POROČILO o tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov
5.3.2007 - (2006/2210(INI))
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Kartika Tamara Liotard
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije K tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov KOM(2003)0572,
– ob upoštevanju sporočila Komisije Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov (KOM(2005)0670),
– ob upoštevanju Pregleda strategije EU za trajnostni razvoj – prenovljena strategija[1],
– ob upoštevanju Konvencije o biološki raznovrstnosti,
– ob upoštevanju Direktive 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje[2],
– ob upoštevanju členov 2 in 6 Pogodbe ES, ki določata, da se zahteve za varstvo okolja vključijo v različne sektorje politike Skupnosti za spodbujanje okolju prijaznega razvoja gospodarskih dejavnosti,
– ob upoštevanju člena 174 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije Nadaljevanje trajnostne uporabe virov: Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov (KOM(2005)0666),
– ob upoštevanju resolucije z dne 5. julija 2005 o Krepitvi tehnologij za trajnostni razvoj: akcijski načrt Evropske unije za ekološke tehnologije[4],
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6-0054/2006),
A. ker bodo v naslednjih desetletjih hitre demografske spremembe povzročile še večji pritisk na podnebje, naravne vire in biološko raznovrstnost ter ker je ta razvoj povezan tudi z razlikami v blaginji med industrializiranim svetom in državami v razvoju,
B. ker bo zaradi hitre rasti svetovnega prebivalstva do leta 2010 na Zemlji živelo še 400 milijonov ljudi več, ker v svetu, v katerem vzajemna odvisnost stalno narašča, ne moremo nadaljevati s proizvodnjo in porabo na sedanji način in ker je na svetu ogroženih 15 500 rastlinskih in živalskih vrst; ker v zadnjih desetletjih skoraj vsi tipi ekosistema in vse vrste zelo trpijo in ker je tudi sveža voda dragocen vir, ki je ogrožen; ker je svetovna kriza z vodo grožnja življenju ljudi in trajnostnemu razvoju ter prav gotovo tudi miru in varnosti,
C. ker povprečna ekološka sled[5] po svetu zdaj znaša 2,2 hektarja na prebivalca, čeprav ne bi smela preseči 1,8 hektarjev, da bi ostala v mejah zemeljske razpoložljivosti z naravnimi viri; ljudje po svetu v enem letu porabimo 25 odstotkov več, kot Zemlja proizvede, z drugimi besedami, naš planet potrebuje eno leto in tri mesece, da proizvede, kar smo porabili v enem samem letu (2003) (Svetovni sklad za naravo, Okoljsko poročilo 2006),
D. ker je sta po poročilu ZN o presoji ekosistemov tisočletja iz leta 2005 dve tretjini vseh ekosistemov od leta 1960 propadli in ker je povpraševanje po naravnih virih v istem obdobju naraslo za 70 %,
E. ker je po podatkih Evropske agencije za okolje ekološka sled v Evropi leta 1960 prekoračila razpoložljive naravne vire in je danes od teh dvakrat večja; ker to ni združljivo z uravnoteženim trajnostnim razvojem,
F. ker dejstvo, da se doslej naravnemu kapitalu, zlasti storitvam, ki jih opravljajo ekosistemi, še ni določila vrednost, resno ogroža skupna prizadevanja za oblikovanje sistema trajnostne uporabe naravnih virov,
G. ker ni nujno, da si trgovinski in ekološki interesi nasprotujejo; ker pa bo trajnostna gospodarska rast v prihodnosti mogoča le v tržno usmerjenem sistemu, kjer so vse oblike kapitala, vključno z naravnim kapitalom, ustrezno ovrednotene in kjer so stroški za škodo, ki jo utrpita zdravje ljudi in okolje, v celoti všteti v ceno proizvodov,
H. ker bo naraščajoča gospodarska rast v državah v razvoju še dodatno povečala pritisk na okolje,
I. ker je napredek na področju znanja in tehnologije bistven za dosego ravnovesja med gospodarsko rastjo na eni strani ter socialno in ekološko trajnostjo na drugi,
J. ker je treba v skladu s členom 6 Pogodbe, ki ga podpira cardifski proces, zahteve za varstvo okolja vključiti v oblikovanje in izvajanje politike EU,
K. ker se različni mednarodnimi forumi, odgovorni za trajnostni razvoj (konvencija o biološki raznovrstnosti, kjotski protokol, konvencija o boju proti dezertifikaciji itd.), premalo dopolnjujejo in usklajujejo in ker ni orodij, s katerimi bi se ti sporazumi spoštovali po vsem svetu,
L. ker strategija EU za gospodarsko rast in nova delovna mesta[6], ki jo je potrdil spomladanski vrh leta 2005, daje veliko prednost uporabi naravnih virov in od EU zahteva, da prevzame pobudo za bolj trajnostno porabo in proizvodnjo v svetovnem gospodarstvu,
M. ob upoštevanju vodilnih načel trajnostnega razvoja, ki jih je Evropski svet sprejel 15. in 16. junija 2006 in bi morala biti osnova za trajnostni razvoj, zlasti tista, ki so povezana s kakovostjo življenja in solidarnostjo med generacijami in znotraj njih,
N. ker v svojem sporočilu o pregledu strategije trajnostnega razvoja EU – Izhodišča za ukrepanje (KOM(2005)0658) Komisija navaja, da:
- morajo EU in države članice nadaljevati z vlaganjem v raziskave in tehnologijo, da bi našle nove načine proizvodnje in potrošnje, ki bodo stroškovno in glede naravnih virov učinkovitejši,
- si mora EU na področju ekološko učinkovitih in energetsko varčnih tehnologij zagotoviti vodilni položaj na svetu, da zmanjša visoko stopnjo odvisnosti od naravnih virov,
- mora EU ohraniti sposobnosti Zemlje za ustvarjanje življenja v vsej njegovi raznolikosti, spoštovati omejitev naravnih virov našega planeta in zagotoviti visoke stopnje zaščite in izboljšanja kakovosti okolja,
- je treba do leta 2012 12 % energije, ki jo porabijo države članice, pridobiti iz obnovljivih virov,
- da se mora do leta 2010 21 % električne energije, ki jo porabijo države članice, dobiti iz obnovljivih virov,
O. ker je Evropski svet junija 2006 v prenovljeni strategiji EU za trajnostni razvoj med drugim zahteval naslednje:
– strategijo EU o trajnostni rabi naravnih virov je treba dopolniti s številnimi cilji in ukrepi na evropski ravni,
– bolšjo učinkovitost virov za splošno zmanjšanje uporabe neobnovljivih naravnih virov in s tem povezani vplivi uporabe surovin, kar pomeni, da se obnovljivi naravni viri uporabljajo v takšni meri, da se ne prekorači njihova zmožnost obnove,
P. ker šesti okoljski akcijski program:
- določa program, katerega cilji so v skladu s ključnimi prednostmi Skupnosti, tj. podnebne spremembe, narava in biološka raznovrstnost, okolje, javno zdravje in kakovost življenja, naravni viri ter odpadki,
- zahteva spodbujanje sprememb subvencijskih shem, ki imajo znaten škodljiv vpliv na okolje in niso združljive s trajnostnim razvojem,
- navaja, da morajo tematske strategije vsebovati ustrezne kakovostne in količinske okoljske cilje in časovne razporede,
- med drugim izrecno poziva k pregledu učinkovitosti ukrepov in vpliva subvencij, povezanih z naravnimi viri in odpadki, ter k oblikovanju ciljev za učinkovitost virov in zmanjšanje njihove uporabe, s čimer se loči vez med gospodarsko rastjo in negativnimi vplivi na okolje,
Q. ker je priloga tematske strategije navaja, da:
- bo uporaba virov bolj ali manj stabilna, če se letna učinkovitost virov poveča za 3 % in če je letna gospodarska rast 3-odstotna,
- stabilizacija uporabe surovin ne bo dovolj za zmanjšanje vpliva gospodarstva na okolje in za doseganje ločevanja, če vsi drugi kazalniki ostanejo nespremenjeni,
R. ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 16. novembra 2005 o uspešnem boju proti podnebnim spremembam[7] navedel, da morajo razvite države močno zmanjšati emisije, in sicer za 30 % do leta 2020 in od 60 % do 80 % do leta 2050,
S. ker kmetijstvo uporablja 50 % vse zemlje, porabi 30 % vse vode in 20 % vsega kuriva,
T. ker je prometni sektor najhitreje rastoči sektor končne uporabe in je odgovoren za 40 % celotne svetovne porabe energije, od 40 % do 80 % celotnega onesnaževanja zraka ter 28 % vseh emisij CO2 v Evropi,
U. ker bi boljše razumevanje delovanja naravnih sistemov omogočalo nove možnosti za uvedbo sistemov ekološko prijazne proizvodnje in porabe; ker poznamo že več kot 2000 patentiranih tehnologij, ki temeljijo na naravi (biomimikrija),
V. ker je bil eden od razvojnih ciljev novega tisočletja, ki so jih leta 2000 sprejeli Združeni narodi, zagotavljanje trajnostnega okolja pred letom 2015 prek vključevanja trajnostnega razvoja v nacionalno politiko in programe, zaustavljanja izgube naravnih virov in prepolovitve števila ljudi, ki nimajo dostopa do varne pitne vode; ker se morajo do leta 2020 življenjske razmere za najmanj 140 milijonov prebivalcev revnih območij znatno izboljšati,
W. ker vsako leto med 5 in 6 milijonov ljudi, predvsem otrok, umre zaradi bolezni, ki jih povzroči onesnaženost vode in zraka; ker 370 000 prezgodnjih smrti v Evropi povzroči onesnažen zrak,
X. ker je trajnostna raba naravnih virov osnovni pogoj za dolgoročno blaginjo,
Y. ker je vzrok večine okoljskih problemov netrajnostna uporaba naravnih virov,
Z. ker je treba nujno spremeniti sedanji ustroj proizvodnje in potrošnje; ker je glavni cilj usmerjati porabo v trajnost, postopke pridobivanja surovin, proizvodnje in načrtovanja izdelkov pa čim bolj uskladiti z naravnimi procesi in vzorci,
AA. ker je družba odvisna zlasti od proizvodov, izdelanih iz skupka različnih materialov, kot so biološki, mineralni in sintetični materiali, ki so pogosto združeni v sestavljene materiale in ker je treba z njimi ravnati tako, da ob koncu življenjske dobe izdelkov ne bodo postali neuporabni odpadki,
AB. ker se morata najpozneje do leta 2015 boljše upravljanje in izogibanje čezmernemu izkoriščanju obnovljivih naravnih virov, kot so staleži rib, biološka raznovrstnost, zrak, zemlja in ozračje, izraziti v ponovni vzpostavitvi poškodovanih morskih ekosistemov v skladu z načrtom za izvajanje iz Johannesburga (2002)[8],
AC. ker naš industrijski sistem s trgovino izrablja oddaljene ekosisteme in je pogosto neobčutljiv za njihovo slabšanje; ker mora zato strategija o naravnih virih temeljiti na uporabi metodologije ekološke sledi in mora njen prvotni cilj biti zmanjšanje ekološke sledi EU v svetu ter prevzem vodilne vloge in spodbujanje drugih držav, ki niso članice EU, da storijo enako,
AD. ker je treba izgubo biološke raznovrstnosti v skladu s sklepom, sprejetim na vrhu Združenih narodov o trajnostnem razvoju v Johannesburgu leta 2002, zaustaviti najpozneje do leta 2010,
AE. ker so med državami članicami pomembne razlike v zvezi s produktivnostjo virov; ker bi samo odpravljanje teh razlik pomenilo, da bi izboljšana produktivnost zmanjšala količino porabljenih naravnih virov in posledično zmanjšala pritisk na okolje ter izboljšala konkurenčni položaj držav članic,
AF. ker so gospodarsko razvite in v storitve usmerjene države članice veliko količino svoje energije in dejavnosti, ki izkoriščajo naravne vire, izvozile v manj razvite države članice EU in tretje države; ker bi Komisija morala upoštevati, da države članice za dosego enake stopnje gospodarske rasti uporabljajo različne količine naravnih virov;
AG. ker je Johannesburški načrt za izvajanje (2002) pozval tudi k ločevanju gospodarske rasti od degradacije okolja, tako da se izboljša učinkovitost in trajnost uporabe virov in proizvodnih procesov ter zmanjša degradacija virov, onesnaževanje in količina odpadkov,
AH. ker akcijski načrt Evropske unije za ekološke tehnologije:
- ugotavlja, da učinkovita raba virov in materialov zmanjšuje stroške za industrijo in gospodinjstva, sprosti sredstva in povzroči manjšo odvisnost gospodarstva EU od omejenih virov in zelo nestabilnih trgov,
- ugotavlja, da omejeni viri v državah v razvoju pogosto povzročajo regionalne konflikte,
- opozarja na potrebo po spodbujanju tehnologij, namenjenih preprečevanju naravnih nesreč ali dejavnosti, ki lahko povzročijo uničenje naravnih virov ali njihovo poškodovanje,
AI. ker se politika lahko izvaja le, če se javnost in potrošnike prav tako spodbuja, da spreminjajo vzorce porabe ob upoštevanju okoljskih in zdravstvenih zahtev,
1. se z zadržki seznanja s sporočilom Komisije in obžaluje pomanjkanje jasne vizije, kako doseči splošni cilj; sprejme sporočilo Komisije, vendar meni, da je treba nanj gledati kot na prvi korak v postopku, ki bo vodil do celovite strategije za trajnostno rabo naravnih virov;
2. meni, da je izhodišče za ukrepe Komisije pri preučitvi strategije trajnostnega razvoja preveč zadržano in delovanje preveč omejeno, da bi v sedanji obliki prepričala javnost ali tiste, ki sprejemajo politične odločitve, naj sledijo ključnim ciljem, ki so tam zastavljeni;
3. poziva Komisijo, naj na politični in sektorski ravni oblikuje cilje za učinkovitost virov ter pospeši razvoj ustreznih instrumentov za ohranjanje napredka;
4. z obžalovanjem ugotavlja, da tematska strategija ne sledi ciljem šestega okoljskega akcijskega programa Evropske skupnosti; meni, da cilji iz tega programa, ki so povezani s trajnostno uporabo naravnih virov, ne bodo doseženi, če usklajeno delovanje, predstavljeno v tematski strategiji, ne bo bolj učinkovito; meni, da to velja zlasti za cilj zagotavljanja, da uporaba naravnih virov in njihov vpliv ne presegata obremenljivosti okolja;
5. poziva Evropsko unijo, naj okrepi svoja prizadevanja in se odloča tako, da bo z vidika uporabe virov in energije postala najbolj učinkovito gospodarstvo na svetu; poudarja, da bi se z doseganjem takšnih ciljev povečala neodvisnost in varnost oskrbe z viri in energijo ter omogočilo ločevanje gospodarske rasti od izkoriščanja naravnih virov;
6. poudarja, da onesnaževanje, vse večje pomanjkanje naravnih virov in surovin ter njihova vse težja dostopnost ogrožajo ohranjanje biološke raznovrstnosti in bodo povzročili porast cen, ki bo bolj ali manj močno omajal gospodarske in družbene sisteme v Evropski uniji in tretjih državah ter dajal povod za spore; poziva Komisijo in Evropsko unijo, naj se odzoveta situaciji primerno;
7. meni, da tudi če obstaja potreba po bolj natančnih podatkih z nekaterih področij, to ne sme biti izgovor za preložitev ukrepov, ki so potrebni za zagotovitev trajnostne rabe naravnih virov; razen tega ugotavlja, da zdaj dostopno znanje zadostuje za omogočenje praktičnih ukrepov, ki se morajo izvesti zdaj za izboljšanje trajnostne porabe naravnih virov;
8. poudarja bistvene cilje za trajnostno rabo naravnih virov, vključno z visoko stopnjo varstva okolja in javnega zdravja, dostopnostjo naravnih virov za prihodnje generacije, prispevkom k stabilnosti in blaginji našega gospodarskega in socialnega sistema ter omejevanjem rabe virov, da se zmanjša in stabilizira vpliv na okolje;
9. meni, da mora Komisija resno upoštevati Parlament, evropsko javno mnenje in okolje, ter poziva Komisijo, naj na naslednji načina določi obvezujoče cilje in časovni razpored naravnih virov:
(a) za vsako proizvodno verigo je treba razviti in izvajati najboljše prakse,
(b) treba je doseči količinsko zmanjšanje toplogrednih plinov, vsaj 30 % do leta 2020 in 80 % do leta 2050 v primerjavi z ravnjo iz leta 1990;
10. spodbuja Komisijo, naj za glavne skupine proizvodov določi najboljše prakse, začenši pri lestvici prvih desetih (izbrala jih je Komisija), ki morajo biti zaključene v treh letih; za določanje najboljših praks je pristojno podatkovno središče za naravne vire (predlagano v tematski strategiji);
11. spodbuja Komisijo, naj predlaga ukrepe Skupnosti za:
● spodbujanje medsebojnega sodelovanja zainteresiranih skupin in uporabe ocen življenjskega cikla in/ali drugih metod med podjetji ter zagotavljanje informacij na zahtevo,
● oblikovanje ciljev za CO2 na nacionalni in sektorski ravni;
12. meni, da bi morala strategija vsebovati smernice, ki bi pojasnile ustrezne ukrepe za določene sektorje in predlagane spremembe ukrepov za trajnostno in učinkovitejšo uporabo virov;
13. meni, da bo EU s preložitvijo praktičnih ukrepov izgubila svoj konkurenčni položaj na področju inovacij ekološko učinkovitih tehnologij in trgovine z njimi;
14. meni, da bi morala Evropska unija prevzeti pobudo za iskanje inovativnih rešitev in spodbujanje učinkovitejše uporabe virov ter si prizadevati za to, da postane vodilna sila na področju ekološko učinkovitih tehnologij; ugotavlja, da se bo moral trg za trajnostne proizvode povečati, če bo hotel ustrezati vse večjemu povpraševanju vse številčnejšega srednjega sloja po potrošniškem blagu in storitvah, ki so v skladu z regionalno in svetovno nosilno zmogljivostjo okolja;
15. pozdravlja potrditev Komisije, da se je politika o trajnostni rabi naravnih virov do zdaj pokazala kot neprimerna;
16. ob spoznanju, da je delovanje, usmerjeno v trajnostno uporabo naravnih virov, dolgoročen cilj, meni, da je obdobje 25 let, kakor je poudarjeno v sporočilu Komisije, predolgo;
17. pozdravlja pogled Komisije na koncept življenjskega cilja v celotnem sporočilu in jo spodbuja, naj to načelo upošteva pri dejanskih političnih ukrepih;
18. poudarja, da je treba prizadevanja raziskav in razvoja usmeriti k večjemu razumevanju delovanja naravnih sistemov, da bodo sistemi proizvodnje in porabe strukturirani po bioloških načelih, kar bo izboljšalo produktivnost virov in zmanjšalo onesnaževanje;
19. meni, da bo ustanovitev Evropskega podatkovnega središča pred letom 2008 uspešna, če bo v njegovi pristojnosti ocenjevanje in optimiziranje znanih kazalnikov v rednih časovnih presledkih ter razen tega ugotavljanje, kateri nadaljnji kazalniki so še potrebni za lažje uresničevanje pomembnega cilja, tj. zmanjšanje vpliva na okolje in zdravje pri rabi naravnih virov na najnižjo mogočo raven;
20. se ne strinja s Komisijo, da ni znan noben kazalnik, ki bi omogočil vključitev posebnih, jasnih in časovno razporejenih ciljev v strategijo; ugotavlja, da kazalniki, ki so že znani, vključujejo BDP (bruto domači proizvod), DMI (neposredni vnos snovi) in DMC (neposredna poraba snovi); drugi kazalniki, prav tako razpoložljivi in natančni kot zgornji, bi se morali nanašati na različne vidike kakovosti življenja, kot so pogoji javnega zdravstva, socialna vključenost, ozaveščenost družbe glede postopkov odločanja in ekološka sled; izziv pri tem je izboljšanje kakovost življenja z iskanjem bolj nematerialnih ciljev ob uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij in na splošno manj zahtevnih tehnologij, kar bi zmanjšalo pritisk na naravne vire;
21. predlaga, naj Komisija v treh letih oceni možnosti in instrumente za ločevanje uporabe naravnih virov od gospodarske rasti; revidirana strategija naj vključuje te instrumente ločevanja; enak pristop naj se uporabi tudi pri reviziji obstoječih ukrepov;
22. poudarja, da je treba razviti dopolnilo BDP, ki bo upoštevalo kvalitativne vidike rasti, in v tem postopku še posebej razviti metodologije za določanje vrednosti naravnega kapitala;
23. meni, da mora raziskava najprej preučiti vpliv na okolje v zvezi z zadevno možnostjo, če zmanjšanje rabe naravnih virov spremlja prehod na drugo možnost;
24. poziva EU, naj zagotovi, da vsi instrumenti in zakonodaja Skupnosti v celoti prispevajo k ohranitvi naravnih virov in prizadevanju za trajnostni razvoj v EU in državah zunaj EU; meni, da bi morala EU tretje države spodbujati k oblikovanju strategij za vire,
25. meni, da je treba poleg uporabe naravnih virov Skupnosti (uporabe v EU) urediti tudi uvoz virov iz tretjih držav; meni, da bi bilo nesprejemljivo, če bi zmanjšanje uporabe virov Skupnosti privedlo do njihovega nadomeščanja z uvozom virov iz držav zunaj Skupnosti;
26. poudarja, da je treba obravnavati očitne pomanjkljivosti sedanjega gospodarskega sistema, ki storitvam ekosistemov ne določa vrednosti, in predstaviti programski okvir, ki bo dajal prednost učinkovitosti virov in postopni strukturiranosti proizvodnih procesov po bioloških načelih;
27. meni, da se mora uporaba primarnih neobnovljivih virov v EU do leta 2030 zmanjšati za faktor 4 ali pa uporaba naravnih virov do istega leta prepoloviti, hkrati pa povečati svetovna blaginja; ugotavlja, da se lahko uporabijo naslednji kazalniki: TMR (celotne snovne potrebe), DMI (neposredni vnos snovi) in DMC (neposredna poraba snovi); ugotavlja, da ti kazalniki kažejo, koliko virov se uporablja v gospodarstvu, in da je mogoče izmeriti produktivnost rabe naravnih virov, če se BDP deli s temi kazalniki;
28. se strinja, da zdaj ni veliko zbirnih kazalnikov vpliva, širše sprejetih za merjenje napredka pri zmanjševanju vpliva na okolje pri rabi virov, t. i. kazalnik ekološke učinkovitosti; ti bi morali biti pripravljeni čim prej in najkasneje do leta 2008; ugotavlja, da je zato treba dejavno spodbujati nadaljnji razvoj ekološke porabe materialov (EMC);
29. meni, da se lahko tržni instrumenti, zlasti fiskalne narave, in subvencije uporabijo za zmanjšanje uporabe okolju škodljivih virov, zlasti s prerazporeditvijo subvencij in postopnim, vendar naglim krčenjem vseh subvencij za netrajnostne dejavnosti ter podpiranje uvedbe ekološkega davka; Komisija bi morala v pripravo načrta, ki je zahtevan v strategiji trajnostnega razvoja, vključiti odpravo okolju škodljivih subvencij;
30. meni, da bi lahko s prerazporeditvijo subvencij, na primer s povečanjem subvencij za manjše hidroelektrarne, za vetrno in sončno energijo, pospešili uporabo novih tehnologij in izboljšali konkurenčni položaj Evrope v svetu, hkrati pa zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv, uvoženih iz drugih delov sveta;
31. ugotavlja, da se zmanjšanje odvisnosti gospodarske rasti in izboljšanje učinkovitosti rabe virov že obravnava kot politični cilj v devetih državah članicah (vključno z Nemčijo in Finsko) in na Japonskem; meni, da ločevanje ni učinkovito, saj je celotna poraba naravnih virov še vedno previsoka; zato poudarja, da se mora politični program o trajnostni rabi naravnih virov osredotočiti na ločevanje gospodarske rasti od rabe naravnih virov, kar omogoča absolutno zmanjšanje rabe virov in njenega vpliva na okolje;
32. poudarja, da mora EU sprejeti jasen cilj za absolutno zmanjšanje uporabe virov, analiza iz priloge k sporočilu Komisije o strategiji virov namreč kaže, da je treba učinkovitost virov izboljšati za več kot 3 % letno in da je treba za prepolovitev uporabe virov v obdobju 2005–2030 letno učinkovitost virov izboljšati za skoraj 6 %;
33. meni, da se mora škodljiv vpliv celotne rabe virov v EU na kategorijo vira prepoloviti, na primer s sektorskim pristopom v gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih, da se zmanjša vpliv rabe teh virov in odvisnosti od njih;
34. meni, da bi morala biti strategija usmerjena v učinkovitejšo uporabo naravnih virov, boljše ravnanje z njimi in z odpadki, sprejetje bolj trajnostnih načinov proizvodnje in vzorcev potrošnje in zagotoviti, da uporaba naravnih virov ne bo presegla potencialne obremenitve, ki jo okolje lahko prenese;
35. predlaga, da se za področje prehrane, stanovanj in prometa določijo cilji za zmanjšanje uporabe virov, saj imajo na podlagi nedavnih študij prav ta področja najhujše negativne učinke;
36. zato poziva Komisijo, naj sprejme tri ključne ukrepe:
1) opredelitev in razvoj posebne politike in ukrepov za 20 virov (surovin) z največjim učinkom, ki jih mora predložiti najpozneje do leta 2008;
2) priprava dialoga z zainteresiranimi stranmi o sektorjih, kjer sta pridobivanje in proizvodnja virov najbolj intenzivna, da se opredelijo sektorski cilji in ustrezni ukrepi za izboljšanje učinkovitosti virov;
3) razvoj referenčnih meril za trajnostno upravljanje in izkoriščanje bioloških virov (npr. lesa, rib, kmetijskih proizvodov);
37. poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja razvoj novih načinov ponujanja proizvodov na primer preko sistemov storitev proizvodov, kjer bodo potrošniki dajali prednost storitvam in ne proizvodom, ter s tem optimizira uporabo energije in surovin;
38. poudarja, da je treba pri izvajanju prizadevanj za učinkovitejšo rabo naravnih virov povsem upoštevati vpliv trgovanja in si kot cilj zastaviti postopno zmanjševanje ekološke sledi EU v svetu;
39. meni, da je treba strategijo vključiti na različnih političnih ravneh in v vsa zadevna politična področja; zato morajo imeti cilji EU za preprečevanje nastajanja odpadkov in recikliranje ključno vlogo;
40. podpira pristop strategije, da se za dvig učinkovitosti strategije preučijo obstoječi ukrepi, vendar predlaga, naj se že v tej fazi izberejo najpomembnejši obstoječi ukrepi in tisti v pripravi (npr. tematska strategija preprečevanja in recikliranja odpadkov, integrirana politika do proizvodov); in meni, da bi morala biti strategija usklajena z lizbonskimi cilji;
41. predlaga, da se ugotovijo pomanjkljivosti obstoječih evropskih politik, ki ovirajo trajnostno uporabo naravnih virov;
42. ugotavlja, da Komisija načrtuje redno revizijo tematske strategije, ki naj bi se začela leta 2010 in nato ponovila vsakih pet let; meni, da je to pomembno, vendar poudarja, da mora revizija vključevati tudi natančno analizo ukrepov, sprejetih za doseganje trajnostne uporabe naravnih virov, in da je pri reviziji treba upoštevati dejstvo, da se politika na tem področju nenehno razvija v povezavi z znanstvenim napredkom; revizija bi morala preučiti tudi vplive ukrepov v tretjih državah, sprejetih na ravni EU;
43. meni, da mora biti zlasti kmetijska politika delno usmerjena k zmanjševanju pritiska na okolje prek trajnostne rabe naravnih virov, vključno z zemljo, vodo in kurivi, vendar brez omejitve le na te vire;
44. poudarja pomen svetovne razsežnosti evropske politike za trajnostno uporabo naravnih virov in potrebo po zagotavljanju, da vsak korak k trajnostni rabi virov v Evropi ne pomeni povečanega vpliva na okolje v tretjih državah;
45. meni, da je v kmetijstvu potreben zlasti napredek pri raziskovanju ekoloških načinov proizvodnje, ureditvi in spremljanju, med drugim v zvezi z uporabo gnojil, pesticidov in vode, spodbujanju kratkih proizvodnih verig, internalizacijo zunanjih stroškov in povezovanju gospodarske podpore z okoljskimi pogoji;
46. meni, da je treba priznavati in podpirati pionirsko vlogo organskega in trajnostnega kmetovanja ter njegovo odgovorno uporabo naravnih virov;
47. meni, da si trajnostno kmetijstvo zasluži zaščito in da je treba zlasti najrevnejšim državam z mednarodnimi trgovinskimi sporazumi dodeliti pravico do zaščite lastnih trgov pred cenenim uvozom; ugotavlja, da neposredna podpora za izvoz kmetijskih izdelkov izjemno slabo vpliva na gospodarstvo teh revnih držav in zato odvrača od trajnostne uporabe naravnih virov;
48. meni, da bi morale biti kmetijske in druge organizacije, ki se zavzemajo za trajnostno kmetijstvo in prehrano, sposobne prevzeti aktivno vlogo pri oblikovanju kmetijske politike;
49. meni, da zlasti prevoz na velike razdalje, na primer kmetijskih izdelkov, maloprodajnega blaga in kemikalij, ni zaželen zaradi visokih emisij CO2;
50. meni, da je odgovorna in stroga ribiška politika nujno potrebna, saj nekatere vrste rib zdaj spadajo med najbolj ogrožene trajne vire in bi njihovo izginotje lahko privedlo do novih ekoloških sprememb;
51. meni, da morajo države članice izvajati strategijo EU o biološki raznovrstnosti na področju ribištva in drugih področjih ter da morajo v sodelovanju s Komisijo sprejeti ukrepe za dosego cilja, ki je zaustavitev upadanja biološke raznovrstnosti, do leta 2010;
52. pozdravlja predlog mednarodnega foruma, na katerem bodo sodelovali udeleženci iz držav v razvoju in ki bo med drugim razvil merila trajnosti za izkoriščanje, pridobivanje in prevoz materialov in proizvodov izven EU, ki ne vključujejo le standardov kakovosti materialov, ampak tudi standarde kakovosti proizvodnje, ki upoštevajo socialna in okoljska vprašanja;
53. poudarja potrebo po pomoči državam v razvoju, vzhodnim evropskim in zahodnim balkanskim državam, ki niso članice EU, vendar ne le z izmenjavo tehnologij in znanja; dodaja, da Evropa ne more dostojno uvažati razpoložljivih naravnih virov iz drugih držav, ne da bi trajnostna uporaba virov postala cilj tudi v teh državah in brez zagotovila, da uvaža vire, ki niso pretirano izkoriščeni ali ogroženi;
54. meni, da države v razvoju potrebujejo pomoč pri doseganju EU standardov in zahtev pri označevanju;
55. poudarja, da je za to strategijo pomembna zahteva, ki je že vključena v druge strategije politik, pri kateri se mora do leta 2010 doseči povprečje 12 % porabe energije, ki je pridobljena iz trajnostnih virov, v EU in 21 % porabe električne energije, ki je pridobljena iz trajnostnih virov, v EU, ter da se morajo najnižje številke povečati na 15 % do leta 2015;
56. si prizadeva, da bi norma EU za zelena javna naročila dosegla stopnjo, ki jo zdaj dosega država članica z najboljšo prakso;
57. meni, da se mora v skladu s politiko o porabi obnovljivih virov energije do leta 2010 povprečje najmanj 12 % rabljenih obnovljivih virov surovin v EU dobiti iz virov, ki so dokazano trajnostno upravljani, to je povprečje, ki se mora v letu 2015 povečati na najmanj 15 %; obenem poudarja pomen cilja EU za 20-odstotni prihranek energije do leta 2020;
58. meni, da bi morala EU narediti vse, kar je mogoče, da potrošnikom in proizvajalcem zagotovi primerne informacije o trajnostni rabi naravnih virov, da bi moralo biti okoljsko izobraževanje, zlasti v zvezi s trajnostno porabo, del osnovnošolskega izobraževanja ter da je treba potrošnike in proizvajalce vključiti v zasnovo sprememb, ki vodijo v trajnostno uporabo naravnih virov;
59. meni, da bi morali proizvajalci javnost obveščati o izvoru in načinu proizvodnje ter proizvodnih verigah svojih izdelkov in storitev, hkrati pa tudi o vplivu proizvoda v celotnem življenjskem ciklu na okolje ter o virih, uporabljenih v postopku proizvodnje;
60. meni, da mora biti politika EU prilagojena tako, da spodbuja države članice k sprejetju ambicioznejših pristopov za izboljšanje trajnostne rabe naravnih virov, in prav gotovo ne, da jih odvrača od takih dejanj;
61. meni, da bi morala Komisija do leta 2008 predložiti načrt v vsakem sektorju potrebnih reform za spremembo subvencijskih shem, ki imajo znaten škodljiv vpliv na okolje in so težko združljive s trajnostnim razvojem, zato da jih postopoma odpravi;
62. pozdravlja kakršno koli pobudo Komisije, ki bi se kazala v trajnostni rabi naravnih virov in zmanjšanju škodljivega vpliva rabe naravnih virov na okolje;
63. opozarja na potrebo po izboljšanju komunikacije med proizvajalci na drobno in potrošniki; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem sedanjo energijsko označbo (na hladilnikih, avtomobilih, stavbah) do leta 2010 razširi na vse skupine proizvodov;
64. predlaga, naj Komisija v treh letih razvije metodologijo za merjenje vpliva vsake proizvodne verige na okolje;
65. predlaga, naj Komisija na tri leta spremlja napredek pri učinkovitosti virov;
66. priporoča, da se za širjenje najboljših praks in ciljev za CO2 na svetovni ravni uporablja mednarodni forum (kot predlagano v tematski strategiji).
67. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.
- [1] Dokument Sveta 10117/06, 9.6.2006.
- [2] UL L 197, 21.7.2001, str. 30.
- [3] UL L 242, 10.9.2002, str. 1.
- [4] UL C 157 E, 6.7.2006, str. 77.
- [5] „Ekološka sled” izraža, v kolikšnem obsegu ljudje izrabljamo zemeljske vire in sicer v hektarjih rodovitne zemlje.
- [6] KOM(2005)0024.
- [7] UL C 280 E, 18.11.2006, str. 120.
- [8] Vrh ZN o trajnostnem razvoju, Johannesburg 2002.
OBRAZLOŽITEV
Naravne vire resno in vedno bolj ogrožajo degradacija, izčrpanost in onesnaževanje. Svetovno gospodarsko rast spremlja naraščajoča poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov. Obremenitev okolja je že bistveno presežena. Celo Komisija lahko potrdi ta položaj. Vseeno se glede na cilje moje mnenje o načinu za reševanje te težave zelo razlikuje od tistega, ki je predstavljeno v sporočilu Komisije.
Dobro strukturirana strategija, ki se dopolnjuje vsaj z zahtevami iz šestega okoljskega akcijskega programa, je zelo potrebna. V zvezi s trajnostno rabo naravnih virov se srečujemo s težavo, podobno tisti v zvezi s podnebnimi spremembami. Razmere lahko izboljšamo, vendar če to želimo storiti, moramo ukrepati hitro. Tukaj ni prostora za politično površnost. Sprejeti moramo ambiciozne pobude in pripravljeni moramo biti na oblikovanje obveznih ukrepov. Delni ukrepi ne bodo rešili težave. Na kratko, usoda planeta je v naših rokah.
Pripravljeni moramo biti pokazati politično voljo in biti moramo pogumni pri sprejemanju ukrepov na naslednjih področjih: naši načini porabe in proizvodnje, iskanje drugih možnosti, sprejemanje drugačnega načina življenja, podpiranje držav v razvoju, vključevanje vseh področij politike, vključevanje kmetijstva in ribištva, izogibanje političnim nesoglasjem med različnimi enotami v Uniji in izogibanje političnim nesoglasjem med državami članicami.
Veliko rešitev se lahko poišče v: dobri bazi podatkov, ki je dostopna vsem in vsebuje vnaprej določene podatke in podrobne kazalnike, jasne cilje in zavezujoče časovne razporede za zmanjšanje vpliva na okolje, ukrepih in smernicah za prehajanje na druge možnosti, povečanju produktivnosti virov (tj. iz majhnega narediti več, na primer s ponovno uporabo in boljšo tehnologijo), zmanjšanju rabe posebnih kategorij virov, na primer z uporabo seznama prednosti, ki strategijo označujejo za primerno na vseh področjih politike, kar vpliva na rabo naravnih virov, razširjanju strategije z vključitvijo kmetijske in ribiške politike, osredotočenju na celoten življenjski cikel naravnih virov (od njihovega nastanka do odstranjevanja odpadkov), uporabi skladov za zagotovitev pobud in nespodbudnih dejanj, pomoči državam v razvoju, na primer z izmenjavo tehnologije in znanja, večjem osredotočenju na rabo sončne, vetrne in vodne energije kot naravnih virov, posredovanju dobrih informacij za potrošnike in proizvajalce ter omogočenje dejavne vloge pri oblikovanju te strategije ter v sledenju politike EU, ki države članice spodbuja, da so v svojih predlogih ambicioznejše v zvezi s trajnostno rabo naravnih virov, in ki jih zagotovo od tega ne odvrača.
Ne strinjam se z domnevo ali napovedjo, da bo delovanje, usmerjeno v trajnostno rabo naravnih virov in iskanje drugih možnosti za obnovo okolja, škodovalo gospodarski rasti. Nasprotno: novosti na področju novih ekosistemov in okoljskih tehnologij ustvarjajo priložnosti na mednarodnem trgu ter lahko ustvarijo zaposlitve. Verjamem, da bo trajnostna raba naravnih virov spodbudila stabilnost in blaginjo našega gospodarskega in socialnega sistema ter prav zagotovo pripomogla k zmanjšanju revščine, zlasti dolgoročno.
Poudarila bi, da je revno prebivalstvo zelo prizadeto, zlasti če sta kakovost in količina naravnih virov manjši. Življenja revnih ljudi na podeželju so zelo odvisna od naravnih virov – vode in zemlje, ki jo je mogoče obdelati, raznolikosti naravnih virov, sposobnosti izpolnjevanja potreb prek lovljenja, ribarjenja, gozdarskih proizvodov in biomase. Veliko ljudi na podeželju in v mestih nima dostopa do čiste vode, zraka in objektov za prečiščevanje vode ter nima zanesljivega dostopa do energije. Gozdovi, ki so vir več kot 90 % podeželske biološke raznovrstnosti in ki pripomorejo k ohranjanju življenj ljudi, živečih v veliki revščini, se v večini držav krčijo. Ocenjeno je, da od 5 do 6 milijonov ljudi na leto, predvsem otrok, umre zaradi bolezni, ki se prenašajo z vodo, ali bolezni, ki jih povzroči onesnaženost zraka ali vode.
Davčna reforma bi bila dober način za sledenje politiki, vsaj če vključuje prehod z davkov, ki škodujejo blaginji (davek na delo, premoženje, potrošnjo), na davke, ki so ji naklonjeni. Razen tega je obžalovanja vredno, da so bili do zdaj programi davčnih reform vedno usmerjeni k zmanjševanju stroškov dela. Vseeno je treba upoštevati, da se je produktivnost dela v zadnjih 40 letih povečala za 270 %, produktivnost energije le za 20 %, produktivnost surovin pa se je v enakem obdobju povečala za 100 %. Potrebna je revizija osredotočenja dosedanjih programov davčnih reform. Davki in subvencije lahko spodbujajo tehnološke novosti.
S čim se Komisija v sporočilu ukvarja? Komisija ne predlaga nobenih načrtov, ciljev, ne zagotavlja opisa programa, ki bi moral slediti: kar pomeni, da sporočilo Komisije ni v skladu s šestim okoljskim akcijskim programom. Čeprav bi moral ta predstavljati minimalno podlago za preudarno politiko. Bila sem v dvomih, ali naj predložim kratko poročilo, v katerem bi pozvala Komisijo, naj umakne svoje sporočilo in predloži nov dokument. Glede na nastanek tega sporočila – izdelek petletnega dela, ki zelo razočara – ne verjamem, da bo okolje ali gospodarstvo imelo koristi od takšnega ravnanja. Upam, da bo pristop, ki je sprejet v poročilu, sprožil gibanje v pravo smer z vključevanjem praktičnih ukrepov, ciljev in časovne razporeditve v politike EU ter posameznih držav članic, kar je treba narediti v nekaj naslednjih letih in ne šele čez 20 let.
POSTOPEK
|
Naslov |
Tematska strategija o trajnostni rabi naravnih virov |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
ITRE |
|
|
|
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
ITRE |
|
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Kartika Tamara Liotard |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
13.9.2006 |
20.11.2006 |
|
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
28.2.2007 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+ - 0 |
58 0 1 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Liam Aylward, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Marie Anne Isler Béguin, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Jules Maaten, Linda McAvan, Marios Matsakis, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Frédérique Ries, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Giovanni Berlinguer, Antonio De Blasio, Milan Gaľa, Jutta Haug, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Anne Laperrouze, Kartika Tamara Liotard, Andres Tarand |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 183(3)), navzoči pri končnem glasovanju |
Emine Bozkurt |
|||||||||||
|
Datum predložitve |
5.3.2007 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||