Postopek : 2005/0241(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0063/2007

Predložena besedila :

A6-0063/2007

Razprave :

PV 24/04/2007 - 11
CRE 24/04/2007 - 11

Glasovanja :

PV 25/04/2007 - 11.5
CRE 25/04/2007 - 11.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0148

POROČILO     ***I
PDF 213kWORD 208k
8.3.2007
PE 378.569v02-00 A6-0063/2007

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč

(KOM(2005)0592 – C6‑0057/2006 – 2005/0241(COD))

Odbor za promet in turizem

Poročevalec: Paolo Costa

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za pravne zadeve
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč

(KOM(2005)0592 – C6‑0057/2006 – 2005/0241(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0592)(1),

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0057/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenja Odbora za pravne zadeve (A6‑0063/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

(3a) Sistem zavarovanja, kakor ga zahteva Atenska konvencija iz leta 2002, mora ustrezati zmogljivosti ladjarjev in zavarovalnih družb. Ladjarjem mora biti omogočeno, da svoj sistem zavarovanja urejajo gospodarno, zlasti pri malih ladjarjih, ki opravljajo storitve domačega prevoza, pa je treba upoštevati, da je njihova dejavnost odvisna od sezone. Prehodno obdobje, ki je predvideno za izvajanje te uredbe, mora biti dovolj dolgo, da se bo obvezno zavarovanje iz te uredbe lahko izvajalo brez vplivanja na obstoječe sisteme zavarovanja.

Obrazložitev

Če naj sistem nadomestil deluje realistično in učinkovito, morajo biti zavarovalne družbe sposobne izvrševati določbe konvencije ter mora obstajati način, da se zagotovi preživetje in konkurenčnost ladijskih družb, zlasti malih in srednje velikih.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 4

(4) V primeru smrti ali poškodbe potnika je treba prevoznika zavezati k predplačilu.

 

(4) V primeru smrti ali poškodbe potnika je treba prevoznika zavezati k predplačilu, pri čemer predplačilo ne pomeni priznanja krivde.

Obrazložitev

Treba je pojasniti, da predplačilo potniku, ki je izvršeno med postopkom ugotavljanja krivde in/ali odgovornosti, ne bi smelo pomeniti priznanja krivde v pravnem smislu.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 5

(5) Ustrezne informacije o novih pravicah, ki se zagotavljajo potnikom, je treba slednjim zagotoviti pred začetkom potovanja.

(5) Ustrezne, popolne in razumljive informacije o novih pravicah, ki se zagotavljajo potnikom, je treba slednjim zagotoviti pred začetkom potovanja.

Obrazložitev

Da se potnikom zagotovi visoko raven informacij o njihovih novih pravicah.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

(7a) Zaradi potrebe po temeljitejšem posvetovanju med državami članicami o zadevah pomorske varnosti, je bistveno, da se ponovno oceni pristojnosti Evropske agencije za pomorsko varnost in se morebiti razmisli o razširitvi njenih pooblastil.

Obrazložitev

Tako kot pri Evropski agenciji za varnost v letalstvu, je treba tudi pri Evropski agenciji za pomorsko varnost razmisliti, ali ni morda treba razširiti njena pooblastila, ter, če do tega dejansko pride, ali bi to povečalo sposobnost EU, da se odzove na pomorske nezgode.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 7 b (novo)

 

(7a) Nacionalni organi, zlasti pristaniški organi, imajo temeljno in odločilno vlogo pri prepoznavanju različnih tveganj za pomorsko varnost ter pri upravljanju z njimi.

Obrazložitev

Treba se je sklicevati na temeljno vlogo, ki jo imajo nacionalni organi ter zlasti pristaniški organi pri hitrem prepoznavanju različnih tveganj za pomorsko varnost ter pri upravljanju z njimi.

Predlog spremembe 6

Člen 3, odstavek 1

Odgovornost prevoznika in prevoznika izvajalca je glede odgovornosti do potnikov in njihove prtljage urejena z vsemi določbami Atenske konvencije 2002, ki urejajo takšno odgovornost.

Odgovornost prevoznika in prevoznika izvajalca je glede odgovornosti do potnikov in njihove prtljage urejena z vsemi določbami Atenske konvencije 2002, ki urejajo takšno odgovornost, vključno s pridržkom iz odstavka 1 smernic za izvajanje konvencije, ki jih je pravni odbor Mednarodne pomorske organizacije sprejel 19. oktobra 2006, oba dokumenta pa sta priložena k tej uredbi.

Obrazložitev

Zadržati bi bilo treba poseben sistem za odgovornost v primeru terorističnega tveganja, ki ga je vzpostavil pravni odbor IMO, da se na zavarovalnem trgu doseže finančno vzdržno kritje teh tveganj.

Predlog spremembe 7

Člen 4, odstavek 1

Člen 7(2) Atenske konvencije 2002 se za prevoz potnikov v okviru obsega te uredbe ne uporablja, razen če se za uporabo pri spreminjanju te uredbe odločijo vse države članice.

Člen 7(2) Atenske konvencije 2002 se za prevoz potnikov v okviru obsega te uredbe ne uporablja, razen če Evropski parlament in Svet ne ustrezno spremenita te uredbe v skladu s postopkom iz člena 251 Pogodbe.

Obrazložitev

Ker se člen 7(2) Atenske konvencije nanaša na omejitev odgovornosti za smrt in telesne poškodbe, je varneje jasno navesti, da je mogoče spremeniti uporabo te določbe le s postopkom soodločanja.

Ta tehnični predlog spremembe popravlja osnutek Komisije in Odbora JURI, ki ni v skladu z zakonom, saj ni možno zahtevati soglasne odločitve za sprejetje ali spremembo uredbe, ki sodi v okvir soodločanja (Komisija in JURI), kot tudi ni možno prezreti pristojnosti Parlamenta v procesu soodločanja (JURI).

Predlog spremembe 8

Člen 4, odstavek 1 a (novo)

 

Člen 19 Atenske konvencije iz leta 2002 se ne uporablja za prevoz potnikov, ki sodi v področje uporabe te uredbe.

Obrazložitev

Člen 19 Atenske konvencije 2002 pravi: „Konvencija ne spreminja pravic ali dolžnosti prevoznika, prevoznika izvajalca ali njunih uslužbencev ali agentov, določenih z mednarodnimi konvencijami o omejitvi odgovornosti lastnikov pomorskih ladij.“

Člen 19 kot tak bi prevozniku, ki je odgovoren za smrt ali poškodbe potnikov, na podlagi Atenske konvencije iz leta 2002 dovolil, da svojo odgovornost omeji s sklicevanjem na globalne pragove odgovornosti, ki jih nalagajo druge mednarodne konvencije. V nekaterih primerih ti globalni pragovi odgovornosti lahko potnikom preprečijo izterjavo znatnega dela svojih zahtevkov po Atenski konvenciji, ki daje potnikom pravico izterjati najmanj 250.000 SDR brez katerega koli globalnega praga (globalni prag določa skupni seštevek vseh zahtevkov, ki nastanejo iz iste nesreče.

Posledica tega predloga spremembe bo, da se ne bo več mogoče sklicevati na nobeno drugo mednarodno konvencijo z namenom, da se omeji zahtevke žrtev za smrt ali osebne poškodbe na podlagi členov 3.1 in 7 Atenske konvencije.

Predlog spremembe 9

Člen 5

V primeru smrti ali poškodbe potnika prevoznik v 15 dneh po identifikaciji osebe, upravičene do odškodnine, izvede predplačilo, ki ustreza pokritju osnovnih ekonomskih potreb. V primeru smrti to plačilo znaša najmanj 21.000 EUR.

V primeru smrti ali poškodbe potnika, ki je posledica nesreče prevoznega sredstva prevoznik ali prevoznik izvajalec v 15 dneh po identifikaciji osebe, upravičene do odškodnine, izvede predplačilo, ki ustreza pokritju osnovnih ekonomskih potreb. V primeru smrti ali popolne in trajne invalidnosti potnika ali poškodb, ki veljajo za klinično zelo hude in ki obsegajo 75% ali več potnikovega telesa, to plačilo znaša najmanj 21.000 EUR.

Obrazložitev

Zaradi pravičnosti je treba zagotoviti, da imajo potniki dostop do predplačila v omenjenih primerih, da lahko zadostijo svojim ekonomskim potrebam. Zaradi pravičnosti bi prevozniki morali imeti možnost, da predplačilo dobijo nazaj, v kolikor so oproščeni krivde. Ta določba je skladna z zakonodajo, ki se uporablja za področje letalskega prevoza, to je z uredbo (ES) št. 889/2002, ki spreminja uredbo (ES) št. 2027/97.

Treba je omejiti možnost predplačila pri zahtevkih, ki so posledica nesreč prevoznega sredstva, saj gre v tem primeru le za vprašanje objektivne (samodejne) odgovornosti (do 300.000 eurov za vsak potniški zahtevek) in se ne bi smelo prevozniku pripisati krivdo vnaprej z namenom, da se koristi predplačilo. Izplačilo predplačila bo tako hitrejše, saj ne bo vodilo v spore glede obstoja krivde. Pošteno pa je tudi, da se ne dovoli predplačila v primeru, če je bil potnik poškodovan zaradi nesreče, ki ni povezana z ladjo kot celoto (na primer če potnik pade na palubi zaradi prekomernega pitja alkohola).

Potrebno je tudi vključiti prevoznika izvajalca, katerega objektivna odgovornost lahko pride v poštev v skladu z Atensko konvencijo iz leta 2002 (člena 1.1 in 3).

Predlog spremembe 10

Člen 5, odstavka 1 a in b (novo)

 

Predplačilo ne pomeni priznavanja odgovornosti in se lahko izravna pri kasneje izplačanih zneskih na podlagi te uredbe, vendar ni vračljivo – razen v primerih, ko oseba, ki je prejela predplačilo, ni bila oseba, upravičena do nadomestila. Prejem predplačila prevozniku, prevozniku izvajalcu in potniku omogoči, da začnejo sodni postopek za ugotavljanje odgovornosti in krivde.

Obrazložitev

Podobna določba je vključena v Uredbo (ES) 889/2002 z dne 13. maja 2002, ki spreminja Uredbo Sveta (ES) 2027797 o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreče.

Zaradi pravičnosti je treba zagotoviti, da imajo potniki dostop do predplačila v omenjenih primerih, da lahko zadostijo svojim ekonomskim potrebam. Zaradi pravičnosti bi prevozniki morali imeti možnost, da predplačilo dobijo nazaj, v kolikor so oproščeni krivde. Ta določba je skladna z zakonodajo, ki se uporablja za področje letalskega prevoza, to je z Uredbo (ES) št. 889/2002, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2027/97.

Zaradi pravičnosti je treba zagotoviti, da imajo potniki dostop do predplačila v omenjenih primerih, da lahko zadostijo svojim ekonomskim potrebam. Zaradi pravičnosti bi prevozniki morali imeti možnost, da predplačilo dobijo nazaj, v kolikor so oproščeni krivde. Ta določba je skladna z zakonodajo, ki se uporablja za področje letalskega prevoza, to je z Uredbo (ES) št. 889/2002, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2027/97.

Predlog spremembe 11

Člen 6, odstavek 1

Prevoznik, prevoznik izvajalec in/ali organizator potovanja potnikom pred začetkom potovanja posredujejo informacije o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, zlasti informacije o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila.

Prevoznik, prevoznik izvajalec in/ali organizator potovanja potnikom pred začetkom potovanja posredujejo ustrezne, popolne in razumljive informacije o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, zlasti informacije o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila.

Obrazložitev

Pravno pojasnilo za povečanje pravne varnosti, ki jo nudi uredba, in dostopa potnikov do informacij.

Predlog spremembe 12

Člen 6, odstavek 2

Informacije se posredujejo v najprimernejši obliki.

Informacije se posredujejo v primerni, popolni in razumljivi obliki ter, v primeru organizatorjev potovanj, v skladu s členom 4 direktive Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju in organiziranih počitnicah in izletih1.

___________________

.

Obrazložitev

Pravno pojasnilo za povečanje pravne varnosti, ki jo nudi uredba, in dostopa potnikov do informacij.

Predlog spremembe 13

Člen 8, odstavek 2 a (novo)

 

Kar zadeva domači prevoz z rednimi trajektnimi povezavami, se začne uporabljati dve leti po [datum začetka veljavnosti uredbe ali datuma začetka veljavnosti Atenske konvencije za Skupnost, glede na to, kateri je kasnejši].

Obrazložitev

Za domače trajektne povezave bi moral biti predlagan drug rok za začetek uporabe, da se zagotovi učinkovito in finančno vzdržno kritje civilne odgovornosti.

Predlog spremembe 14

Člen 8, odstavek 2 b (novo)

 

Kar zadeva prevoz po celinskih plovnih poteh, se začne uporabljati štiri leta po [datum začetka veljavnosti uredbe ali datuma začetka veljavnosti Atenske konvencije za Skupnost, glede na to, kateri je kasnejši].

Obrazložitev

Glej obrazložitev predloga spremembe 1. Potreben je daljši rok za prevoz po celinskih plovnih poteh, saj prevoznike ne krijejo P&I klubi.

Predlog spremembe 15

Člen 8, odstavek 2 c (novo)

 

Kar zadeva domači prevoz z rednimi trajektnimi povezavami v regijah, ki jih zajema člen 299(2) Pogodbe ES, se začne uporabljati štiri leta po [datum začetka veljavnosti uredbe ali datuma začetka veljavnosti Atenske konvencije v Skupnosti, glede na to, kateri je kasnejši].

Obrazložitev

V skladu s stališčem poročevalca bi moral biti za domače trajektne povezave predlagan drug rok za začetek uporabe, da se zagotovi učinkovito in finančno vzdržno kritje civilne odgovornosti.

Določba, ki zadeva regije, opisane v členu 299(2) Pogodbe ES, omogoča, da se določi drugi rok za začetek uporabe za domače trajektne povezave v teh regijah, da se tako zagotovi učinkovito in finančno vzdržno kritje civilne odgovornosti, ki je prilagojeno omejitvam, ki so v teh regijah stalno prisotne.

(1)

Še neobjavljeno v UL.


OBRAZLOŽITEV

Pravice potnikov v EU so od objave bele knjige Komisije leta 2001(1) stalno prisotne pri načrtovanju skupne prometne politike. Zaščita potnikov v EU z učinkovitim sistemom odgovornosti je bila, kot del tega načrtovanja, prenesena v različne vrste prevoza z ratifikacijo Montrealske konvencije(2) in z dodatnimi pravili EU(3) za letalski prevoz ter z objavo predloga Komisije za uredbo o pravicah in obveznostih potnikov v mednarodnem železniškem prometu(4).

Kar zadeva potnike na morju, je uveljavitev sistema odgovornosti v ES bolj zapletena.

Komisija je 24. junija 2003 predstavila predlog Sklepa Sveta o odločitvi Evropske skupnosti glede Protokola iz leta 2002 k Atenski konvenciji o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage(5); Komisija je predlagala, naj Skupnost čim prej postane pogodbenica protokola in naj države članice tudi to storijo pred koncem leta 2005.

Glede na to, da v Svetu ni bilo napredka v zvezi s tem predlogom, si predlog, ki se ga pregleduje, prizadeva vključiti Atensko konvencijo v pravo ES ter jo ob tem nekoliko prilagoditi, zlasti kar zadeva področje njenega izvrševanja.

Predlog bo na ravni EU zagotavljal enake pogoje za civilno odgovornost za škodo, povzročeno z ladjo potnikom in njihovi prtljagi.

Treba je podpreti splošni cilj, ki ga zasleduje Komisija. Obravnavana so zelo pomembna vprašanja in predlog bi moral potnikom v pomorskem prometu nuditi celovit sistem odgovornosti, saj daje na voljo dobro, usklajeno podlago za civilno odgovornost.

1. Atenska konvencija

Uvod

Protokol iz leta 2002 k Atenski konvenciji o pomorskem prevozu potnikov in njihove prtljage iz leta 1974 je bil sprejet 1. novembra 2002.

Protokol bi moral stopiti v veljavo 12 mesecev zatem, ko bi ga sprejelo 10 držav, do česar še ni prišlo.

Države članice EU, ki so do sedaj podpisale protokol so: FI, DE, ES, SE, UK

Protokol uvaja obvezno zavarovanje za kritje potnikov na ladjah in dviguje meje odgovornosti. Uvaja tudi druge mehanizme za pomoč potnikom pri odškodninskih zahtevkih, na temelju že sprejetih načel, ki so v uporabi v obstoječih sistemih odgovornosti in odškodnine pri okoljskem onesnaženju. Ti vključujejo nadomestilo krivdne odgovornosti z objektivno odgovornostjo za nesreče, povezane z ladijskim prevozom, kar je dodatno podprto z zahtevo, da prevoznik sklene obvezno zavarovanje, ki bo krilo tovrstne zahtevke.

Omejitve, ki jih postavlja protokol, določajo najvišjo mejo in omogočajo sodiščem (vendar jim tega ne nalagajo), da dodelijo odškodnino za smrt, osebno poškodbo ali škodo vse do teh zgornjih meja.

Protokol vsebuje tudi klavzulo "opt-out", ki državam pogodbenicam omogoča, da zadržijo ali uvedejo višjo zgornjo omejitev odgovornosti (ali neomejeno odgovornost) v primeru prevoznikov, ki so pod jurisdikcijo njihovih sodišč.

Obvezno zavarovanje

Nov člen 4a konvencije prevoznike obvezuje, da sklenejo zavarovanje ali pridobijo drugo vrsto finančnega jamstva (npr. garancijo banke ali podobne finančne ustanove) do višine omejitve objektivne odgovornosti po konvenciji za primere smrti in telesnih poškodb potnikov.

Omejitev obveznega zavarovanja ali drugega finančnega jamstva ne sme biti manjše od 250. 000 posebnih pravic črpanja (SDR) ali približno 300.000 evrov na potnika v vsakem posameznem primeru. Ladjam se izda potrdilo, da je v veljavi zavarovanje ali druga vrsta finančnega jamstva, vzorec potrdila pa je v Prilogi I priložen k protokolu.

Omejitev odgovornosti

Protokol je znatno povišal omejitve odgovornosti, da odražajo sedanje razmere, olajšal pa je tudi mehanizem za dvigovanje omejitve v prihodnje.

Prevoznik je odgovoren, razen če dokaže, da je bila nezgoda posledica vojne, sovražnosti, državljanske vojne, vstaje ali izjemnega, neizogibnega ali neustavljivega naravnega pojava; ali nastala zaradi dejanja ali opustitve dejanja z namenom povzročitve nesreče s strani tretje osebe.

Če izguba preseže omejitev, je prevoznik dodatno odgovoren - do zgornje meje 400.000 SDR (480.000 EUR) na potnika v vsakem posameznem primeru, razen če prevoznik dokaže, da je do nesreče, ki je povzročila škodo, prišlo brez krivde ali malomarnosti prevoznika.

Prevoznik odgovarja za izgubo, nastalo zaradi smrti ali poškodbe potnika, ki ni posledica pomorske nesreče, če je do nesreče, ki je povzročila škodo, prišlo po njegovi krivdi ali zaradi malomarnosti. Breme dokazovanja krivde ali malomarnosti nosi tožnik.

Odgovornost prevoznika obsega le škodo, nastalo v nesrečah, ki so se zgodile med prevozom. Dokazno breme, da je do nesreče, ki je povzročila škodo, prišlo med prevozom, pa tudi glede obsega škode, nosi tožnik.

Izguba ali poškodovanje prtljage in vozil

- odgovornost prevoznika za izgubo ali poškodovanje kabinske prtljage je omejena na 2.250 SDR na potnika na prevoz.

- odgovornost prevoznika za izgubo ali poškodovanje vozil, vključno z vso prtljago v ali na vozilu, je omejena na 12.700 SDR na vozilo na prevoz.

- odgovornost prevoznika za izgubo ali poškodovanje druge prtljage je omejena na 3.375 SDR na potnika na prevoz.

- prevoznik in potnik se lahko dogovorita, da prevoznik odgovarja z odbitno franšizo, ki ni večja od 330 SDR v primeru poškodovanja vozila in ni večja od 149 SDR na potnika v primeru izgube ali poškodovanja ostale prtljage; ta znesek se odšteje od izgube ali škode.

Klavzula "opt-out"

Protokol dovoljuje državi podpisnici, da s posebnimi določbami nacionalne zakonodaje uredi mejo odgovornosti za osebne poškodbe in smrt, pod pogojem, da nacionalna omejitev odgovornosti, če sploh obstaja, ni nižja od tiste, predpisane v protokolu.

Spreminjanje omejitev

Protokol iz leta 2002 uvaja nov postopek tihe privolitve za dvig zgornje meje odgovornosti. Predlog za spremembo omejitev, ki bi ga podala najmanj polovica podpisnic protokola, bi bil posredovan vsem državam članicam Mednarodne pomorske organizacije (IMO) in vsem državam podpisnicam ter bi ga nato obravnaval pravni odbor IMO. Predlogi sprememb bi bili sprejeti, če bi zanje glasovali najmanj 2/3 držav podpisnic konvencije, kakor je bila spremenjena s tem protokolom in ki bi bile prisotne pri glasovanju v pravnem odboru, začeli pa bi veljati 18 mesecev po njihovi odobritvi. Datum odobritve bi bil 18 mesecev po njihovem sprejetju, razen v primeru, da v tem času najmanj ena četrtina držav, ki so bile države podpisnice v času sprejetja, Generalnemu sekretarju IMO sporoči, da ne želi odobriti predloga spremembe.

Regijske organizacije za gospodarsko povezovanje

Prvič v zgodovini konvencij IMO lahko regijska organizacija za gospodarsko povezovanje podpiše dokument. Člen v protokolu določa, da regijska organizacija za gospodarsko povezovanje, ki je sestavljena iz suverenih držav, ki so pristojnost glede določenih zadev, urejenih s tem protokolom, prenesle nanjo, lahko podpiše, ratificira, sprejme in odobri ta protokol ali k njemu pristopi. Regijska organizacija za gospodarsko povezovanje, ki je podpisnica tega protokola, bo imela pravice in obveznosti države podpisnice, v obsegu, v katerem ima regijska organizacija za gospodarsko povezovanje pristojnost v zadevah, ki jih ureja ta protokol.

2. Katere določbe, ki urejajo odgovornost za pomorski prevoz potnikov so sedaj v veljavi v EU?

Dokler Atenska konvencija ne bo odobrena in/ali vključena v pravo EU, urejata vprašanje odgovornosti do potnikov na morju dva sklopa zakonodaje: notranje pravo držav članic in mednarodno pravo za tiste države članice, ki so ratificirale Konvencijo o omejitvi odgovornosti za pomorske tožbene zahtevke (LLMC)(6) iz leta 1976 ali njen protokol(7) iz leta 1996.

Najvišja meja odgovornosti se v dveh različicah LLMC razlikuje, protokol iz leta 1996, ki je bolj "radodaren", ima nižjo omejitev odgovornosti od tiste, predvidene v Atenski konvenciji. (glej preglednico)

 

Najvišji znesek odškodnine na potnika

Atenska konvencija (1974)

- 46 666 SDR(8)

Atenska konvencija (kakor je bila spremenjena leta 2002)

(

- 250.000 SDR(9) (popolna odgovornost za pomorske nesreče)

- 400 000 SDR(10) (krivdna odgovornost)

LLMC 1976

46 666 SDR(11)

s splošno omejitvijo 25 milijonov SDR(12)

Protokol k LLMC iz leta 1996

175 000 SDR(13)

Vključitev Atenske konvencije v pravo ES bi torej nudila več zaščite potnikom na ravni EU, bi pa povzročila nekatere težave pri usklajevanju teh zakonodajnih sklopov.

3. Dodatne določbe k Atenski konvenciji iz predloga

Razširitev obsega uporabe na domači promet (obrežna plovba) in celinske plovne poti: obseg uporabe predlagane uredbe je širši od obsega Atenske konvencije iz leta 2002. Zajema obseg Atenske konvencije (z namenom zagotoviti polno izvršljivost Konvencije v okviru EU), razteza pa se tudi na prevoz v posameznih državah članicah in po celinskih plovnih poteh.

Predlagana uredba odpravlja možnosti držav članic v skladu z Atensko konvencijo iz leta 2002 za določitev višjih meja odgovornosti od tistih, določenih v Konvenciji; kot obrazložitev Komisija navaja cilj popolne enotnosti v EU.

Odškodnina ne bo višja od nadomestne vrednosti opreme v primeru popolnega ali delnega uničenja ali izgube ali poškodovanja invalidske opreme/medicinske opreme potnika z zmanjšano gibljivostjo. Ta določba je v skladu s predlogom o pravicah železniških potnikov, kakršna je sedaj v postopku soodločanja.

Določena so predplačila v skladu z načrtom, predvidenim v zračnem in železniškem sektorju.

Končno je predvideno obvestilo pred začetkom potovanja, zlasti z informacijami o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila. V predlogu ni predvideno posebno sredstvo obveščanja (za razliko od zračnega prometa - glej uredbo o črnem seznamu letalskih prevoznikov in identiteti prevoznika, ki storitev opravi).

4. Stališče poročevalca

· Razširitev obsega uporabe na domači promet (obrežna plovba) in prevoz po celinskih plovnih poteh. Povedano je bilo, da bi izvrševanje tega predloga za obrežni prevoz in za prevoz po celinskih plovnih poteh nepotrebno obremenilo prevoznike v tem sektorju. Vendar niso bili še predstavljeni natančni dejavniki, ki kažejo na neprimernost širitve tega načrta tudi na te trge, zlasti kar zadeva omejitve odgovornosti. Poročevalec meni, da je to širitev možno opraviti in da bo zavarovalni trg sposoben zavarovati tovrstno tveganje za sprejemljiv dodatni strošek za potnike. Vseeno pa, ker prevozniki v domačem pomorskem prometu in po celinskih plovnih poteh ne poznajo načrtov, ki se izvajajo na mednarodni ravni, in ker bo zavarovalni trg moral organizirati jamstva in neposredne tožbe na področju tveganj, se predlaga, da bi ti prevozniki in subjekti na zavarovalnem trgu dobili dodaten rok za začetek izvrševanja uredbe, in sicer bi morali dve leti za redne trajektne povezave v notranjem pomorskem prometu in štiri leta za celinske plovne poti v tem pogledu zadostovati.

· Informacije pred začetkom potovanja. To določbo je treba spoštovati, vendar bi morala biti usklajena s tem, kar je bilo storjeno na področju drugih prevoznih sredstev (glede zračnega prevoza glej uredbo o identiteti prevoznikov). Vsebino obveznosti obveščanja bi se lahko podrobneje določilo kasneje (kot priloga vozovnici (splošni pogoji poslovanja) in/ali vključeno v brošuro).

· Obravnavanje terorističnih tveganj

O vprašanju vključitve, izključitve ali posebnem obravnavanju terorističnega tveganja v načrt odgovornosti Atenske konvencije se sedaj razpravlja v IMO (pravni odbor - LEG). Povezano je s t.im. nemožnostjo zavarovanja teh tveganj (vsaj s stališča P&I), ob upoštevanju člena 3.1(b) konvencije, ki določa, da prevoznik ni odgovoren le v primeru, če dokaže, da je nesreča "nastala zaradi dejanja ali opustitve dejanja z namenom povzročitve nesreče s strani tretje osebe". Kompromisna rešitev bi vključevala posebno kritje terorističnega tveganja s ureditvijo obstoječega zavarovanja vojnega tveganja tako, da se vzpostavi subjekte, podobne klubom P&I, ki bi lahko delovale kot ponudniki zavarovalnega kritja. Ta subjekt bi lahko izdal finančno jamstvo le v zvezi z delom zavarovanja, ki zajema vojno tveganje, sam pa bi bil 100% pozavarovan na trgu vojnega tveganja. V skladu z najnovejšimi podatki IMO, bi bil posrednik iz Londona pripravljen kriti ta tveganja.

Torej bi bilo možno na naslednjem zasedanju LEG (oktobra) doseči kompromis o tej zadevi, toda te razprave po vsej verjetnosti ne bodo zaključene pred sprejetjem poročila v prvem branju. To vprašanje bi pa lahko bilo obravnavano s pomočjo predlogov sprememb k predlogu, v kolikor bi se izkazalo, da je poseben predlog spremembe o terorističnem tveganju potreben, in v kolikor Evropski parlament želi sedaj imeti pravico do soodločanja o tem vprašanju in/ali želi, da je teroristično tveganje jasno vključeno v področje delovanja uredbe.

(1)

Bela knjiga "Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve" - KOM(2001) 0370, 12.9.2001.

(2)

Sklep Sveta (2001/539/ES) z dne 5. aprila o sklenitvi Konvencije o poenotenju nekaterih pravil za mednarodni letalski prevoz (Montrealska konvencija) s strani Evropske skupnosti.

(3)

Uredba (2027/1997) o odgovornosti letalskih prevoznikov v primeru nesreče, kakor je bila spremenjena z Uredbo (889/2002/ES).

(4)

KOM(2004)0143, ki jo je spremenil TRAN (Poročilo EP/ TRAN (A6-0123/2005))

(5)

COM(2003)0357.

(6)

FR, LT in NL so ratificirale LLMC, vendar ne tudi Atenske konvencije.

(7)

DK, FI, DE in MT so ratificirale protokol k LLMC iz leta 1996, vendar ne tudi Atenske konvencije.

(8)

56 000 €.

(9)

300 000 €.

(10)

480 000 €.

(11)

56 000 €.

(12)

30 milijonov €

(13)

210 000 €.


MNENJE Odbora za pravne zadeve (22.11.2006)

za Odbor za promet in turizem

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč

(KOM(2005)0592 – C6‑0057/2006 – 2005/0241(COD))

Pripravljavka mnenja: Piia-Noora Kauppi

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Odbor za pravne zadeve Evropskega parlamenta v celoti podpira cilj Komisije glede vključitve Atenskega protokola Mednarodne pomorske organizacije iz leta 2002 v zakonodajo Skupnosti. Poleg tega ureditev odgovornosti za potnike v pomorskem prometu EU pravilno vključuje plovne poti po morju in celinske plovne poti v primeru nesreč ter pripomore k varnosti potnikov.

Preden pa se protokol iz leta 2002 prenese v zakonodajo Skupnosti, mora Mednarodna pomorska organizacija najti celovito rešitev za odprti vprašanji, ki sta povezani s protokolom, namreč ali dati zavarovalnicam možnost, da ponudijo prevoznikom potnikov zavarovanje, s katerim bi krili odgovornost, določeno v protokolu iz leta 2002, in ali so zavarovalnine za taka zavarovanja za prevoznike primerne, pa tudi, ali naj se prevoznike oprosti odgovornosti v primeru nesreč, nastalih zaradi terorizma. Pri malih prevoznikih, ki delujejo na domačih plovnih poteh, je treba posebno pozornost posvetiti ciklični naravi njihove dejavnosti. Zahteva po predplačilu naj velja le za primer nesreče prevoznega sredstva, kjer je odgovornost prevoznika objektivna.

Ta uredba mora biti v svojih bistvenih delih enakovredna protokolu iz leta 2002 in se mora izvajati hkrati s protokolom.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija(1)  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 3 a (novo)

(3a) Ta uredba mora biti po vsebini enaka Atenski konvenciji iz leta 2002, z izjemo odstopanj, ki so v njej opredeljena ločeno. Uredba in Atenska konvencija iz leta 2002 morata začeti veljati istočasno.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 3 b (novo)

(3b) Sistem zavarovanja, ki se zahteva v skladu s konvencijo, mora biti sprejemljiv za ladjarje. Ladjarjem mora biti omogočeno, da svoj sistem zavarovanja urejajo gospodarno, zlasti pri malih ladjarjih, ki opravljajo storitve domačega prevoza, pa je treba upoštevati, da je njihova dejavnost odvisna od sezone. Prehodno obdobje, ki bo omogočeno ob izvajanju te uredbe, mora biti dovolj dolgo, da se bo obvezno zavarovanje iz te uredbe lahko uporabljalo brez poseganja v veljavni sistem zavarovanja.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 4

(4) V primeru smrti ali poškodbe potnika je treba prevoznika zavezati k predplačilu.

(4) V primeru smrti ali poškodbe potnika v nesreči prevoznega sredstva, za katero je za prevoznika določena objektivna odgovornost za škodo, je treba prevoznika zavezati k predplačilu.

Predlog spremembe 4

Člen 4, odstavek 1

Člen 7(2) Atenske konvencije 2002 se za prevoz potnikov v okviru obsega te uredbe ne uporablja, razen če se za uporabo pri spreminjanju te uredbe odločijo vse države članice.

Člen 7(2) Atenske konvencije 2002 se za prevoz potnikov v okviru obsega te uredbe ne uporablja, razen če to uredbo spremeni Svet, tako da deluje v soglasju skozi celoten postopek iz člena 251 pogodbe.

Obrazložitev

Ker se člen 7(2) Atenske konvencije nanaša na omejitev odgovornosti za smrt in telesne poškodbe, je primerneje jasno navesti, da je mogoče spremeniti uporabo te določbe le s postopkom soodločanja.

Predlog spremembe 5

Člen 5

V primeru smrti ali poškodbe potnika prevoznik v 15 dneh po identifikaciji osebe, upravičene do odškodnine, izvede predplačilo, ki ustreza pokritju osnovnih ekonomskih potreb. V primeru smrti to plačilo znaša najmanj 21.000 EUR.

V primeru smrti ali poškodbe potnika prevoznik v 15 dneh po identifikaciji osebe, upravičene do odškodnine, izvede predplačilo, ki ustreza pokritju osnovnih ekonomskih potreb. V primeru smrti to plačilo znaša najmanj 21.000 EUR. Predplačilo se uporablja le v primerih nesreč prevoznega sredstva, v zvezi s katerimi je bila objektivna odgovornost za škodo pripisana prevozniku. Predplačilo ne pomeni priznavanja odgovornosti in se lahko izravna pri morebitnih naslednjih zneskih, izplačanih v skladu s to uredbo.

Predlog spremembe 6

Člen 6, odstavek 1

Prevoznik, prevoznik izvajalec in/ali organizator potovanja potnikom pred začetkom potovanja posredujejo informacije o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, zlasti informacije o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila.

Prevoznik, prevoznik izvajalec in/ali organizator potovanja potnikom pred začetkom potovanja posredujejo informacije o njihovih pravicah v skladu s to uredbo, zlasti informacije o omejitvah odškodnine za primer smrti, osebne poškodbe ali izgube in poškodbe prtljage, o pravici do neposredne tožbe zoper zavarovalnico ali osebo, ki zagotavlja finančno varnost, in o njihovi pravici do predplačila za nesrečo prevoznega sredstva, za katero je bila za prevoznika določena objektivna odgovornost za škodo.

Predlog spremembe 7

Člen 8, odstavek 2

Uporablja se od [datum začetka veljavnosti Uredbe ali datuma začetka veljavnosti Atenske konvencije za Skupnost, glede na to, kateri je kasnejši].

Uporablja se od datuma začetka veljavnosti Atenske konvencije za Skupnost in v vsakem primeru od datuma, ko Mednarodna pomorska organizacija sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi sprejemljive zavarovalne stroške za prevoznike in oprostitev odgovornosti le-teh v primeru nesreč, ki nastanejo zaradi terorizma, glede na to, kateri je kasnejši.

POSTOPEK

Naslov

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odgovornosti prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0592 – C6-0057/2006 – 2005/0241(COD)

Pristojni odbor

TRAN

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

JURI
16.2.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Piia-Noora Kauppi
23.2.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

13.7.2006

3.10.2006

20.11.2006

 

 

Datum sprejetja

20.11.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

13

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Maria Berger, Carlo Casini, Rosa Díez González, Giuseppe Gargani, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Achille Occhetto, Aloyzas Sakalas, Gabriele Stauner, Diana Wallis, Nicola Zingaretti, Jaroslav Zvěřina

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Nicole Fontaine, Eva Lichtenberger, Manuel Medina Ortega

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

(1)

Še neobjavljeno v UL.


POSTOPEK

Naslov

Odgovornost prevoznikov potnikov po morju in celinskih plovnih poteh v primeru nesreč

Referenčni dokumenti

KOM(2005)0592 - C6-0057/2006 - 2005/0241(COD)

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

TRAN

16.2.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

JURI

16.2.2006

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Paolo Costa

21.3.2006

 

 

Obravnava v odboru

19.4.2006

10.10.2006

23.11.2006

 

Datum sprejetja

27.2.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

45

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Gabriele Albertini, Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Paolo Costa, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Seán Ó Neachtain, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Luís Queiró, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Toussas, Yannick Vaugrenard, Marta Vincenzi, Lars Wohlin, Corien Wortmann-Kool, Roberts Zīle

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zsolt László Becsey, Johannes Blokland, Philip Bradbourn, Jeanine Hennis-Plasschaert, Anne E. Jensen

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov