POROČILO o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije

13.3.2007 - (2006/2205(INI))

Odbor za proračun
Poročevalec: Alain Lamassoure.

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije

(2006/2205(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju resolucij z dne 22. novembra 1990 o prihodnjem financiranju Evropske skupnosti[1] in dne 21. aprila 1994 o novem sistemu lastnih sredstev za Evropsko unijo[2],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 94/728/ES, Euratom z dne 31. oktobra 1994 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[3],

– ob upoštevanju dokumenta z dne 7. oktobra 1998 "Financiranje Evropske unije – poročilo Komisije o delovanju sistema virov lastnih sredstev" (KOM(1998)0560 - C4‑0579/1998),

– ob upoštevanju resolucije z dne 11. marca 1999 o nujnosti spremembe in reforme sistema virov lastnih sredstev Evropske unije[4],

– ob upoštevanju svojega stališča z dne 17. novembra 1999 o predlogu Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije (KOM(1999)0333)[5],

– ob upoštevanju Sklepa Sveta 2000/597/ES, Euratom z dne 29. septembra 2000 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti,[6]

– ob upoštevanju poročila Komisije o delovanju sistema virov lastnih sredstev[7] in predloga Komisije za novo odločbo Sveta o sistemu virov lastnih sredstev, ki mu je priložen predlog uredbe o izvajanju ukrepov za korekcijo proračunskih neskladij [8], predstavljen 14. julija 2004,

– ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta: Lastna sredstva: razvoj sistema v EU s 25 državami članicami, 30. junij 2005[9].

– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 v Bruslju,

– ob upoštevanju predloga Komisije za Sklep Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti in delovnega dokumenta Komisije o izračunavanju, financiranju, plačilu in vnosu v proračun popravka proračunskih neravnovesij v korist Združenega kraljestva („popravek za Združeno kraljestvo“) v skladu s členoma 4 in 5 Sklepa Sveta 2006/xxx/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[10],

– ob upoštevanju resolucije z dne 4. julija 2006 o predlogu Sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[11],

– ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta "Lastna sredstva EU – predhodna ocena obsega davkov držav članic pri podpori vseevropskega davčnega sistema", predstavljene januarja 2007[12],

– ob upoštevanju srečanj Odbora za proračun s predsedniki odborov za proračun nacionalnih parlamentov 16. junija 2005 in 21. junija 2006,

– ob upoštevanju odgovorov na vprašalnik o lastnih virih, ki ga je Odbor za proračun 30. novembra 2005 poslal vsem odborom za proračun v nacionalnih parlamentih držav članic,

– ob upoštevanju uradne in neuradne izmenjave mnenj med sedanjim poročevalcem za lastna sredstva in pristojnimi parlamentarnimi odbori ali njihovimi predstavniki, ki je na povabilo nacionalnih parlamentov, zainteresiranih za razpravo o tem vprašanju, potekala v letih 2006 in 2007,

– ob upoštevanju rezultatov delovnih skupin o prihodnjem financiranju Evropske unije na skupnih parlamentarnih srečanjih 8. in 9. maja 2006 ter 4. in 5. decembra 2006,

–   ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[13], zlasti točke 8 tega sporazuma, in izjave št. 3 o pregledu finančnega okvira, ki je priložena sporazumu,

–   ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za ustavne zadeve, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za regionalni razvoj (A6–0066/2007),

A. ker je bila na začetku Evropska skupnost ali Evropska skupnost za premog in jeklo, ustanovljena 23. julija 1952, financirana z dejanskim sistemom virov lastnih sredstev, ki je temeljil na zaračunavanju dajatev za vsako tono proizvedenega jekla, medtem ko so podjetja za proizvodnjo premoga in jekla plačevale dajatve neposredno v proračun ESPJ,

B.  ker je bilo v okviru Rimske pogodbe z dne 25. marca 1957 določeno, da se Evropska gospodarska skupnost financira z nacionalnimi prispevki le v prehodnem obdobju, ob koncu tega obdobja pa bi moral slediti prehod na sistem virov lastnih sredstev,

C. ker se je ta prehod zgodil šele 21./22. aprila 1970, ko je Evropski svet v Luxembourgu sprejel sklep o ukinitvi nacionalnih prispevkov in uvedbi novega sistema financiranja, temelječega na dveh dejanskih virih lastnih sredstev – kmetijske dajatve in carine, ki ju dopolnjuje tretji vir na osnovi davka na dodano vrednost (DDV),

D. ker so bila vsa prizadevanja[14] Parlamenta, da pri določanju ocenjene osnove, ki se bi jo uporabljalo pri sredstvih iz vira DDV ("metoda dohodkov") uporabi dejanske dohodke od DDV namesto usklajene osnove, izračunane na podlagi povprečne ponderirane stopnje za skupne neto prihodke ("prihodkovna metoda"), zaman in se je zato vir sredstev DDV od dejanskega vira lastnih sredstev z močno neposredno povezavo z evropskim državljanom, spremenil v orodje za računanje prispevka države članice,

E.  ker je v "sporazumu iz Fontainebleauja", ki so ga sklenili predsedniki držav in vlad 25. in 26. junija 1984, jasno navedeno, da je "politika izdatkov končno ključno sredstvo za reševanje vprašanja proračunskih neravnovesij"; ker je kljub temu Evropski svet istočasno vzpostavil "britanski rabat" ali mehanizem popravka za Združeno kraljestvo, ki določa, da od leta 1985 Združeno kraljestvo prejema 66 % razlike med deležem plačil za DDV in deležem razporejenih odhodkov za zadevno leto, ker stroške tovrstnega rabata financirajo vse države članice, določena pa je bila zgornja meja prispevka Nemčije, ker je zaradi tega Združeno kraljestvo upravičeno do rabata na letne prispevke v proračun EU v povprečni višini 5,3 milijarde EUR v obdobju 2001–2004,

F.  ker so se na istem srečanju predsedniki držav in vlad dogovorili, da je lahko do enakega rabata, načeloma in v določenem trenutku, upravičena "katera koli država članica, za katero bi bilo ugotovljeno, da bi morala nositi preveliko proračunsko breme v primerjavi z njeno sorazmerno blaginjo",

G. ker je Evropski svet v Bruslju 11.–13. februarja 1988 določil zgornjo mejo proračuna Skupnosti, in sicer 1,2% BDP za plačila in 1,3% za obveznosti, ter potrdil, da države članice lahko obdržijo 10 % prihodkov iz tradicionalnih lastnih sredstev za kritje stroškov zbiranja,

H. ker se je zgornja meja za lastna sredstva zvišala na 1,24 % BND EU v odobritvah plačil in 1,31 % v odobritvah za prevzem obveznosti v obdobju 1993–1999, za EU s 15 državami članicami, in je kljub širitvi od takrat ostala nespremenjena,

I.   ker je, kar je še najpomembneje, Evropski svet je v Bruslju leta 1988 uvedel četrti "dodatni" vir na osnovi BDP, iz katerega bi morali črpati sredstva, če in ko znesek iz naslova DDV in tradicionalnih lastnih sredstev ne bi zadoščal za kritje finančnih obveznosti Skupnosti,

J.   ker je sčasoma ta vir postal ključni vir za proračun Evropske unije in bo v finančnem letu 2007 predvidoma prispeval 70 % prihodka, medtem ko sredstva iz naslova DDV prispevajo približno 15 %, delež tradicionalnih lastnih sredstev (carin in kmetijskih dajatev) pa se je tako zmanjšal na le 15 % dohodka,

K. ker veljavni Sklep o lastnih sredstvih z dne 29. septembra 2000, ki je začel veljati 1. marca 2002, določa: zgornjo mejo lastnih sredstev v višini 1,24% BND Unije (enakovredna 1,27% BDP) za odobritve plačil in 1,31% BND (enakovredna 1,335 % BDP) za odobritve za prevzem obveznosti, 25-odstotno nadomestilo za države članice za kritje stroškov zbiranja tradicionalnih lastnih sredstev, najvišjo stopnjo DDV v višini 0,50%, omejitev osnove davka na dodano vrednost v državah članicah na 50 % njihovega BDP (omejitev osnove DDV) in rabat v korist ene države članice z izjemami za nekatere države članice pri financiranju tega rabata,

L.  ker je namen najnovejšega predloga Komisije, predstavljenega v letu 2006, izvajanje sklepov Evropskega sveta z dne 15./16. decembra 2005 na področju lastnih sredstev, katerih poglavitna značilnost je, da za nekatere države članice neto plačnice k že obstoječemu seznamu izjem dodajajo še več posebnih pogojev, kot so npr. nižje stopnje DDV ali bruto znižanje letnih prispevkov iz BND, kar povečuje zapletenost in nerazumljivost sistema ter nadaljnje vzdrževanje kratkovidnega koncepta proračunskih neravnovesij,

M. ker je Evropski svet ponovno potrdil sklep, sprejet v letu 2000, o povečanju premije za zbiranje sredstev za države članice od 10 % na 25 % tradicionalnih lastnih sredstev, kljub neizpodbitnemu dejstvu, da to ni v nobeni povezavi z dejanskimi stroški za zbiranje sredstev, ki jih imajo države članice, in daje prednost državam članicam, ki zberejo velik delež carinskih dajatev na škodo drugih držav, in mora biti zato raje upoštevana druga oblika rabata,

N. ker so predlog Komisije za nov sklep o lastnih sredstvih, čeprav ga je Parlament že sprejel[15], v Svetu ustavile države članice, ki so ga na začetku podprle, sedaj pa mu nasprotujejo, ker ga same ne želijo izvajati,

O. ker je celovit pregled prihodkov in odhodkov EU, ki je v skladu z medinstitucionalnim sporazumom z dne 17. maja 2006 predviden v letu 2008/2009, priložnost za povratek k dejanskemu, a pravičnemu, sistemu virov lastnih sredstev v duhu ustanovnih pogodb Evropskih skupnosti in te priložnosti Parlament ne želi zamuditi;

P.  ker od začetka leta 2006 potekajo posvetovanja z nacionalnimi parlamenti, zainteresiranimi za razpravo o tem vprašanju, z namenom, da bi vložili vsa prizadevanja za oblikovanje skupne parlamentarne podlage pri skorajšnjem postopku pregleda,

Q. ker so bila doslej ta posvetovanja pravzaprav preprosta izmenjava osebnih mnenj med poslanci, ker večina nacionalnih političnih strank in parlamentov še ni imela priložnosti sprejeti uradnega stališča o vprašanju lastnih sredstev,

R.  vendar so ta srečanja udeležencem omogočila opredelitev več skupnih točk ter skupnega cilja, ki si prizadeva za vzpostavitev skupnega delovanja na področju prihodnjega financiranja EU,

S.  ker je v tem času predsednik portugalskega parlamenta predlagal organizacijo konference predsednikov odborov za proračun in finance nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta v okviru Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC), v času portugalskega predsedovanja EU v drugi polovici leta 2007, ki bo posvečena izključno vprašanju lastnih sredstev Unije,

Pomanjkljivosti sedanjega finančnega sistema

1.  poudarja, da je sistem, v katerem se približno 70 % prihodkov Unije ne črpa iz lastnih sredstev, ampak iz nacionalnih proračunov iz naslova BNP, 15% pa iz virov kot so delež stopnje DDV, ki je (zaradi načina po katerem je določena) v vsakem pogledu ne moremo obravnavati kot lastno sredstvo EU, vendar je v nasprotju z določbami in duhom Rimske pogodbe; poudarja, da obstoj Evropske unije zagotavlja povečanje trgovanja znotraj Skupnosti in "blaginjo" držav članic, zaradi česar se EU popolnoma upravičeno lahko opremi s sistemom dejanskih virov lastnih sredstev in ne s sistemom virov, vezanih na nacionalne prispevke;

2.  priznava, da so sredstva iz BNP za državljane manj vidna, vendar bolj pravična v povezanih prispevkih k splošni ravni blaginje;

3.  poudarja, da so prav "članarine" okrepile kratkovidno razpravo o neto plačnikih, ki ne upravičuje koristi Evropske unije na področju miru, svobode, blaginje in varnosti, ne glede na to, da je načelo "neto proračunskega salda" zelo pomanjkljivo tudi v tehničnem smislu in ne omogoča ničesar več od izračuna približnih zneskov; poudarja, da niti stran prihodkov ("roterdamski učinek") niti stran odhodkov ("luksemburški učinek") neto salda ne odražata dejanskih razmer na celovit način;

4.  izraža globoko prepričanje, da je obstoječi sistem virov lastnih sredstev, ki temelji na prispevkih držav članic, nepravičen za splošno javnost in nedemokratičen ter ne pomaga pri poudarjanju obveze za evropsko povezovanje; poleg tega tak sistem, ker se prispevek Evropski uniji razume kot dodatno breme za nacionalne proračune, zaradi trenutnih proračunskih primanjkljajev, zlasti v večjih državah članicah, Uniji ne zagotavlja zadostnih sredstev za vse njene politike; zelo kritično ocenjuje nastale razmere, ki posameznim državam članicam dopuščajo, da lahko uradno financirajo le politike v lastnem interesu; izraža bojazen, da je to lahko začetek uničenja vrednot, ki so zaznamovale uspeh Evropske unije v zadnjih petdesetih letih;

5.  poudarja, da je obstoječi sistem s štirimi različnimi viri ter različnimi mehanizmi rabata, vključno s tistimi v korist ene države članice, kot je na primer britanski rabat, ali posebnimi, kot so rabati pri financiranju drugih rabatov, izjemno zapleten, nepregleden in popolnoma nerazumljiv evropskim državljanom; poudarja, da sistem v ničemer ne prispeva k izpolnjevanju zahteve za vzpostavitev neposredne povezave med Unijo in njenimi državljani;

6.  ugotavlja, da zahteva po glasovanju s soglasjem v odločitvah o "lastnih sredstvih" in "finančnih perspektivah" vsak izid glasovanja na teh področjih pogojuje z dobro voljo in finančno sposobnostjo celo najbolj omahljivih držav članic, bogatih ali revnih; zato ni presenečen, da so tovrstni izidi pogosto obžalovanja vredni;

7.  poudarja, da pravilo o soglasju pri vprašanjih obdavčenja zadeve še nadalje zapleta;

8.  nepravilnostim tega sistema pripisuje pomanjkljivosti dogovora Evropskega sveta o novem finančnem okviru 2007–2013, doseženega na srečanju Evropskega sveta 14./15. decembra 2005; meni, da dogovor o finančnem svežnju s številnimi izjemami pri prihodkih ter darili nekaterim državam članicam v obliki kompenzacije pri odhodkih najbolj jasno priča o popolnem propadu sedanjega sistema; kot nesprejemljivo ocenjuje dejstvo, da so vse države članice dosegle dogovor o pomembnih dejavnostih na ravni Skupnosti, kot so npr. Galileo ali vseevropska omrežja, ter določile cilje kar zadeva göteburške in lizbonske cilje ter cilje tisočletja, sedaj pa jih nihče noče financirati;

9.  obžaluje dejstvo, da je Evropski svet v Bruslju leta 2005 ustvaril še bolj zapleten in nepregleden sistem, namesto da bi poenostavil sedanjega in izboljšal njegovo preglednost tako, da ohrani popravek za Združeno kraljestvo načeloma nespremenjen, in da doda nadaljnja odstopanja in popravke, ki bodo koristili drugim državam članicam;

10. poudarja, da če bi popolnoma upoštevali sklep iz Edinburgha iz leta 1992 o uvedbi zgornje meje 1,24% BND, bi proračun Skupnosti v zadnjih 13 letih pridobil 0,2% BND letno, kar je enako povečanju za 240 milijard EUR; meni, da je ta znesek, ki so ga na predlog britanskega predsedstva soglasno sprejele vse države članice, nujno potreben, da bi Evropski uniji omogočil delovanje v skladu z njenimi vse večjimi pristojnostmi, zlasti kar zadeva prizadevanja za doseganje lizbonskih ciljev (inovacije, infrastruktura in zaposlovanje) ali kot določajo pogodbe iz Maastrichta, Amsterdama in Nice, če pustimo ob strani osnutek Ustave in Unijo s 27 državami članicami;

11. opozarja, da se je od leta 1995 evropski proračun realno povečal le za 8,2%, njegov delež v BND se je zmanjšal, medtem ko so se v enakem obdobju nacionalni proračuni povečali za povprečno 23 %, t.j. skoraj trikrat več;

Prva faza reforme: izboljšan sistem nacionalnih prispevkov

12. je seznanjen z dejstvom, da bo vsaka reforma sistema virov lastnih sredstev občutljiva in težavna naloga, ki jo je treba izvajati v sodelovanju s parlamenti držav članic; zato poziva k progresivnemu pristopu, ki bi ga lahko uvedli v dveh korakih, vendar mora oblikovati del ene same odločitve na račun dejstva, da bo težaven postopek onemogočil, da bi sprejeli obe odločitvi v relativno kratkem času. Začasna in prehodna prva faza bo vodila v izboljšanje sedanjega sistema nacionalnih prispevkov, za katerega bi morala veljati naslednja politična načela:

· enakost med državami članicami

· preprosta predstavitev sistema izvoljenim predstavnikom in državljanom

· solidarnost in enako dostojanstvo med državami članicami

· vzpostavitev politične povezave med reformo prihodkov in pregledom odhodkov, kot že ustrezno določa medinstitucionalni sporazum

Enakost med državami članicami

13. opredeljuje "enakost med državami članicami" z odsotnostjo kakršnegakoli proračunskega privilegija za katerokoli državo članico; priznava, da je se lahko določene države članice težko odpovejo dolgi praksi posebnih določb na strani prihodkov in določeni razporeditvi odhodkov lahko opravičujejo, da se kakršnakoli reforma izvede le postopoma ("postopno ukinjanje" starega sistema); vendar meni, da dolga praksa proračunskih privilegijev ne more biti dokaz za ohranitev sistema, ki ne bo več upravičen, ko bodo izvedene potrebne reforme;

Preprosta predstavitev

14. poudarja, da je izboljšani sistem pomembno predstaviti na najpreprostejši možni način, da je razumljiv in pregleden za evropske državljane; obžaluje, da so določene odločitve, npr. sklepi Evropskega sveta iz decembra 2005 v Bruslju v zvezi s financami EU, ki vplivajo na življenje vseh evropskih državljanov, predstavljene na popolnoma nerazumljiv način;

Solidarnost in enako dostojanstvo držav članic

15. poziva k vzpostavitvi sistema, ki varuje načela solidarnosti in enakega dostojanstva držav članic; meni, da se ta načela uničujejo z ohranjanjem privilegijev v korist nekaterih, medtem ko so drugi kompenzirani s ponižujočim barantanjem za zaprtimi vrati zasedanj Evropskega sveta; opozarja, da od 46 členov v sklepih bruseljskega Evropskega sveta iz decembra 2005, ki določajo odhodke v novem razdelku 1b – Kohezija za rast in zaposlovanje, celotnih 20 predstavlja "dodatne določbe", ki svobodno zagotavljajo "božična darila" različnim državam članicam ali regijam[16];

Politična povezava med reformo prihodkov in reformo odhodkov

16. prepričan je, da je politična povezava med reformo prihodkov in pregledom odhodkov neizogibna in popolnoma razumljiva, zlasti dokler logika financiranja politik Skupnosti s prihodki, ki izvirajo iz nacionalnih proračunov, še vedno predstavlja vodilno načelo Unije;

Začasnost in prehodnost sistema

17. poudarja, da je treba katerikoli izboljšani sedanji sistem v prvi fazi predlaganega dvostopenjskega pristopa obravnavati kot začasen in prehoden, ker je zaradi hudih pomanjkljivosti sistema prispevkov držav članic politično nevzdržen;

Priporočila za izboljšan sistem nacionalnih prispevkov

Predlogi komisarke Schreyer

18. opozarja, da so predlogi za izboljšanje sedanjega sistema financiranja že izoblikovani, npr. tisti, ki jih je komisarka Michaele Schreyer predložila julija 2004[17], v skladu s katerimi:

· je vsaka država članica ne glede na svoje bogastvo upravičena do rabata, ki se aktivira, ko prispevek v proračun EU doseže prag 0,35% BND;

· bi bilo povračilo v obliki 66-odstotnega znižanja neto prispevka države članice;

· je skupni najvišji znesek povračila za vse popuste omejen na 7,5 milijarde EUR letno;

19. priznava, da so bili nekateri vidiki predlogov komisarke Schreyer do sedaj pravilno usmerjeni, saj bi rahlo povečali preglednost sistema, vsaj zaradi odprave načela "rabat na rabat", ker bi omejili kompenzacije in popravke; glavni pozitivni vidik je, da je bil sistem zamišljen kot začasen do leta 2014;

20. vendar je prepričan, da bi posploševanje rabata, čeprav bi se obenem določila zgornja meja za neto proračunski saldo, bila dvojna napaka, ker bi le okrepilo lastnosti sistema, ki so v nasprotju s Skupnostjo, in utrdilo kratkoviden pristop izmerljivega "pravičnega vračila"; prepričan je, da je edina rešitev dokončna ukinitev sistema neto salda vzporedno z reformo vzorca izdatkov; poudarja, da je tisto, kar ločuje evropsko porabo, natanko dodana vrednost, ki temelji na načelu finančne solidarnosti;

Vprašanje strukturnih in kohezijskih odhodkov

21. brezpogojno zavrača zamisel, vključeno v druge predloge reforme o izključitvi strukturnih in kohezijskih odhodkov iz vseh računov zaradi določanja prispevkov držav članic ali rabatov na te prispevke, ker bi takšen korak privedel do razlikovanja med "plemenitimi" in "dvomljivimi"odhodki ter tako odprl vrata za Evropsko unijo à la carte, kjer bi v skrajnem primeru politike financirale le države članice, ki imajo zanje interes;

Zaključek

22. ugotavlja, da je Finska aprila 2004 predstavila predlog za nadomestitev sedanjega finančnega sistema Evropske unije, ki temelji na BND, ob upoštevanju deležev BND kot podlage prispevkov držav članic za lastna sredstva Unije, ukinitvi sredstev DDV v sedanji obliki, saj je le matematična podlaga za izračun nacionalnih prispevkov, in postopni odpravi britanskega popusta do ukinitve leta 2013;

23. poudarja dejstvo, da bi ta sistem bil v prednosti zaradi preprostosti, preglednosti in bi predstavljal morebiten korak naprej v oblikovanju dejanskega sistema lastnih sredstev Unije, ter da bi vse države članice, ki trenutno prispevajo za popust Združenega kraljestva, imele od tega koristi, pa tudi samo Združeno kraljestvo bi imelo koristi od ukinitve sredstev DDV; poudarja, da to ne vpliva na dolgoročno vključitev DDV v financiranje Evropske Unije;

24. se zaveda, da je sporazum o novem finančnem sistemu v skladu z usmeritvijo finskega predloga politično sprejemljiv le v okviru celovitega pogajalskega procesa, ki vključuje tudi odhodke; poziva Komisijo, da preuči zgoraj navedeni sistem, ki temelji na BND, ko oblikuje nove predloge o prihodkih EU po postopku pregledovanja, določenem v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006;

25. poudarja, da bi morala povezava med prihodki in odhodki oblikovati enega izmed vidikov premisleka, ki zadeva prehod na nov sistem; zavrača vsakršen poskus za renacionalizacijo skupne kmetijske politike; zato predlaga, da se uporabi možnost za postopno uvajanje procesa obveznega sofinanciranja znotraj EU-15, da se tako zajamči stopnjo podpore, predvidene v sklepu Evropskega sveta iz oktobra 2002;

26. priporoča, da bi se lahko prva faza reforme začela takoj po ratifikaciji sporazuma; čeprav bi se sistem nacionalnih prispevkov kot takšen ohranil, bi postal enostavnejši, preglednejši in povsem skladen s sorazmernim bogastvom vsake države članice; vendar poudarja prehodni značaj te faze, saj je njen edini cilj priprava na vpeljavo resnično novega sistema lastnih sredstev;

Druga faza reforme: novi sistem virov lastnih sredstev

27. potrjuje svoja prejšnja stališča z namenom, da bi oblikovanje dejanskih lastnih sredstev Evropske unije moralo biti cilj reforme prihodkov Unije, s katero bi nadomestili obstoječe mehanizme; opozarja, da ta cilj in predlogi za njegovo uresničitev niso niti najmanj revolucionarni, ampak je njihov namen le zopet obuditi črko in duh temeljnih pogodb;

28. meni, da so naslednja načela, ki so nastala med vsemi stiki z nacionalnimi parlamenti, temelji za katerikoli prihodnji sistem virov lastnih sredstev:

· polno spoštovanje načela fiskalne suverenosti držav članic

· fiskalna nevtralnost

· nespremenjeni obseg proračuna EU

· postopno uvajanje novega sistema

· vzpostavitev jasne politične povezave med reformo prihodkov in reformo odhodkov

Polno spoštovanje fiskalne suverenosti držav članic

29. v skladu s pogodbami in osnutkom Ustave meni, da fiskalno suverenost ohranijo države članice; slednje lahko Unijo za določeno obdobje, ki ga lahko kadarkoli prekličejo, pooblastijo, da ima neposredno korist od določenega deleža davka, kot to velja v večini držav članic za regionalne ali lokalne organe;

Fiskalna nevtralnost

30. prepričan je, če je vse ostalo nespremenjeno, da novi sistem ne sme povečati skupnih javnih odhodkov ali davčne obremenitve državljanov; sklene da, če bi novi sistem davek, ki je viden vsem državljanom, deloma ali v celoti neposredno odvajal Evropski uniji, bi bilo treba zagotoviti enakovredno zmanjšanje na nekem drugem mestu; predlaga, da se nacionalna računska sodišča in Evropsko računsko sodišče pozovejo k preverjanju in zagotavljanju spoštovanja tega načela;

31. meni, da mora razvoj novega sistema virov lastnih sredstev upoštevati prizadevanja držav članic za uskladitev njihovih politik na davčnem področju;

Nespremenjeni obseg proračuna EU

32. meni, da sedaj ni potrebno spreminjati zgornje meje 1,24% BND, ki že omogoča obsežen manevrski prostor; opominja, da se še noben proračun ni približal tej zgornji meji, o kateri so se same države članice dogovorile leta 1992 pod britanskim predsedstvom; najvišjo raven so odobritve za plačila dosegle leta 1993, to je 1,18% BND; poudarja, da, čeprav finančni okvir predvideva delež 1,045 % BND za obdobje 2007–2013, je bil prvi proračun tega obdobja sprejet na ravni, ki obsega le 0,99% BND;

Postopno uvajanje novega sistema

33. poziva k postopnemu uvajanju novega sistema od leta 2014; se zavzema za omogočanje prehodnega obdobja, da bi zagotovili nemoteno postopno ukinitev starega finančnega sistema z vsemi njegovimi posebnimi zgodovinskimi določbami;

Vzpostavitev jasne politične povezave med reformo prihodkov in reformo odhodkov

34. poudarja, da morata reforma strukture prihodkov EU in reforma strukture odhodkov EU potekati vzporedno, kot predvideva izjava 3, ki je priložena novemu medinstitucionalnemu sporazumu z dne 17. maja 2006;

35. ugotavlja, da bo sistem virov lastnih sredstev, ki zagotavlja zadostno in samodejno letno rast prihodkov v proračunu EU, izboljšal politično vzdušje pri sprejemanju proračunskih odločitev in bo omogočil oblikovalcem odločitev, da se osredotočijo na ključne prednostne naloge z dodano evropsko vrednostjo in ne na barantanje o ravneh odhodkov;

36. pozdravlja pobudo, ki je nastala v okviru skupnih srečanj Evropskega parlamenta in parlamentov držav članic s ciljem oblikovanja posebne delovne skupine o lastnih sredstvih; meni, da je dialog s parlamenti držav članic bistvenega pomena za doseganje napredka v zvezi z reformo virov lastnih sredstev;

Možnosti za prihodnost

37. ponavlja, da je v stikih z nacionalnimi parlamenti držav članic večina teh parlamentov izrazila mnenje, da kratkoročno še ni prišel čas za pravi evropski davek; vendar poudarja, da to ne izključuje možnosti, da se države članice, če in ko bodo sprejele odločitev o uvedbi novih davkov, lahko sočasno ali pozneje odločijo, da bodo Unijo pooblastile za to, da lahko neposredno koristi sredstva iz tovrstnih novih davkov;

38. vendar poudarja, da bo v naslednji fazi zelo pomembno preučiti oblikovanje novega sistema virov lastnih sredstev, ki temelji na davku, ki že obstaja v državah članicah; tako bi bil obstoječi davek, deloma ali v celoti neposredno usmerjen v proračun EU kot resnično lastno sredstvo in bila vzpostavljena neposredna povezava med Unijo in evropskimi davkoplačevalci; poudarja, da bi to lahko prispevalo tudi k približevanju nacionalnih davčnih zakonodaj; poudarja, da bi takšna rešitev le zaznamovala vrnitev k načelu, določenemu v Rimski pogodbi, v skladu s katerim se morajo evropski odhodki financirati z evropskimi lastnimi sredstvi;

39. opominja, da so najbolj pogosto omenjeni davki, ki so bili za ta namen upoštevani delno ali v celoti med potekom izmenjav z nacionalnimi parlamenti ali v poročilu Komisije o reformi sistema virov lastnih sredstev, naslednji:

· DDV

· trošarine na motorna goriva za promet in drugi davki na energijo

· trošarine na tobak in alkohol

· davki na dobiček podjetij

40. ugotavlja, da so razprave Evropskega parlamenta poleg drugih možnosti obravnavale tudi:

· davke na poslovanje z vrednostnimi papirji

· davki na prevozne ali telekomunikacijske storitve

· dohodnina

· obdavčenje obresti pri viru

· dobiček ECB (dohodek od tiskanja denarja)

· ekološki davek

· davke na devizne transakcije

· davke na prihranke

· davke na finančne transakcije (Tobinov davek);

41. meni, da je treba ustreznost novega sistema virov lastnih sredstev oceniti v skladu z naslednjimi merili:

· zadostnost: Ali bi prihodki zadostovali za dolgoročno kritje odhodkov EU?

· stabilnost: Ali bi zagotovil stabilne prihodke za proračun EU?

· prepoznavnost in enostavnost: Ali bi bil prepoznaven in razumljiv državljanom EU?

· nizki stroški delovanja: Ali bi bil preprost za uporabo in vključeval nizke sporazumne stroške?

· učinkovita dodelitev sredstev: Ali bi vodil do učinkovite dodelitve sredstev v EU?

vertikalna pravičnost: Ali bi povzročil razdelitev dohodka?

Horizontalna pravičnost: Ali bi imel enak učinek na enakovredne davkoplačevalce po vsej EU?

· pravični prispevki: Ali bi to sredstvo zbiralo prihodke iz držav članic v skladu z njihovo gospodarsko močjo?

42. želi nadaljevati preučitev teh možnosti v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, preden bo sprejel svojo končno odločitev; daje visoko prednost vzpostavitvi, če je mogoče, med predsedovanjem Portugalske, skupnih temeljev za razpravo v zvezi s prihodnjim pregledom prihodkov EU; storil bo vse, kar je potrebno, da doseže stališče glede prihodnosti lastnih sredstev Unije, ki ga bodo lahko podprla večina parlamentov držav članic;

43. meni, da je ta resolucija prva, vendar trdna osnova za nadaljnja prizadevanja za pravičnejše in preglednejše sisteme financiranja Evropske unije; namerava pravočasno razpravljati in sprejeti svoje končno stališče o novem sistemu lastnih sredstev za Evropski unijo, da se bo lahko upošteval v razpravah o celovitem pregledu prihodkov in odhodkov EU, kot je bilo dogovorjeno v MIS dne 17. maja 2006;

o

o   o

44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in priloge posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

ANNEX

Exceptions introduced by the European Council in December 2005 on the expenditure and income side of the budget, namely:

Earmarked for Projects:

· EUR 865 Mio. for the nuclear power plant Ignalina (LIT) and 375 Mio. for the nuclear power plant Bohunice (SLK)

· 200 Mio. for the peace process in Northern Ireland (UK)

Earmarked for Regions

· 879 Mio. for five Polish Objective 2 regions (EUR 107 per citizen)

· 140 Mio. for a Hungarian region (Közép-Magyarország)

· 200 Mio. for Prague

· "phasing-out" support for a Finnish Region and Madeira, which were originally "phasing-in" regions

· 100 Mio. for the Canary Islands

· 150 Mio. for Austrian border regions

· 75 Mio. for Bavaria

· 50 Mio. for Ceuta and Melilla (ES)

· 225 Mio. for eastern German Länder

· 136 Mio. for the most remote regions (EUR 35 per citizen)

· 150 Mio. for the Swedish regions in Objective "Competitiveness and Employment"

Special Funds for Member States

· absorption rate for Poland raised by 4%

· "phasing-in" support for Cyprus, despite never being Objective 1 region

· 2 000 Mio. for Spain, to be distributed freely among Structural Fund Objectives

· 1 400 Mio. for Italy (predefined distribution)

· 100 Mio. for France (Objective: "Regional Competitiveness and Employment")

· 47 Mio. for Estonia (EUR 35 per citizen)

· 81 Mio. for Lithuania (EUR 35 per citizen)

· additional payments from rural development:

o 1 350 Mio. for Austria	o 20 Mio. for Luxemburg
o 460 Mio. for Finland	o 100 Mio. for France
o 500 Mio. for Ireland	o 820 Mio. for Sweden
o 500 Mio. for Italy	o 320 Mio. for Portugal

Special Conditions

· 50% increased support for the former exterior borders to ROM and BLG, compared to regular support for border regions

· private Co-Financing can be counted in for Structural Fund supported projects in new Member States (per capita GDP <85% of EU average) and eastern German Länder

· in the new Member States (<85%), VAT can be considered eligible cost for Structural Fund projects

Special Conditions in Legal Bases

· departing from "n+2" rule for new Member States (<85%) in 2007-2010

· building projects are eligible for support in the new Member States (EU10 + ROM, BLG)

· 20% of funds from the first pillar (Agriculture) can be used by each country for rural development, disregarding general rules such as co-financing

· special funds for rural development in Portugal (320 Mio.), without co-financing

Special Conditions for Financing the Budget

· rate-of-call for VAT own resources contribution is reduced by 25% for Austria

· rate-of-call for VAT own resources contribution is reduced by 50% for Germany

· rate-of-call for VAT own resources contribution is reduced by 66% for Sweden and the Netherlands

· Netherlands gets 4 230 Mio. (GNI 'own-resources')

· Sweden gets 1 050 Mio. (GNI 'own resources')

· the rebate for the UK is kept, reduced by certain phased-in payments for the new Member States.

• [1]  UL C 324, 24.12.1990, str. 243.
• [2]  UL C 128, 9.5.1994, str. 363.
• [3]  UL L 293, 12.11.1994, str. 9.
• [4]  UL C 175, 21.6.1999, str. 238.
• [5]  UL C 274 E, 28.9.1999, str. 39.
• [6]  UL L 253, 7.10.2000, str. 42.
• [7]  KOM(2004)0505.
• [8]  KOM(2004)0501.
• [9]  Študija, ki jo je izvedla študijska skupina za evropske politike (SEP), glej tudi prilogo: Pripombe o ustreznosti dohodkov iz morebitnih lastnih davkov EU, 30. avgust 2005.
• [10]  KOM(2006)0099.
• [11]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0292.
• [12]  Študijo je pripravilo podjetje Deloitte and Touche – "Poročilo o drugi fazi – predhodni osnutek", 12. januar 2007.
• [13]  UL C 139, 14.6.2006, str. 1.
• [14]  na primer Poročilo Cornelissen: Evropski parlament 1985: "Ali Parlament dopušča dejstvo, da so prihodki iz DDV vedno nižji v nacionalnih finančnih prispevkih, kar sledi nujni opustitvi načela enotne stopnje DDV in ali lahko sprejeme dejstvo, da je oblikovanje enotne osnove DDV konec koncev omejeno na statistični izračun? ... Ali morajo biti vsa prizadevanja povezana z izračunom osnove DDV za poživitev lastnih sredstev Skupnosti in finančno neodvisnostjo Skupnosti, ki je od tega odvisna?"
• [15]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0292.
• [16]  Glej prilogo k resoluciji.
• [17]  "Poročilo komisarke Schreyer": KOM(2004)505 in KOM(2004)501 z dne 14. julija 2004.

OBRAZLOŽITEV

Sedanje poročilo na lastno pobudo o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije je treba obravnavati v okviru "celovitega in obsežnega pregleda vseh področij odhodkov in prihodkov EU, vključno z britanskim rabatom"; bruseljski Evropski svet v zadnjem decembru je pozval Komisijo, da opravi ta pregled, da bi lahko predstavila poročilo v letu 2008/2009.

Vaš poročevalec je v svojem poročilu o zadnjem predlogu glede lastnih sredstev, ki ga je Komisija predstavila na začetku leta 2006 in katerega namen je izvesti ustrezne odločitve, ki jih je sprejel bruseljski Evropski svet, že navedel, da so pomanjkljivosti trenutnega sistema lastnih sredstev bistvene. Zato poročevalec v letu 2006 niti ni poskušal spreminjati določb tega predloga Komisije, ki le povečujejo nepreglednost, zapletenost, nepravičnost in protievropskost sedanjega sistema.

Vsebina poročila na lastno pobudo v veliki meri temelji na srečanjih, ki jih je poročevalec imel s poslanci nacionalnih parlamentov od začetka leta 1996. Medtem ko so nekateri nacionalni parlamenti izbrali, da bodo odgovorili pisno na vprašalnik o lastnih sredstvih, ki jim je bil poslan novembra 2005, so drugi raje izbrali osebnejšo izmenjavo mnenj: do sedaj je bil poročevalec povabljen v nacionalne parlamente devetih držav članic. Ne glede na to, ali so bila ta srečanja bolj (seje odborov) ali manj uradna (delovna kosila): na tej stopnji je treba mnenja, ki so jih ob teh priložnostih izrazili zadevni poslanci nacionalnih parlamentov, obravnavati kot osebna stališča govornikov – do sedaj še noben nacionalni parlament ali nobena nacionalna stranka ni izoblikovala formalnega stališča o vprašanju prihodnosti lastnih sredstev Unije.

Vendar ta osebna soočanja in živahne razprave, ki so se odvijali na večstranskih srečanjih (dve skupni parlamentarni srečanji v letu 2006 in dve srečanji COBU s predsedniki proračunskih odborov nacionalnih parlamentov v letih 2005 in 2006) so domnevno poročevalcu omogočili, da oblikuje prve sklepe o tem, kaj je treba narediti, kaj se ne sme in kaj bi lahko naredili v zvezi s kakršnokoli prihodnjo reformo prihodkov EU.

Nekatere možne točke soglasja so začele nastajati počasi, a zanesljivo, kot na primer splošno zavračanje zamisli o pravem novem evropskem davku ali prenosu kakršnekoli pristojnosti obdavčevanja na evropsko raven. Na drugi strani, je bila velika večina tistih nacionalnih kolegov, ki so izrazili svoje mnenje, bilo docela odprtih za razpravo o možnosti uporabe dela obstoječega davka za financiranje Evropske unije; prosto so celo premišljali o "primernih" davkih…

Še vedno je treba veliko postoriti, da bi prišli do končne odločitve, katera možnost bi najbolje izpolnila potrebo po novem, resnično evropskem sistemu lastnih sredstev, ki je pravičen, preprost in pregleden. Poročevalec upa, da bo v letu 2007 lahko vzpostavljen skupni dosje v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti, možna podlaga za prihodnje odločitve, ki jih je treba sprejeti, da izkoristimo priložnosti prihodnjega postopka pregledovanja.

ANNEXES TO THE EXPLANATORY STATEMENT

WORKING DOCUMENT NR. 1 ON THE EUROPEAN COMMUNITIES OWN RESOURCES

27 January 2005

History of the European Community's revenue

Under the current system there are four main sources[1] of revenue for the European Community:

Customs duties are levied at external frontiers on imports under the common customs tariff. The Treaty of Rome had earmarked customs duties as the principal resource to be assigned to the EEC to finance its expenditure. ECSC customs duties have been included since 1988.

Agricultural levies were introduced under the common agricultural policy in 1962, are charged on trade in agricultural products with non-member countries and vary according to price levels on the world and European markets. Besides agricultural levies, there are also levies on the production and storage of sugar and isoglucose (unlike the levies on agricultural imports, they are internal to the Community).

Customs duties and agricultural levies were the first own resources and became known as traditional own resources (TOR) because they are revenue collected by virtue of Community policies rather than revenue obtained from the Member States as national contributions.

VAT own resources were introduced because the traditional own resources were not sufficient to finance the Community budget. Because of the need to harmonise the VAT base this complex resource did not come into use until 1980. It is obtained by applying a given rate to a base determined in a uniform manner.[2] Thus it is not a true own resource based on a tax levied nationally, but only a way to calculate a Member State's contribution.

The GNI-based own resource is obtained by applying a rate fixed each year under the budget procedure to a base representing the sum of the gross national products at market prices. It is calculated by reference to the difference between expenditure and the yield of the other own resources. It is the "key" resource, as it determines the cap on the VAT base, how the cost of the UK rebate is shared, and the ceiling on total resources under the financial perspective. The Edinburgh agreement of December 1992, which entered into force at the beginning of 1995, increased this overall ceiling from originally 1.14% to 1.27% of Europe's GNP.

The origins of own resources

1958 - 1970: Contributions from the Member States

Under the Treaty of Rome of 25 March 1957 the European Economic Community was to be financed by national contributions for a transitional period before changing over to a system of own resources[3]. The principle was set down in Article 201 of the Treaty, which stated: "Without prejudice to other revenue, the budget shall be financed wholly from own resources."

In 1965 a first attempt to transfer customs duties and agricultural levies - the "natural" own resources deriving from Community policies (the customs union and the common agricultural policy) - failed in the face of French opposition. The ensuing "crisis" was resolved a year later by the famous Luxembourg compromise but the 1966 target date for the changeover to a system of financing that would guarantee the Community some measure of independence could not be kept. It was not until the Hague summit in 1969 that the Heads of State or Government, in an effort to revive the Community after some years of difficulty, finally took the decision to go ahead with the change.

1970: First own resources decision

On 21 April 1970 the Council adopted a decision assigning to the Communities own resources to cover all their expenditure. This decision marked the end of national contributions, through which the Member States had enjoyed some scope for controlling the policies undertaken by the Communities, and the beginning of an independent system of financing by "traditional" own resources (agricultural levies and customs duties) and a resource based on value added tax (VAT).

The 1970 decision on own resources set the Communities apart from other international organisations, which all rely for funding on contributions from their members.

1985: Second own resources decision - British rebate

In 1984 the Fontainebleau European Council decided to introduce a correction for the United Kingdom. This mechanism gives the United Kingdom a rebate equivalent to 0.66% of its net balance. The cost of financing the UK rebate is shared between the other Member States according to their share of GNP (except in the case of Germany, whose share is reduced by a third).

1988: Third own resources decision - Introduction of GNP based resource and overall ceiling

Since CAP spending remained unchanged and the revenues from TORs continued to decline, in 1988, the Brussels European Council introduced a new own resource based on the Member States' GNP. It also set up an overall ceiling of 1.14% percent of GNP to the total amount of own resources which could be called to finance the Community's spending.

1994: Fourth own resources decision - Deduction of collection costs for traditional own resources

Own resources are collected by the Member States on behalf of the Community. Therefore, the 1994 decision allowed for the Member States to retain 10% of the traditional own resources they collected in order to cover their collection costs.

2000: Fifth own resources decision[4] - "Equitable, transparent, cost-effective and simple"

In 1999, the Berlin European Council called on the Commission to prepare a new own resources decision which should provide the Union with adequate means for the period 2000-2006 while at the same time adhering to strict budgetary discipline. The new system should be “equitable, transparent, cost-effective and simple”, and based on criteria which express best the member States' ability to contribute to the financing of the Union.

This latest Own Resources Decision of 29 September 2000 has entered into force on 1 March 2002. The revision clause it contains calls on the Commission to undertake a general review of the own resources system before 2006 in the light of the effects of enlargement. The review is also to explore the possibility of modifying the structure of the own resources system by creating new autonomous resources and examining the correction of budgetary imbalances granted to the UK.

The main features of the system currently in force are:

Ø the own resources ceiling remains at 1.27% of the Union's GNP (=1.24% of GNI)[5];

Ø the allowance for the collection cost of own resources has risen from 10% to 25%;

Ø the maximum call-in rate of VAT was reduced to 0.75% in 2002 and 2003, and to 0.50% from 2004;

Ø the value added tax base of the Member States continues to be restricted to 50% of their GNP (capping of the VAT base);

Ø Germany, the Netherlands, Austria and Sweden pay only 1/4 of their normal share of the cost of the UK rebate. The remaining 3/4 are financed by the other 10 Member States;

Ø two technical adjustments were made to the UK rebate to offset the windfall effects arising from the increase in collection costs and pre-accession expenditure.

British rebate

The so-called British rebate was established by the Fontainebleau European Council in 1984, which stated in its conclusions:

Expenditure policy is ultimately the essential means of resolving the question of budgetary imbalances. However, it has been decided that any Member State sustaining a budgetary burden which is excessive in relation to its relative prosperity may benefit from a correction at the appropriate time.

The origin of the problem was the special situation of the United Kingdom which was characterised by two factors:

Ø a small agricultural sector resulting in very low Community agricultural spending in the UK

Ø a large contribution to the financing of the Community budget because of the large proportion of the country's GNP accounted for by the VAT base.

Under the current compensation mechanism, two thirds (66%) of the difference between the United Kingdom's percentage share of VAT payments and its percentage share of allocated Community expenditure, applied to total allocated expenditure, is refunded to the United Kingdom by way of a reduction in its VAT base.

Since 1985 the United Kingdom has thus been receiving a rebate on its yearly contribution to the budget, amounting to a yearly EUR 4,6 billion average over 1997-2003.

This rebate is financed jointly by all the other Member States in accordance with their respective percentage of VAT payments with Germany, the Netherlands, Austria and Sweden only paying a quarter of what their shares ought to be.

Despite the general approach the Fontainebleau Council took ("any Member state sustaining an excessive budgetary burden"), this correction mechanism has ever since applied only to the UK. Over the years, slowly but surely, it has become obvious that the presence of the UK rebate has noticeably reduced the desired correlation between the ability of each Member State to contribute to the EU budget and its own resources payments. In addition, the complexity of the correction mechanism has also considerably diminished the transparency of the whole own resources system.

Shares of the main own resources components

From the introduction of the GNP-based resource in 1988 until today the share of each individual component in the Community's revenue has undergone a dramatic change:

Type of revenue	88	89	90	91	92	93	94	95	96	97	98	99	00	01	02	03	04*	05**
Agricultural duties and sugar levies	6,2	5,2	4,0	4,4	3,3	2,9	3,1	2,6	2,2	2,4	2,3	2,5	2,3	2,1	1,5	1,5	1,2	1,5
Customs duties	22,3	22,5	22,1	20,4	18,9	16,8	16,9	16,7	14,5	15,2	14,4	13,5	13,0	14,5	10,7	10,2	10,2	9,8
VAT resource	57,2	57,3	59,1	55,8	58,0	52,5	50,4	52,2	41,8	42,5	39,2	35,9	38,1	32,7	23,6	23,5	14,4	14,0
GNI based resource	10,6	9,8	0,2	13,3	13,9	25,2	26,8	18,9	29,0	33,4	41,4	43,2	42,3	37,5	48,7	55,5	73,4	73,8
Miscellaneous - Surplus from previous year	3,7	5,2	14,6	6,1	5,8	2,6	2,7	9,7	12,5	6,5	2,7	5,0	4,3	13,1	17,6	9,2	0,8	0,9
TOTAL %	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100	100

*          based on Budget 2004

**        based on PDB 2005

Clearly, the GNI based resource has become overwhelmingly important while the share of traditional own resources has shown a trend to decline dramatically (accelerated by the fact that the percentage Member States were permitted to retain to compensate for their collection costs was raised from 10% to 25% with effect of 1 January 2001). VAT contributions have also declined due to the reforms limiting the VAT base of the Member States to 50% of their GNI.

With the introduction of the GNP resource and the reduction in the VAT call-up rate, Member States' contributions have become more closely correlated with national GNPs; this means improved equity[6] in gross budget contributions. While this development might lead to a closer correlation of the Member States' ability to contribute with their actual levels of contributions, at the same time, the decline of traditional own resources has resulted in a loss of financial autonomy for the European Union.

• [1]  In addition, there are some small "specific resources" (results of measures taken by the Commission), such as taxes and contributions paid by staff, income from interest and guarantees, and other miscellaneous charges levied.
• [2]  From 1988 to 1994 the base could not exceed 55% of the Member States' GNP. After 1995 the limit was lowered to 50% of GNP for Member States with a per capita GNP below 90% of the Community average. Between 1995 and 1999 the new limit was gradually extended to all the Member States. The maximum call-in rate of VAT was originally limited to 1% of the base. From 1986 this ceiling was raised to 1.4% to meet the costs of the Spanish and Portuguese enlargement. The 1994 own resources decision however, for reasons of equity, provided for a gradual return to the 1% limit between 1995 and 1999. In 2002 and 2003, the maximum rate was reduced to 0.75% , and from 2004 to 0.50%.
• [3]  Own resources can be taken to mean a source of finance separate and independent of the Member States, some kind of tax revenue assigned once and for all to the Community to fund its budget and due to it by right without the need for any subsequent decision by the national authorities. The Member States, then, would be required to make payments available to the Community for its budget.
• [4]  Council Decision 2000/597/EC, Euratom, of 29 September 2000 on the system of the European Communities' own resources, OJ L 253, 07.10.2000.
• [5]  As from the year 2002, the concept of gross national product (GNP) has been replaced by the concept of gross national income (GNI) in the EU budgetary and own resources area. Thus, percentages for years before 2002 relate to the GNP, later ones to the GNI. For example: The EU expenditure ceiling of 1.27% of GNP corresponds to 1.24% of GNI using the new statistical approach.
• [6]  In the sense of “proportionality of gross contributions to income across Member States”; it has to be noted, however, that under the current system perfect equity cannot be expected since the VAT resource will continue to yield revenues which will not be correlated with national income.

WORKING DOCUMENT NR. 2 ON THE EUROPEAN COMMUNITIES OWN RESOURCES

27 January 2005

The current Own Resources system - Problems and shortcomings

The net-payer debate

Traditional own resources are the only true own resources of the Union (although Member States tend to also regard them as national contributions). The lower their share becomes, the more the EU will depend on what is considered classical intergovernmental transfers. This, in turn, will almost automatically lead Member States to try and maximise concepts of the national benefit from the EU budget. The more it is generally felt that it is the Member States' money that is transferred to Brussels rather than the EU’s genuinely own resources, the more Member States will concentrate on what they get in return. This is why the concept of “budgetary balances”, the roles of “net payers” and “net receivers”, have become so important.

Budgetary balances

Nevertheless, it has to be pointed out that - although there is an established system of calculating Member States' budgetary balances[1] - this is merely an accounting exercise of the purely financial costs and benefits that each Member State derives from the Union. It does not take any account of many of the other benefits gained from EU policies such as those relating to the internal market and economic integration, not to mention political stability and security.

Bearing in mind these limitations, what do the budgetary balances actually show? They show the relation between the share of a Member State in total payments of the VAT-based and GNP/GNI-based own resources and its share in total EU operating expenditure (i.e. excluding administrative expenditure) allocated to the Member States.

The following table gives a picture of these "operational" budgetary balances (after deduction of the UK rebate) between 1997 and 2003:

Letter of the Six

As can be clearly seen, this division among the Member States between net-contributors and net-receivers, as little indication as it might give on the overall benefits of EU-membership, has not significantly changed over the last few years. It provides the context for the famous letter signed by six Heads of State - all net-contributors - after the European Council of Brussels on the future EU expenditure level:

We see in this context no room for a EU-budget near the current ceiling for own resources. Average expenditure during the next financial perspective should in our view be stabilised around current expenditure levels, and should not exceed 1.0% of GNI, including agriculture spending within the ceiling set by the European Council in October 2002. This would still allow for annual increases on the EU-budget well above growth rates of national budgets in most Member States, and permit a sufficient margin for policy-implementation in the enlarged Union.

With this letter the main net-contributors to the EU budget have made a strong statement which has become almost an official starting point for the negotiations on the new financial perspectives 2007-2013. In the meantime, the discussion has even gone so far as to imply that the figure of 1.0% of GNI, as mentioned in the letter, refers to commitment appropriations and not to payments as initially taken for granted.

Comparison EU budget - national budgets

Judging from the Letter of the Six it might seem as if the EU budget has gone totally out of control in the recent past. However, a closer look at the development of the EU budget over the last few years reveals that during the period 1996[2]-2002 the EU budget only increased by 8,2 % while the national budgets increased by an average of 22.9 %:

                                    Current prices, € million

	1996	2002	Increase
B	112,371	131,281	16.8 %
DK	86,187	101,989	18.3 %
D	944,279	1,023,870	8.4 %
GR	48,170	66,266	37.6 %
E	210,036	276,507	31.6 %
F	678,048	812,935	19.9 %
IRL	22,802	43,070	88.9 %
I	516,521	599,804	16.1 %
L	6,515	9,909	52.1 %
NL	161,044	211,162	31.1 %
A	103,542	112,094	8.3 %
P	40,459	59,573	47.2 %
FIN	60,051	69,795	16.2 %
S	139,206	149,420	7.3 %
UK	403,057	675,191	67.5 %
TOTAL	3,532,288	4,342,866	22.9 %

	1996	2002	Increase
EU budget	77,032	83,371	8.2%

This very modest increase is even more remarkable considering the fact that, in the meantime, the Union has become responsible for more and more policies. It has thus gained a great number of competencies while at the same time its financial resources have remained very limited.

Discrepancy between expenditure ceilings and actual expenditure

Not only has the EU budget grown much more slowly than the budgets of the Member States: Concerning payments[3], the EU budgets of the last few years have not only remained considerably under the maximum own resources ceiling of 1,27% of GNP/1,24% of GNI set by the Member States but also under the payment ceilings of the current financial perspective which range from a minimum of 1,07% of GNI in 2000 to a maximum of 1,11% of GNI for 2003 and 2004:

Payments in % of GNP/GNI[4]		Payments in % of GNP/GNI
1986	0.99	1996	1.14
1987	0.96	1997	1.12
1988	1.03	1998	1.08
1989	0.94	1999	1.03
1990	0.94	2000	0.99
1991	1.03	2001	0.92
1992	1.09	2002	0.93
1993	1.18	2003	0.96
1994	1.04	2004	0.98
1995	1.04	2005	1.00

This means that the EU has spent millions of euro less than, according to the decision of the Member States, it could have. Especially after the budgetary procedure for 2005, when the 1% threshold introduced by the Letter of the Six for the first time played such a prominent role, the question remains how the gap between the own resources ceiling of 1,24 % and the actual payment expenditure can be justified. What is the margin left for?

Criticism of Parliament's agreement to the financial perspectives with their rigid classification of expenditure and their rather inflexible heading ceilings, has always been countered by pointing out that at the same time the financial perspectives would guarantee the steady growth of expenditure necessary to finance new policies important to the European citizens. However, the real figures (see table above) indicate that this has not been the case.

Small margin for manoeuvre

Overall, the structure of EU-expenditure has remained more or less the same over the past few years. Despite all efforts to the contrary, agricultural expenditure still accounts for around 50% of the European Union's budget[5]:

	1997	1998	1999	2000	2001	2002	2003	2004*	2005*
Share of agricultural spending in total EU expenditure	50,63%	48,08%	49,53%	48,61%	51,93%	51,11%	49,01%	46,91%	46,20%

* Budgets EU 25

The agriculture share in expenditure together with the structural funds payments leave very little room for manoeuvre for flexibility with regard to the financing of new policies or priorities.

For example, will the resources at hand truly allow for efforts towards reaching the Lisbon goals for growth, employment and competitiveness? Or even more general, will it be at all possible to finance the needs of 25 (or 27) Member States with regard to maintaining the acquis communautaire, enhancing cohesion and strengthening new neighbourhood policies?

Given this financial framework, can the Union fulfil the provisions of article 6, paragraph 4, of the Nice Treaty according to which "the Union shall provide itself with the means necessary to obtain its objectives and carry through its policies"?

Accordingly, in its proposals for the new financial perspectives, the Commission moves between two options: to give the Union the means to realise its objectives (Lisbon process) on the one hand and to consider threats of budgetary cuts expressed in the Letter of the Six after the European Council of Brussels on the other.

RAL

At the same time as the 1%-discussions have gained momentum, the RAL (outstanding commitments as a consequence of level of payments lower than level of commitments)[6] have kept increasing at a steady pace, in fact, much faster than the budgets.

The following table shows the evolution of overall RAL against the budget (Section III, 1996-2005, in EUR million):

In 1996, overall RAL represented only 56% of the budget, while in 2003 it had already increased to 107% of the budget. Since Headings 1 and 5, which together represent some 50% of the budget, are mainly composed of non-differentiated appropriations and have thus no RAL, the outstanding commitments concentrate in Headings 2, 3, 4 and 7.

Even considering the fact that there has always been some controversy as to which amount/percentage of RAL is "normal" and which is "abnormal", the general perception of RAL as "unspent appropriations" is undoubtedly a factor that will be raised in the coming discussions on the future of own resources.

Political responsibility

The current situation with the European Union's finances is also characterised by the fact that political responsibility for EU revenue and expenditure is split up among a number of independent key actors.

While it is the national parliaments which, in addition to their involvement in the own resources decisions per se, determine the Union's revenue via the tax policies of their countries, it is the European Parliament and Council which decide upon the Union's expenditure.

Here again, there is a splitting of responsibilities - which is anything but transparent - according to the nature of EU-expenditure being obligatory or non-obligatory. The difference between obligatory expenditure where Council has the last say and non-obligatory expenditure where it is up to Parliament to take the final decision may have historical reasons but is not logical anymore and makes the system even more obscure.

The European Council, on the other hand, more and more often takes decisions on new policies or new priorities with far-reaching financial consequences seemingly without giving too much thought to how the budgetary authority is going to make the necessary funds available within the tight framework of the headings of the financial perspective.

• [1]  The method used by the Commission is based on the same principles as the method used for the calculation of the correction of budgetary imbalances in favour of the UK. This is the only method that has a degree of formal recognition, based on the June 1984 Fontainebleau agreement. Accordingly, traditional own resources being pure Community revenue are not included in the calculation of the balances. Instead, it is the allocation key of Member States' VAT-based and GNP/GNI-based payments which is used for the calculations.
• [2] 1996 was the first year when the entire EU budget involved all 15 current Member States.
• [3]  Of course, the same is true for commitments where the actual budget figures have never even come close to the ceiling established by the decision on the system of own resources of 1.31% of GNI and 1.24% in payment appropriations of GNI.
• [4]  1986 to 2002 based on the outturn in payments. 2003 to 2005 based on the budget.
• [5]  1997 to 2002 based on the outturn in payments. 2003 to 2005 based on the budget.
• [6]  RAL, in the first place, thus are a direct and "normal" consequence of differentiated appropriations. However, besides this normal RAL, overall RAL as the total of outstanding commitments which remain to be paid once the conditions for payment are fulfilled also contains potentially abnormal RAL and actually abnormal RAL. Per definitionem, potentially abnormal RAL are dormant commitments in respect of which no payment has been made for the last two financial years or old commitments that have been in the accounts for at least five financial years. In contrast, actually abnormal RAL is the sum of commitments recorded in the accounts which lack a legal or factual justification for payment.

WORKING DOCUMENT NR. 3 ON THE EUROPEAN COMMUNITIES OWN RESOURCES

27 January 2005

Scenarios for the future of the European Communities' own resources

The current Council Decision of 29 September 2000 on the system of the European Communities' own resources[1], in its Article 9, contains a revision clause according to which

The Commission shall undertake, before 1 January 2006, a general review of the own resources system, accompanied, if necessary, by appropriate proposals, in the light of all relevant factors, including the effects of enlargement on the financing of the budget, the possibility of modifying the structure of the own resources by creating new autonomous own resources and the correction of budgetary imbalances granted to the United Kingdom as well as the granting to Austria, Germany, the Netherlands and Sweden of the reduction pursuant to Article 5(1)[2].

In response to a request from the European Parliament and in agreement with Council, the Commission committed itself to present the above mentioned report on the functioning of the financing system at a much earlier date.

On 14 July 2004 it published its Report on the operation of the own resources system[3] together with a proposal for a new Council Decision on own resources, accompanied by a proposal for a Regulation on the implementing measures for the correction of budgetary imbalances[4].

What Parliament expected from a new own resources system it had already formulated in its amendments to the proposal of 1999, stating the need for the European Union

· to create a system that must be "simple and readily understood by the public"

· to base it on criteria that best express "the ability to contribute of the citizens of Europe" while, at the same time, avoiding "recourse to compensation mechanisms for purposes of revenue" but instead correcting imbalances "by reforming the structure of expenditure"

· to "move steadily away from dependence on transfers from Member States"

· to "correct those features of its existing own resources which generate confusion because of the derogations applicable to national contributions".

Generalised correction mechanism

The Commission's own resources proposal does not foresee the introduction of new sources of funding for the next financial perspective. The major change introduced by the proposal concerns the correction mechanism for Member States' excessive budgetary burdens acknowledged as a principle in Fontainebleau in 1984.

The Commission argues in favour of replacing the current system with a generalised correction mechanism (GCM). This proposal for a GCM is based on the fact that despite the very positive evolution of its relative prosperity it remains only the United Kingdom which receives a partial refund of its contribution, while other net contributors with similar or lesser prosperity do not.

The changes in the degree of prosperity enjoyed by EU net contributors since 1984 are outlined in the following table:

GNI per capita of net contributors (EU-15 average = 100)
	2003	1984
United Kingdom	111.2	90.6
Denmark	111.1	104.0
Austria	109.8	--
Netherlands	106.6	95.0
Sweden	104.6	--
France	104.2	104.0
Germany	98.6	109.6
Italy	97.3	92.9

The main characteristics of the generalised correction mechanism applicable to any Member State are

Ø triggering if net contributions exceed 0,35% of a Member State's GNI (this threshold would represent the maximum accepted level of financial solidarity between Member States)

Ø refunding of contributions above this at a rate of 66% (the refund rate would be phased in for all Member States except the UK at the rate of 33%, 50%, 50% and 66%)

Ø limitation of the total refund volume to a maximum of EUR 7,5 billion a year, financed by all Member States based on their relative share of GNI.

In order to alleviate the impact of the introduction of the new system, the UK would receive, in addition to the ordinary correction, degressive top-up payments totalling EUR 5 billion over a four-year period ending in 2011.

The cost of the financial corrections entailed by the introduction of the 0,35% triggering threshold is estimated at max. EUR 7,5 billion for the period 2008-2013, comparable with what would be the overall cost of the current rebate mechanism under the future financial perspective.

The outcome of the system would be that the net balances of the largest net contributors would be at comparable levels, as shown below:

Estimated net budgetary balances (average 2008-2013)
	in % of GNI
	New correction mechanism	Current mechanism	No correction
United Kingdom	-0.51%	-0.25%	-0.62%
Netherlands	-0.48%	-0.56%	-0.55%
Germany	-0.48%	-0.54%	-0.52%
Sweden	-0.45%	-0.50%	-0.47%
Austria	-0.41%	-0.38%	-0.37%
Italy	-0.35%	-0.41%	-0.29%
France	-0.33%	-0.37%	-0.27%
Cyprus	-0.33%	-0.37%	-0.28%
Denmark	-0.25%	-0.31%	-0.20%
Finland	-0.19%	-0.25%	-0.14%
Spain	0.26%	0.23%	0.32%
Ireland	0.51%	0.47%	0.56%
Malta	1.10%	1.06%	1.16%
Belgium	1.27%	1.21%	1.32%
Slovenia	1.34%	1.31%	1.40%
Portugal	1.54%	1.50%	1.60%
Greece	2.20%	2.16%	2.25%
Hungary	3.09%	3.06%	3.15%
Czech Republic	3.21%	3.17%	3.26%
Slovakia	3.31%	3.27%	3.36%
Estonia	3.79%	3.76%	3.85%
Poland	3.80%	3.76%	3.85%
Lithuania	4.44%	4.41%	4.50%
Latvia	4.45%	4.40%	4.51%
Luxembourg	5.84%	5.80%	5.89%

Genuinely tax-based own resource as from 2014

As shown above, the Commission's new own resources proposal does not foresee the introduction of new sources of funding for the next financial perspectives but rather tries to update the national contribution shares via the generalised correction mechanism. Nevertheless, in its Report on the operation of the own resources system, the Commission argues in favour of introducing as from 2014 a genuine fiscal own resource.[5]

With this new tax based resource the Commission aims at "forging the link between citizens and the EU budget". It would increase understanding by citizens of the resources going to the EU budget and would make decision makers more accountable. The fiscal resource would be introduced progressively as a replacement to the current VAT resource, alongside a more limited GNI resource. Since it would thus replace existing resources it would be neutral in terms of the level of EU funding.

At the current stage of EU integration a fully tax-based system is considered not realistic by the Commission and is therefore not proposed.

The Commission's three options

The Commission's three main candidates as tax based own resource are

Ø a share of the tax rate on energy consumption, limited to motor fuel for road transport ("eco-tax") with consideration also being given to aviation fuel and related emissions as a possible future development to end the current tax exemption for jet fuel;

Ø a share of the national VAT rate, making the financing of the EU more understandable to citizens (EU and national VAT should appear as separate taxes on the invoices or receipts);

Ø a share of the corporate income tax as a longer term option.

By chosing any of these three options the concept of the EU as a Union of Member States and citizens would be transposed into the area of financing the EU budget. Strengthening the direct link of citizens to the budget would also help focussing expenditure debates on substance rather than on purely national budget net positions.

Feasibility of the Commission's options

As to the feasibility of the three options the following remarks can be made:

Option 1: Own resources system with fiscal resources related to energy consumption

The introduction of a fiscal resource based on road transport fuel would be technically possible in around 3 - 6 years. It would be relatively simple from an administrative point of view as the tax base is already harmonised at EU level by the new directive on energy taxation.[6]

EU rates below half of the minimum rates set by the directive would be enough to finance half of the EU budget.

Option 2: Own resources system with a fiscal VAT resource

The introduction of an EU VAT rate would be technically possible in around 6 years. Contrary to the current "statistical" VAT resource, it would create a clear direct link between the financing of the EU budget and the citizen and would increase awareness of the costs of the Union. Potential difficulties with this proposal are related to incomplete harmonisation of Member States' VAT systems mainly linked to zero-rated goods. If the effects of zero-rates could be neutralised, the EU rate would have the same impact on comparable consumers across the Union.

An EU rate of 1% would be enough to cover about half of the financing needs of the EU budget.

Option 3 - Own resources system with a fiscal resource based on corporate income

This alternative would take longest to implement, both from a political as well as from an administrative perspective. It would need a common consolidated tax base with a minimum tax rate instead of 25 separate national tax systems and a multiplicity of tax laws, conventions and practices.

Since revenue from corporate income taxes is significant (with total revenue in the EU currently representing on average 2,6% of total EU GNI), for the needs of the EU budget less than a quarter of that revenue would need to be assigned to the EU.

• [1]  OJ L 253, 7.10.2000, p. 42
• [2]  Article 5(1) restricts the financing share in the cost of the British rebate of Austria, Germany, the Netherlands and Sweden to one fourth of their normal share resulting from the calculation method.
• [3]  COM(2004)0505.
• [4]  COM(2004)0501.
• [5]  This reflects in a single article (Art. 9) of the actual own resources proposal which reads: The Commission shall submit to the Council a proposal to modify the own resources structure by introducing a genuinely tax-based own resource to be operational from 1 January 2014.
• [6]  Directive 2003/96/EC of 27.10.2003 of the Council restructuring the Community framework for the taxation of energy products and electricity (OJ L 283 of 31.10.2003).

DELOVNI DOKUMENT ŠT. 4 O PRIHODNOSTI LASTNIH SREDSTEV EVROPSKE UNIJE

8. november 2006

Izhodišče

Ozadje

Zahteve Parlamenta ...

V mnenju[1] k predlogu Komisije iz leta 1999, na katerem temelji sedanji sistem lastnih sredstev, je Parlament zahteval sistem prihodkov EU, ki bi moral

· biti enostaven in razumljiv za javnost,

· temeljiti na merilih, ki najbolje izražajo sposobnost prispevanja in hkrati preprečujejo uporabo mehanizmov kompenzacije za namene prihodkov,

· biti neodvisen od prenosov iz držav članic in

· opraviti tiste značilnosti obstoječega sistema, ki ustvarjajo zmedo zaradi izjem, ki veljajo za nacionalne prispevke.

... in odgovor Sveta

S sklepom Sveta[2], ki je bil dokončno sprejet 29. septembra 2000 in ki je začel veljati 1. marca 2002, še zdaleč niso bile izpolnjene naslednje zahteve: kodificiral je britanski popust in prilagoditev deležev pri financiranju popusta Avstrije, Nemčije, Nizozemske in Švedske – namesto da bi načrtovali postopno opuščanje britanskega popusta, je bil ta mehanizem razširjen na ostale države članice. S povečevanjem deleža tradicionalnih lastnih sredstev, ki jih države članice lahko zadržijo kot nadomestilo za stroške zbiranja, z 10 % na 25 % se je del prihodkov Unije iz tradicionalnih lastnih sredstev še dodatno znižal.

Vendar je kljub vsem tem dogovorom, ki jih Parlament ni odobraval, sklep Sveta vseboval nekatere priložnosti za "boljšo " prihodnost v obliki podrobne revizijske klavzule.

Predlog komisarke Schreyerjeve iz leta 2004

Julija 2004 je Komisija v skladu s členom 9 sklepa Sveta predstavila poročilo o delovanju sistema lastnih sredstev[3] in predloge za nov sklep o sistemu lastnih sredstev ter izvajanje uredbe o popravku proračunskih neravnovesij[4].

V poročilu je Komisija predlagala, naj Svet razmisli o uvedbi novega sistema financiranja EU do leta 2014, osnovanem na glavnem fiskalnem viru, ki temelji na energiji, DDV ali davku na dobiček podjetij. Ta vir osnovi davka bi nadomestil obstoječa sredstva in bi bil zato glede na raven financiranja EU nevtralen.

Kot lastna sredstva na osnovi davka so bile predlagane tri glavne možnosti, in sicer delež:

· davčne stopnje na porabo energije, omejeno na gorivo za cestni promet[5]

· nacionalne stopnje DDV, ki bi financiranje EU naredila razumljivejše za državljane[6]

· davka na dobiček podjetij[7]

Sistem, ki v celoti temelji na davkih, na tej stopnji integracije EU ni bil obravnavan kot realističen, zato ga Komisija ni predlagala. Davčni vir bi bil vpeljan postopoma, kot nadomestilo trenutnih sredstev iz DDV, poleg bolj omejenih sredstev iz BNP.

Glede britanskega popusta je Komisija predlagala prilagoditev obstoječega korekcijskega mehanizma tako, da bi se uporabljal za vse glavne plačnike ter hkrati zagotavljal tistim, ki do popravka niso upravičeni, da njihovi stroški ne bodo previsoki, in sicer tako, da se količina popravkov omeji na najvišji znesek[8].

Poročevalec je menil, da so predlogi Komisije zelo zanimivi in vredni resnega premisleka. Vendar se zdi, da jih države članice niso več pripravljene upoštevati, nova Komisija, imenovana leta 2005, pa si za napredek ni močno prizadevala. Tako stanje je predvsem posledica trenutnih pogajanj za novi večletni finančni okvir in dejstva, da odhodkov in prihodkov EU ne moremo obravnavati ločeno.

Na zasedanju Evropskega sveta decembra 2005 so se države članice le dogovorile glede nove finančne perspektive za obdobje 2007–2013, pri čemer je sporazum o odhodkih postal možen šele tako, da so ugodili zahtevam marsikatere države članice na prihodkovni strani.

"Reforma", ki jo je predlagal Evropski svet v Bruslju leta 2005

Financiranje proračuna Evropske unije zato s predlogom Komisije iz leta 2006, namenjenim izvajanju sklepov Evropskega sveta, ni nič bolj, ampak celo manj pregledno, tako da niti spoštovanja načela pravičnosti ni mogoče presoditi brez težav. Zahteve za nov sistem, kot jih je v stališču leta 1999 sprejel Evropski parlament, ponovno niso izpolnjene.

Po tem predlogu bodo nekatere države članice v obdobju 2007–2013 upravičene do znižanega deleža za prevzete obveznosti iz sredstev DDV ali bruto znižanja letnih prispevkov iz BND. Ta bruto znižanja bi financirale vse države članice, vključno z obema upravičenkama.

Predlog načelno ne spreminja popravka Združenega kraljestva, "britanskega popusta", razen glede odhodkov v novih državah članicah (ki bodo izključeni iz celotnih dodeljenih odhodkov za izračun popravka za Združeno kraljestvo). Vendar bodo tržni odhodki SKP v novih državah članicah iz te izjeme izključeni, torej ne morejo biti del celote skupnih razporejenih odhodkov, ki se uporablja za izračun britanskega popusta.

Mnenje Parlamenta – poročilo Lamassure za leto 2006

Ker zadnji predlog Komisije ne izpolnjuje meril, ki jih je v svoji resoluciji leta 1999 določil Parlament, in je celo v nasprotju s prepričanjem poročevalca, da je potrebna temeljita reforma za večjo poenostavljenost, pravičnost in preglednost, se je poročevalec v poročilu, sprejetem 4. julija 2006[9], omejil na dodatke k besedilu, ki poudarjajo pomen predvidenega postopka pregledovanja.

V njegovih predlogih so navedeni le pogoji za pregled in vključenost Parlamenta, kot je določeno v novem medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. V sedanjem sistemu so posebne določbe za nekatere države članice neizogibne, vendar so nezaželene in jih je treba obravnavati kot nujno zlo, dokler se v postopku pregleda ne ustvari nov, pravičen sistem.

Poročevalec je v poročilu poudaril tudi, da je treba sklepe dialoga na temo lastnih sredstev, ki je precej časa potekal med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, med pregledom ustrezno upoštevati. Na koncu je navedel, da je nameraval rezultate dela, ki so ga skupaj opravili nacionalni parlamenti in Evropski parlament, predstaviti v prihodnjih mesecih v samoiniciativnem poročilu o prihodnosti lastnih sredstev EU.

• [1]  Resolucija z dne 11. maja 1999 o nujnosti spremembe in reforme sistema lastnih sredstev Evropske unije (poročilo ge. Haug).
• [2]  Sklep Sveta 2000/597.
• [3]  (KOM(2004)0505).
• [4]  Oba predloga sta zajeta v KOM(2004)501 konč/2
• [5]  Ena od možnosti je bilo tudi letalsko gorivo in z njim povezane emisije, kot mogoč prihodnji razvoj, s katerim bi se odpravile davčne oprostitve za letalsko gorivo.
• [6]  Dodatnih davčnih bremen ne bi bilo, ker bi bila EU stopnja nadomeščena z ustreznim znižanjem nacionalne stopnje DDV. EU in nacionalni DDV morata biti prikazana kot ločena davka v računih in potrdilih.
• [7]  Ta možnost bi zahtevala največ časa za izvedbo, saj bi zaradi načela doseganja usklajenosti davčne osnove bilo treba skleniti politični sporazum, še preden se določi najnižja stopnja.
• [8]  Ta splošni mehanizem popravkov bi uporabili, če bi neto prispevki presegli 0,35 % BDP vsake države. Prispevki nad to mejo bi bili povrnjeni s 66 % stopnjo. Količina skupnih vračil bi bila omejena na največ 7,5 milijarde EUR na leto. Uvedbo mehanizma bi morali v 4 letnem obdobju spremljati prehodni ukrepi za VB, da se olajša finančni vpliv spremembe.
• [9]  T6-0292/2006.

DELOVNI DOKUMENT ŠT. 5 O PRIHODNOSTI LASTNIH SREDSTEV EVROPSKE UNIJE

13. november 2006

Priprava pregleda

"Če mi poslanci želimo imeti vpliv na finance Unije, kar vključuje tako prihodke kot odhodke, bo pregled 2008-2009 naša priložnost. Vendar pa moramo že sedaj začeti razmišljati o tem, kako naj bi izgledal [naš] prispevek."

Lord Grenfell v svojem povzetku delovne skupine 4

skupnega parlamentarnega srečanja o Prihodnosti Evrope, 8.–9. maj 2005

Potreba po reformi

Pogajanja o novem finančnem okviru za obdobje 2007-2013 so pokazala, da obstoječi sistem lastnih sredstev Evropski uniji 25 oziroma 27 držav članic ne zagotavlja trdne in koherentne finančne podlage za izvajanje njenih političnih odločitev. Prispevki držav članic še vedno izvirajo iz nacionalnih proračunov. Izračunani so po metodi, ki ni več pregledna, pravična in državljanom razumljiva. Poleg tega se o načinih obstoječega sistema odloča za zaprtimi vrati brez parlamentarnega nadzora.

Poročevalec je prepričan, da prihodki EU potrebujejo korenito reformo, ki bi državam članicam preprečila izključno porabo sredstev Skupnosti na področjih, kjer imajo same največ koristi, namesto da bi denar, ki je na voljo, namenile tistim politikam, ki koristijo Evropi kot celoti in so za njeno prihodnost najpomembnejše.

Evropski svet v Bruslju decembra 2005 je Komisijo pozval, naj izvede "celovit in obsežen pregled vseh področij porabe in prihodkov EU, vključno z britanskim popustom"[1], da bo lahko o tem poročala v letu 2008/2009. Ta pregled je morda v bližnji prihodnosti zadnja priložnost za oblikovaje novega resnično evropskega sistema, ki bi lahko začel delovati z začetkom naslednjega finančnega okvira leta 2014. Vsa dosedanja prizadevanja, da bi Evropski uniji zagotovili bolj pregleden in pravičen sistem, so bila zaman.

Sodelovanje z nacionalnimi parlamenti

Pri preučevanju predlogov Komisije iz leta 2004[2] je poročevalec prišel do zaključka, da bi se bilo treba o vsakem delu Evropskega parlamenta, ki se nanaša na temo lastnih sredstev in ima za cilj oblikovati pravičnejše, enostavnejše in preglednejše rešitve, posvetovati s parlamenti držav članic, ker so navsezadnje one tiste, ki se morajo strinjati s katerim koli predlogom.

Tema o lastnih sredstvih je bila zato uvrščena na dnevni red srečanja med odborom za proračun EP in odbori za proračun nacionalnih parlamentov junija 2005. Pozitiven odziv predstavnikov nacionalnih parlamentov glede uvrstitve točke o lastnih sredstvih na dnevni red ter zanimive in odprte razprave so ob tej priložnosti opogumile poročevalca, da nadaljuje v začrtani smeri.

Novembra 2005 je bil vsem odborom za proračun v nacionalnih parlamentih poslan vprašalnik, ki ga je sestavil poročevalec. Namen vprašalnika je bil ugotoviti, ali je mogoče oblikovati osrednja osnovna načela za reformo sistema lastnih sredstev, ki bi jih podprl Evropski parlament in reprezentativna večina parlamentov držav članic ("starih" in "novih" ter "neto plačnic" in "neto plačnic prispevkov, južnih in severnih itd.).

Odzivi na vprašalnik so bili različni: nekateri parlamenti se iz različnih razlogov niso odločili za odgovarjanje, nekateri so odgovorili v pisni obliki, nekateri pa so poročevalca povabili k osebni izmenjavi mnenj. Do sedaj je poročevalec izmenjal mnenja z odbori za proračun ali njihovimi predstavniki v naslednjih državah: Luksemburg, Portugalska, Finska, Francija, Nemčija, Španija, Belgija in Madžarska.

Analiza pisnih odgovorov na vprašalnik ter rezultatov obojestranskih srečanj je počasi pokazala nekaj splošnih točk možnega dogovora. O teh točkah je na medparlamentarnem srečanju, ki sta ga 8. in 9 maja 2006 v Bruslju organizirala Evropski in avstrijski parlament, nadalje razpravljala delovna skupina za lastna sredstva.

Veliko udeležencev tega srečanja je ocenilo idejo o ustanovitvi prihodnje neformalne delovne skupine poslancev, v okviru katere bodo poslanci pripravili predloge za načrtovan pregled v letu 2008/2009, kot dober način, da se parlamenti v celoti vključijo v proces[3]. Prav tako so se na idejo o ustanovitvi delovne skupine pozitivno odzvali udeleženci letnega srečanja med predsedniki odborov za proračun nacionalnih parlamentov in odbora za proračun Evropskega parlamenta, ki je potekalo 21. junija 2006 v Bruslju. Srečanje je bilo odlična priložnost za nadaljnje pogovore.

Po mnenju poročevalca predstavlja naslednja skupna parlamentarna seja 4. in 5. decembra 2006 priložnost za spodbujanje vključevanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov v proces preverjanja in oblikovanja bolj strukturiranega dialoga. "Prihodnost financiranja Unije" bo zopet tema delovne skupine. Zanimive in plodne razprave na podlagi že opravljenega skupnega dela bodo zagotovo sledile.

Če se bodo parlamentarni stiki bodisi na multilateralni ali bilateralni ravni še naprej odvijali v duhu vzajemnega zaupanja in odprtosti, v katerem so se začeli, je poročevalec prepričan, da bi Evropski parlament in parlamenti držav članic lahko oblikovali skupno stališče o osnovnih načelih sistema lastnih sredstev v prihodnosti.

Samoiniciativno poročilo o prihodnosti lastnih sredstev EU

Poročevalec namerava rezultate skupnega dela nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta vključiti v samoiniciativno poročilo o prihodnosti lastnih sredstev EU, o katerem naj bi se razpravljalo in glasovalo na plenarnem zasedanju spomladi 2007. Poročilo bi lahko Komisiji ponudilo nekaj splošnih smernic za pregledovanje, voditeljem držav in vlad pa bi dalo jasen znak glede prihodnjih konceptov njihovih parlamentov.

Osnovna načela novega sistema

Poročevalec upa, da bo mogoče na podlagi predlogov komisarke Schreyer iz leta 2004 kot izhodiščem in študije o lastnih sredstvih po naročilu Parlamenta v letu 2005[4] kot nadaljnje snovi za obravnavo v številnih razpravah s predstavniki nacionalnih parlamentov oblikovati skupno stališče glede naslednjih osnovnih točk reforme:

· polno spoštovanje fiskalne suverenosti držav članic

Nov sistem Evropski uniji pod nobenim pogojem ne omogoča pravice do pobiranja davkov. Fiskalno suverenost ohranijo izključno države članice, ki lahko Unijo za določeno obdobje pooblastijo, da neposredno terja določen delež nekega davka. Države članice lahko to odločitev kadarkoli prekličejo.

· fiskalna nevtralnost

Prenos politike na evropsko raven ne sme povečati skupnih javnih odhodkov ali povečati davčne obremenitve državljanov. Če se bo v okviru novega sistema del davka neposredno odvajal Evropski uniji, je treba zagotoviti ustrezno zmanjšanje na nekem drugem mestu.

· nespremenjeni obseg proračuna EU

Zgornja meja v višini 1,24 % BND se ohrani. Reformiranje lastnih sredstev Unije ne sme povzročiti nobenega povečevanja obsega proračuna. To je drugo vprašanje.

· postopno uvajanje novega sistema

Predvideti je treba prehodna obdobja za postopno uvajanje novega sistema. Če bi dosegli politični sporazum, se bi lahko prva faza reforme začela leta 2009. Čeprav bi se sistem nacionalnih prispevkov kot tak ohranil, bi ga lahko oblikovali tako, da bi bil bolj enostaven, pregleden in dosledno sorazmeren z relativnim bogastvom posamezne države članice.

· vzpostavitev jasne politične povezave med reformo prihodkov in reformo odhodkov

Reforma strukture prihodkov EU in reforma strukture odhodkov EU morata potekati usklajeno, kot predvideva Izjava 3 novega medinstitucionalnega sporazuma. Prehod s sistema prispevkov držav članic na sistem pravih lastnih sredstev, ki Uniji pritekajo neposredno, bo imel za posledico tudi, da pri odhodkih EU ne bo treba več upoštevati zahtev po vračilu denarja.

Nadaljnji premisleki

Poročevalec se sicer strinja, da uvedba evropskega davka trenutno še ni možna, dolgoročno pa bi bilo treba razmišljati o možnosti vrnitve na sistem, ki ga je prvotno predvidela Rimska pogodba. Obremenitev nacionalnih proračunov s prispevki k finančnim sredstvom EU je možno zmanjšati, če bi Evropska unija imela neposreden vir davčnih prihodkov, o katerem bi se odločalo na nacionalni ravni, vendar v tesni povezavi z dejavnostmi Skupnosti. To drugo fazo bi lahko postopoma uvedli od leta 2014 dalje.

Da bi imeli za preučevanje dejanskih možnih prihodnjih elementov prihodkov EU na voljo aktualne in zanesljive podatke, poročevalec čaka tudi na rezultate študije, ki jo je oktobra 2006 naročil Evropski parlament in ki se osredotoča na nekatere davke, ki bi lahko prišli v poštev za nov sistem lastnih sredstev. Za jasno ponazoritev možnih političnih odločitev bi lahko Komisijo pozvali, da pripravi podroben pregled prednosti in slabosti obstoječih nacionalnih davkov, ki bi bile primerne za ta namen, ob upoštevanju osnovnih predhodno navedenih načel v celoti.

Poročevalec pričakuje, da bo lahko v svojem samoiniciativnem poročilu o lastnih sredstvih, ki naj bi se na zasedanju obravnavalo spomladi 2007, na podlagi dela, opravljenega v tesnem sodelovanju z nacionalnimi parlamenti v zadnjem letu, predstavil nekatere konkretne predloge prihodnjega sistema lastnih sredstev, ki je pravičen in državljanom lahko razumljiv ter shaja brez mehanizma nadomestil in nacionalnih izjem.

PRILOGA

Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju

3. Izjava o pregledu finančnega okvira

1. V skladu s sklepi Evropskega sveta je bila Komisija pozvana, naj pripravi celovit in obsežen pregled, ki bo zajemal vse vidike porabe EU, vključno s Skupno kmetijsko politiko, in sredstev EU, vključno z zmanjšanjem za Združeno kraljestvo, ter da o tem poroča v letu 2008/2009. Ta pregled mora spremljati ocena delovanja Medinstitucionalnega sporazuma. Evropski parlament je vključen v ta pregled na vseh stopnjah njegovega postopka na podlagi naslednjih določb:

- ko Komisija predloži pregled, sledi faza preverjanja, v kateri se zagotovijo ustrezne razprave z Evropskim parlamentom na podlagi običajnega političnega dialoga med institucijami in ustrezno upoštevanje stališč Parlamenta;

- Evropski svet v skladu s svojimi sklepi iz decembra 2005 "lahko sprejema odločitve o vseh zadevah, ki jih pregled obravnava". Evropski parlament je udeležen pri vseh formalnih nadaljnjih ukrepih v skladu z ustreznimi postopki in s popolnim spoštovanjem njegovih uveljavljenih pravic.

2.     Komisija se zavezuje, da se bo pri analizi položaja, in sicer kot del procesa posvetovanja in razmisleka, na podlagi katerega pripravi pregled, opirala na poglobljeno izmenjavo mnenj s Parlamentom. Prav tako je seznanjena z namenom Evropskega parlamenta, da skliče konferenco, na kateri bodo sodelovali Evropski parlament in nacionalni parlamenti, za pregled sistema lastnih sredstev. Rezultate vsake take konference upošteva kot prispevek v okviru zgoraj omenjenega procesa posvetovanja. Razume se, da je za predložitev predlogov Komisije v celoti odgovorna ona sama.

• [1]  Revizijska klavzula vključena v medinstitucionalni sporazum z dne 17. maja 2006 – glej PRILOGO.
• [2]  "Predlogi komisarke Schreyer", KOM(2004)505 in KOM(2004)501
• [3]  Poročilo delovne skupine 4, kot je bilo predloženo na skupni parlamentarni seji 9. maja 2006.
• [4]  Študijska skupina za evropske politike (SEP), 30. junij 2005: Lastna sredstva: razvoj sistema v EU s 25 državami članicami. Študija Evropskega parlamenta.

MNENJE Odbora za proračunski nadzor (20.12.2006)

za Odbor za proračun

o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije
(2006/2205(INI))

Pripravljavec mnenja: Bart Staes

POBUDE

Odbor za proračunski nadzor poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da je sistem prihodkov Evropske unije postal zastarel; nacionalni prispevki, ki so bili prvotno namenjeni za dodatna sredstva ("sredstva DDV") ali posebna sredstva ("sredstva BNP"), sedaj predstavljajo 90 % financiranja Unije; sistem ima na tej ravni in ob upoštevanju številnih tehničnih prilagoditev, opravljenih v preteklih letih, nesprejemljive slabosti, ki sta jih priznala tudi Komisija in sekretariat Sveta;

2.  poudarja, da ta sistem pomeni resno oslabitev duha Skupnosti; financiranje skupne porabe z nacionalnimi prispevki pomeni voditi posamezno državo k razmišljanju v smislu "pravičnega vračila denarja"; poziva države članice in Komisijo, da odpravijo, dokler ne bo vzpostavljen novi sistem lastnih sredstev, pomanjkljivosti sedanjega sistema tradicionalnih lastnih sredstev, lastnih sredstev, ki temeljijo na DDV in BNP, kot ugotavlja letno poročilo Računskega sodišča za leto 2005; poziva Komisijo, naj čim prej predstavi predlog za PMSFP (posredno merjene storitve finančnega posredništva);

3.  soglaša z Evropskim računskim sodiščem[1], da je zelo težko izvesti temeljito reformo sistema virov lastnih sredstev Skupnosti, če je razprava o takšni reformi neposredno povezana s pogajanji o finančnih zgornjih mejah in zneskih, ki jih je treba porabiti za politike Skupnosti v mejah večletnega finančnega okvira;

4.  zato pozdravlja dejstvo, da klavzula o reviziji, ki jo je Evropski svet sprejel v Bruslju 15. in 16. decembra 2005, jasno omogoča pripravo in sprejetje celotne reforme sistema lastnih sredstev pred koncem obdobja novih finančnih napovedi;

5.  opozarja, da mora kateri koli sistem, ki bo izbran, biti pregleden in stroškovno učinkovit, vključevati mora načelo, da je treba podatke o vseh upravičencih do evropskih sredstev javno objaviti; sistem mora biti oblikovan tako, da preprečuje goljufije in nepravilnosti, da bo upoštevano načelo cenovne primernosti in da bo Računsko sodišče imelo primeren in učinkovit nadzor na vseh ravneh;

6.  vztraja, da mora katera koli tovrstna reforma biti stroškovno nevtralna, da jo bo javnost sprejela; vendar pa ne sme povečati javnih izdatkov in bremena davkoplačevalcev; od nacionalnih revizijskih služb in Evropskega računskega sodišča je treba zahtevati, da preverijo, če se to načelo pravilno uporablja;

7.  meni, da morata Parlament in Svet v skladu z dvojno naravo EU kot unije državljanov in držav skupaj sprejeti odločitev o novem sistemu lastnih sredstev;

8.  da bi okrepili zaupanje državljanov v evropske organe, je treba izboljšati njihovo demokratično odgovornost do davkoplačevalcev; financiranje iz sredstev EU vključuje tudi prilagoditev časovnega obdobja večletnega finančnega okvira zakonodajnemu obdobju Evropskega parlamenta;

9.  kar zadeva letni proračun, je treba čim prej prenehati razlikovanje med obveznimi in neobveznimi odhodki, kot to že določa ustavna pogodba, da se Evropskemu parlamentu zagotovi popolno soodločanje za vse proračunske kategorije;

10. poziva pristojni odbor, naj organizira konferenco o prihodnosti lastnih sredstev Unije z udeležbo predstavnikov nacionalnih parlamentov držav članic.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost lastnih sredstev Evropske unije
Referenčni dokumenti	2006/2205(INI)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	CONT 12.10.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Bart Staes 20.6.2006
Obravnava v odboru	27.11.2006		20.12.2006
Datum sprejetja	20.12.2006
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	22
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Herbert Bösch, Paul van Buitenen, Simon Busuttil, Paulo Casaca, Antonio De Blasio, Petr Duchoň, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Umberto Guidoni, Dan Jørgensen, Ona Juknevičienė, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Jan Mulder, Bart Staes, Margarita Starkevičiūtė, Kyösti Virrankoski, Marilisa Xenogiannakopoulou
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Daniel Caspary, Valdis Dombrovskis, Paul Rübig
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

• [1]  Glej odstavek 18 mnenja št. 2/2006 (UL C 203, 25.8.2006, str. 50).

MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (1.2.2007)

za Odbor za proračun

o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije
(2006/2205(INI))

Pripravljavka mnenja: Elisa Ferreira

POBUDE

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ponovno poudarja, da je treba pregledati sedanji sistem lastnih sredstev, da bo preglednejši, pravičnejši, preprostejši in razumljivejši evropskim državljanom ter združljivejši z načelom evropske solidarnosti;

2.   poudarja pomen udeležbe Parlamenta pri "poglobljeni izmenjavi mnenj" o preoblikovanju sistema lastnih sredstev Evropske unije, kot je določeno v medinstitucionalnem sporazumu z dne 17. maja 2006;

3.   priznava, da težka razprava o finančni perspektivi za obdobje 2007–2013, kot tudi zapletenost končnega sporazuma, kažeta omejitve sedanjega sistema in potrjujeta primernost in pravočasnost sedanje pobude;

4.   pozdravlja delovno metodo poročevalca in zlasti tesno sodelovanje nacionalnih parlamentov v različnih stopnjah postopka, ki omogoča konvergenco;

5.   meni, da so lastna sredstva ključni element pregleda finančne perspektive; zato se želi nemudoma pripraviti na ta ključni dogodek z uporabo metode, ki bo po uspešnih predhodnih začetnih pogajanjih zagotovila vključevanje vseh zadevnih odborov;

6.   pričakuje rezultate tehničnih raziskav, ki jih je naročil Parlament oktobra 2006 kot podlago za politično izbiro drugih mehanizmov financiranja, ki pa ne bi smeli povečati davčnega bremena evropskih državljanov, niti dovoliti ohranjanje obstoječih odškodninskih shem posameznih držav članic; meni, da je treba preučiti makroekonomski vpliv predvidenih posameznih mehanizmov;

7.   poudarja, da mora biti načelo suverenosti držav članic pri davčnih vprašanjih v skladu s potrebo po vzdržljivem skupnem proračunu, ki bo omogočal podporo politik, ki jih je učinkoviteje razvijati na ravni EU, kot sta krepitev notranje solidarnosti in zunanje konkurenčnosti;

8.   predlaga, da bi bilo treba za evropske državljane vnesti večjo jasnost in preglednost glede lastnih sredstev EU, zato da bi za Komisijo in proračunski organ uvedli potrebno disciplino glede njunih odločitev v zvezi z odhodki;

9.   poudarja, da mora novi sistem temeljiti na načelu progresivnosti ter zato pri določanju sposobnosti posamezne države članice za prispevanje v proračun Unije, upoštevati njeno raven prihodkov, ko je to potrebno;

10. nadalje poudarja posledice, ki jih lahko ima povečanje števila držav članic, za sposobnost vključevanja Evropske unije, predvsem glede kohezijskih politik; zato priporoča, da mora vsak pregled sedanjega sistema lastnih sredstev zagotavljati vzdržljivost preteklih in prihodnjih širitev;

11. vztraja, da je treba potencial obstoječih davčnih formul v celoti preučiti preden se obravnava nove, da se tako izogne uvajanju novih formul, ki bi lahko sprožile povečano davčno breme;

12. poudarja, da mora po medinstitucionalnem sporazumu duh globalnega preoblikovanja obsegati prihodkovno in odhodkovno stran proračuna, vključno s temeljitejšim pregledom določenih postavk odhodkov, kot so odhodki, povezani s skupno kmetijsko politiko, ki bo Evropski uniji omogočal, da bo imela proračun prihodkov in odhodkov, ki bo pripomogel k uspehu lizbonske strategije;

13. podpira postopno izvajanje kakršnih koli morebitnih novih mehanizmov financiranja, kot je uvedba dejanskih lastnih sredstev Evropske unije v obliki na primer davka na dodano vrednost, trošarine na motorno gorivo za cestni promet, trošarine na tobak ali alkohol, ekološkega davka ali odstotka davka od dobička pravnih oseb, izračunanega iz skupne davčne osnove v podaljšanem prehodnem obdobju.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost lastnih sredstev Evropske unije
Št. postopka	2006/2205(INI)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	ECON 16.11.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Elisa Ferreira 24.10.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	19.12.2006		23.1.2007
Datum sprejetja	30.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, David Casa, Konstantin Dimitrov, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Donata Gottardi, Sophia in 't Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Evgeni Kirilov, Wolf Klinz, Christoph Konrad, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Eoin Ryan, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Olle Schmidt, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Sahra Wagenknecht, Lars Wohlin
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Harald Ettl, Vladimír Maňka, Thomas Mann, Giovanni Pittella
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Dariusz Maciej Grabowski, Holger Krahmer, Kurt Lechner, Heide Rühle
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

MNENJE Odbora za regionalni razvoj (27.2.2007)

za Odbor za proračun

o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije
(2006/2205(INI))

Pripravljavec mnenja: Gerardo Galeote

POBUDE

Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za proračun kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja sklep Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005, v katerem se poziva Komisijo, da opravi celovit, splošen pregled, ki bo zajel vse vidike porabe EU, in pregled virov sredstev ter o tem poroča v obdobju 2008/2009; pozdravlja tudi izjavo o pregledu finančnega okvira, priloženega medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo z dne 17. maja 2006 o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1]; obžaluje, da je Evropski svet dosegel sporazum o še več popustih za nekatere države neto plačnice in tako še bolj zapletel sistem lastnih sredstev in dal dodatno težo kratkovidnemu pojmovanju "pravične poravnave";

2.   opozarja, da je bilo načelo finančne avtonomije iz člena 269 Pogodbe o ES, ki se izvaja s sklepom Sveta 70/243/ESPJ, EGS, Euratom z dne 21. aprila 1970 o nadomeščanju finančnih prispevkov iz držav članic z viri lastnih sredstev Skupnosti[2], osnovano na želji, da se Skupnosti zagotovijo zadostna sredstva, ki omogočajo neodvisnost od nacionalnih načrtov in spoštovanje načela solidarnosti, na katerem temelji regionalna politika Unije;

3.   priznava, da je treba spoštovati načela fiskalne suverenosti, subsidiarnosti, fiskalne nevtralnosti in odgovornosti;

4.   poziva Komisijo, da v okviru svojega pregleda za leto 2008 resno preuči potrebo po zagotavljanju neposredne, preproste in pregledne povezave med sredstvi in državljani Unije z uvedbo manj zapletenega in bolj demokratičnega sistema virov za Unijo ter da zagotovi boljše informacije tako na evropski kakor na nacionalni ravni ob upoštevanju regionalnih skrbi v zvezi z izvorom financiranja Unije;

5.   predlaga, da se pri zagotavljanju takšne povezave ustrezno upošteva plačilo dela opredeljenega davka v proračun Unije ob primernem upoštevanju zahtev Pogodbe glede najbolj oddaljenih regij (člen 299(2) Pogodbe o ES);

6.   priznava, da bodo ob upoštevanju prihodnjih pristojnosti Unije nacionalni prispevki v bližnji prihodnosti ostali pomemben vir prihodkov Unije; vendar spodbuja Komisijo, da predlaga sistem povečanja prihodkov, ki bo občutno zmanjšal sorazmeren pomen takšnih nacionalnih prispevkov in obenem ohranil minimalno raven prispevkov, ki temelji na sorazmerni blaginji posamezne države članice;

7.   poudarja, da je potrebno zagotoviti, da kakršenkoli novi sistem odraža sorazmerno blaginjo vsake države članice in njeno zmogljivost plačevanja;

8    poziva evropske voditelje, da ne omejijo razprav na vprašanje odhodkov, ampak da poudarijo koristi, ki iz njih izhajajo, in donosnost naložb, zlasti za najstarejše države članice;

9.   zahteva, da se spoštuje "načelo iz Fontainebleauja", če s tem ni ogrožena ozemeljska kohezija EU, in da se posledično odpravijo popusti, ki očitno niso več upravičeni;

10. upa, da bodo regionalne skrbi upoštevane v razpravi o reformi lastnih sredstev med nacionalnimi parlamenti in Evropskim parlamentom, ki se mora posvetovati tudi z Odborom regij.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost lastnih sredstev Evropske unije
Št. postopka	2007/2205(INI)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	REGI 7.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Gerardo Galeote 24.11.2004
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	19.12.2006		1.2.2007
Datum sprejetja	27.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	36] 5 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Tiberiu Bărbuleţiu, Jean Marie Beaupuy, Antonio De Blasio, Gerardo Galeote, Eugenijus Gentvilas, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Zita Gurmai, Marian Harkin, Jim Higgins, Filiz Husmenova, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Constanze Angela Krehl, Jamila Madeira, Mario Mantovani, Sérgio Marques, Miguel Angel Martínez Martínez, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Bernard Poignant, Elisabeth Schroedter, Stefan Sofianski, Catherine Stihler, Margie Sudre, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Brigitte Douay, Den Dover, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Ljudmila Novak, Francisca Pleguezuelos Aguilar
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Wolf Klinz, Thomas Wise
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

• [1]  UL L 139, 14.6.2006, str. 1.
• [2]  UL L 94, 28.4.1970, str. 19.

MNENJE Odbora za ustavne zadeve (23.1.2007)

za Odbor za proračun

o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije
(2006/2205(INI))

Pripravljavec mnenja: Carlos Carnero González

POBUDE

Odbor za ustavne zadeve poziva Odbor za proračun, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  ugotavlja, da sedanji sistem lastnih sredstev Unije za državljane ni ne pregleden ne razumljiv ter ne izpolnjuje več ciljev, zapisanih v pogodbah, zlasti glede finančne neodvisnosti Unije;

2.  meni, da je treba sistem lastnih sredstev nujno prilagoditi institucionalnim reformam Evropske unije, da se okrepijo tako pravice državljanov kot njihova vloga v Uniji;

3.  opozarja, da sedanji sistem, namesto da bi EU zagotavljal zadostna lastna sredstva za izvajanje njenih politik, izvaja financiranje Skupnosti, ki je evropskim državljanom vse bolj nerazumljivo in vodi do osnovnih pogajanj med državami članicami - tako neto plačnicami kot neto prejemnicami -, v skladu z načelom "pravičnega vračanja", ki sploh ne upošteva več številnih prednosti, ki jih vsi partnerji Skupnosti uživajo zaradi pripadnosti Uniji in je v nasprotju z vsako logiko kohezije;

4.  zato podpira ponoven temeljit pregled sistema financiranja Unije (odhodke in tudi prihodke), za katerega se je obvezala Komisija v obdobju 2008/2009, v skladu s sklepi Evropskega sveta z dne 15. in 16. decembra 2005 in v skladu z izjavo o ponovnem pregledu večletnega finančnega okvira, ki je priložena Medinstitucionalnemu sporazumu med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006;

5.  meni, da je treba zasnovati nov sistem lastnih sredstev Unije:

- ki ga bodo sestavljala resnično lastna sredstva Skupnosti in ne prispevki držav v evropski proračun;

- ki bo resnično namenjen izboljševanju kohezije znotraj Evropske unije;

- ki bo Uniji zagotavljal zadostna sredstva za ustrezno financiranje svojih politik, zlasti ob upoštevanju prihodnjih širitev, in za bolj neposredno povezovanje porabe s političnimi prednostnimi nalogami;

- ki bo pregleden in razumljiv;

- za katerega bo veljal postopek odločanja in popolnoma demokratičen nadzor;

- ki bo pravičen;

- ki bo državljane neposredno povezal z Unijo;

6.  meni, da je zato treba postopoma uvesti resnično lastna sredstva Unije, davčne narave, ki bi omogočala neodvisnost od prenosov iz držav članic in ki bi vzpostavila neposredno povezavo med državljani in sredstvi Skupnosti, ki bodo učinkovita in pravična ter ne bodo povečala skupnega davčnega bremena davkoplačevalcev;

7.  glede mehanizmov odločanja na področju lastnih sredstev pa:

- ponovno, kot prvi korak, potrjuje svoje strinjanje z določbami, predvidenimi v evropski ustavi, tj. po eni strani temeljnimi določbami, ki so zapisane v evropskem zakonu Sveta in so bile sprejete po posvetovanju z Evropskim parlamentom ter so jih države članice sprejele na podlagi svojih ustavnih določb, ter po drugi strani izvedbenimi ukrepi, določenimi z zakonom Sveta, sprejetimi s kvalificirano večino po privolitvi Evropskega parlamenta;

- opozarja, da so te določbe vendarle neločljiv del splošnega dogovora na področju financiranja Unije, ki je določen v ustavi in temelji na naslednjih elementih:

●    države članice imajo zadnjo besedo na področju lastnih sredstev;

●    v pogodbo se vključi sedanji finančni okvir prek zakona o večletnem finančnem okviru, ki zahteva soglasje Sveta in Parlamenta;

●    odpravlja razlikovanje med obveznimi in neobveznimi izdatki v letnem proračunu;

●    daje Parlamentu pooblastila, da odloča o celotnem letnem proračunu;

8.  poudarja, da se bo zaradi nadaljnjega poglabljanja evropskega političnega povezovanja postopek odločanja o lastnih sredstvih poenostavil tako, da bo učinkovitejši in bo Evropskemu parlamentu dal pooblastilo, da skupaj z nacionalnimi parlamenti držav članic odobrava ta sredstva in bo kot tak veljal za postopek Skupnosti;

9.  meni, da uspeh te revizije zahteva hkrati preoblikovanje sistema lastnih sredstev in ponovno oblikovanje ciljev izdatkov Unije za utrjevanje vseh politik, ob upoštevanju razvoja procesa evropskega povezovanja, kot tudi na podlagi skupnega razmisleka Evropskega parlamenta, Komisije, Sveta in nacionalnih parlamentov;

10. meni, da vmesna revizija finančnega okvira daje možnost novemu oblikovanju ciljev politik Skupnosti; zato želi, da se nemudoma začnejo priprave z vključevanjem na tem področju pristojnih odborov, kot je bilo to mogoče ob začetnih pogajanjih;

11. zato pozdravlja metodologijo, ki jo je uporabljal pristojni poročevalec, ki zadeva dialog z nacionalnimi parlamenti, kot tudi učinkovite razprave, ki so doslej potekale v parlamentarnih forumih o prihodnosti Evrope.

POSTOPEK

Naslov	Prihodnost lastnih sredstev Evropske unije
Št. postopka	2006/2205(INI)
Pristojni odbor	BUDG
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	AFCO 7.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Carlos Carnero González 23.11.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	23.11.2006		22.1.2007
Datum sprejetja	23.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	15 2 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	James Hugh Allister, Carlos Carnero González, Richard Corbett, Jean-Luc Dehaene, Panayiotis Demetriou, Andrew Duff, Ingo Friedrich, Bronisław Geremek, Genowefa Grabowska, Jo Leinen, Íñigo Méndez de Vigo, Marie-Line Reynaud, Adrian Severin, Alexander Stubb, Riccardo Ventre
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ashley Mote, Gérard Onesta, Jacek Protasiewicz
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

POSTOPEK

Naslov

Prihodnost lastnih sredstev Evropske unije

Številka postopka

2006/2205(INI)

Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju

BUDG 7.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju

CONT 12.10.2006

ECON 7.9.2006

REGI 7.9.2006

AFCO 7.9.2006

Niso predložili mnenja   Datum sklepa

Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju

Poročevalec(-ka)   Datum imenovanja

Alain Lamassoure 20.9.2004

Nadmeščeni/-a poročevalec/-ka

Obravnava v odboru

28.11.2006

5.12.2006

24.1.2007

26.2.2007

12.3.2007

Datum sprejetja

12.3.2007

Izid končnega glasovanja

+ - 0

28 5 1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Richard James Ashworth, Reimer Böge, Herbert Bösch, Simon Busuttil, Joan Calabuig Rull, Gérard Deprez, Brigitte Douay, James Elles, Salvador Garriga Polledo, Neena Gill, Ingeborg Gräßle, Nathalie Griesbeck, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Ville Itälä, Ralf Walter, Anne E. Jensen, Wiesław Stefan Kuc, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Alain Lamassoure, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Francesco Musotto, Gianni Pittella, Nina Škottová, László Surján, Helga Trüpel, Kyösti Virrankoski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Thijs Berman, Richard Corbett, Bárbara Dührkop Dührkop, Michael Gahler, Romana Jordan Cizelj, Paul Rübig, José Albino Silva Peneda, Margarita Starkevičiūtė, Peter Šťastný

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Datum predložitve

13.3.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)