo policijskih sil, ki sodelujejo pri vzdrževanju reda in miru na nogometnih srečanjih.

Za resen poskus boja proti nogometnemu nasilju namreč ni dovolj zgolj sodelovanje policije. Poročevalec verjame, da bi morali dobiti prednost kulturni in družbeni ukrepi, ki so osredotočeni na preprečevanje in vzgojo o medkulturnih vrednotah športa.

• [1]  UL L 121, 8.5.2002, str. 1.

POSTOPEK

Naslov	Varnost na nogometnih tekmah
Referenčni dokumenti	10543/2006 - C6-0240/2006 - 2006/0806(CNS)
Datum posvetovanja EP	14.7.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 5.9.2006
Poročevalec(-ka)        Datum imenovanja	Giusto Catania 13.9.2006
Obravnava v odboru	27.11.2006		27.2.2007
Datum sprejetja	28.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	45 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Edit Bauer, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Giuseppe Castiglione, Giusto Catania, Mladen Petrov Chervenyakov, Carlos Coelho, Fausto Correia, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Roland Gewalt, Lilli Gruber, Jeanine Hennis-Plasschaert, Lívia Járóka, Magda Kósáné Kovács, Barbara Kudrycka, Henrik Lax, Sarah Ludford, Edith Mastenbroek, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Luciana Sbarbati, Inger Segelström, Søren Bo Søndergaard, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Marco Cappato, Charlotte Cederschiöld, Gérard Deprez, Giorgos Dimitrakopoulos, Genowefa Grabowska, Sophia in ‘t Veld, Ona Juknevičienė, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Tchetin Kazak, Marian-Jean Marinescu, Hubert Pirker, Marie-Line Reynaud, Luca Romagnoli, Eva-Britt Svensson