POROČILO o spodbujanju dostojnega dela za vse

15.3.2007 - (2006/2240(INI))

Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve
Poročevalka: Marie Panayotopoulos-Cassiotou

Postopek : 2006/2240(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0068/2007
Predložena besedila :
A6-0068/2007
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spodbujanju dostojnega dela za vse

(2006/2240(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o spodbujanju dostojnega dela za vse – Prispevek Evropske unije k izvajanju agende za dostojno delo po svetu (KOM(2006)0249),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije – priloge k sporočilu komisije o dostojnem delu (SEC(2006)0643),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije o dostojnem delu (CESE 1054/2006),

–   ob upoštevanju deklaracije Mednarodne organizacije dela o temeljnih načelih in pravicah pri delu,

–   ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

–   ob upoštevanju konvencij Mednarodne organizacije dela in temeljnih delovnih standardov,

–   ob upoštevanju odstavka 47 resolucije generalne skupščine Združenih narodov o končnem dokumentu vrha generalne skupščine leta 2005 z dne 24. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju končnega dokumenta vrha Združenih narodov (odstavek 47) o dostojnem delu in pravični globalizaciji iz septembra 2005 in ministrske deklaracije ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov z dne 5. julija 2006, v kateri je navedeno, da je na nacionalni in mednarodni ravni nujno treba ustvariti okolje, v katerem se bosta spodbujala polna in produktivna zaposlitev ter dostojno delo za vse kot ključna elementa trajnostnega razvoja,

–   ob upoštevanju poročila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije z naslovom "Pravična globalizacija: ustvarjanje priložnosti za vse" iz februarja 2004,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o socialni razsežnosti globalizacije – prispevek politike EU k razširitvi koristi na vse (KOM(2004)0383),

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom "Drugo letno poročilo o migraciji in integraciji" (SEC(2006)0892),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2002 o Sporočilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru o spodbujanju temeljnih delovnih standardov in izboljšanju socialnega upravljanja v kontekstu globalizacije[1] ,

–   ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic v okviru Sveta ter Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije "Evropsko soglasje"[2]

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Vlaganje v ljudi – Sporočilo o tematskem programu za človekov in socialni razvoj ter finančni perspektivi za obdobje 2007–2013'' (KOM(2006)0018),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2002 o sporočilu Komisije o prilagajanju spremembam na področju dela in družbe:nova strategija Skupnosti za zdravje in varnost pri delu 2002–2006''[3],

–   ob upoštevanju poročila odbora za zaposlovanje in socialno politiko upravnega organa Mednarodne organizacije dela o posodobljenih podatkih o izvajanju svetovne agende za zaposlovanje in z njo povezanih vidikih integracijske politike iz marca 2004,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Mednarodne organizacije dela o pravnih vidikih trgovine z ljudmi za namene prisilnega dela v Evropi iz aprila 2006,

–   ob upoštevanju delovnega dokumenta Mednarodne organizacije dela št. 58 iz avgusta 2005 o dostojnem delu, standardih in kazalnikih,

–   ob upoštevanju študije Mednarodne organizacije dela iz avgusta 2006 o pomanjkanju dostojnega dela po vsem svetu: merjenje trendov z indeksom,

–   ob upoštevanju sporočila Mednarodne organizacije dela iz oktobra 2004 o dostojnem delu v nacionalnih okvirih, oddelek za integracijo politike,

–   ob upoštevanju člena 31(1) Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, ki določa, da "ima vsak delavec pravico do delovnih pogojev, primernih njegovemu zdravju, varnosti in dostojanstvu",

–   ob upoštevanju člena 152(1) Pogodbe ES, ki določa, da se "pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Skupnosti zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi",

–   ob upoštevanju člena 50 sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000[4],

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o dostojnem delu za vse, sprejetih v Bruslju 1. decembra 2006,

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja[5],

   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu[6],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za razvoj, Odbora za pravice žensk in enakost spolov ter Odbora za mednarodno trgovino (A6‑0068/2007),

A. ker koncept dostojnega dela močno presega varovanje temeljnih delovnih standardov; ker koncept vključuje produktivno in svobodno izbrano zaposlitev, pravice na delovnem mestu, socialno zaščito, socialni dialog in vključevanje vidika spolov v okviru vseh štirih stebrov,

B.  ker bi moral biti način za doseganje dostojnega dela prilagojen posebnostim, stopnji razvoja in zmogljivostim posamezne družbe; ker bi morala prizadevanja za spodbujanje dostojnega dela vključevati delavce v formalno in neformalno gospodarstvo, vključno z delavci v kmetijskem sektorju, samozaposlenimi, delavci z nepolnim delovnim časom, zaposlenimi za določen čas in zaposlenimi na domu,

C. ker bi moralo biti spodbujanje dostojnega dela za vse na vseh ravneh svetovni cilj, k čemur so pozvali Svetovna komisija za socialno razsežnost globalizacije, resolucija o izidih svetovnega vrha ZN 2005 in ministrska deklaracija, ki jo je 5. julija 2006 sprejel ekonomski in socialni svet Združenih narodov; ker bi ta cilj moral biti tudi del prizadevanj za uresničitev razvojnih ciljev tisočletja in zavez svetovnega socialnega vrha v Kopenhagnu leta 1995,

D. ker je dostojno delo zaničevano in ogroženo zaradi odpiranja novih poceni trgov dela in s tem povezanimi poskusi izkoristiti "donosen" damping delovne sile, katerega razsežnosti so zelo zaskrbljujoče, zlasti zaradi (včasih zelo obsežne) preselitve proizvodnje evropskih podjetij,

E.  ker je Mednarodna organizacija dela pristojna za določanje mednarodnih delovnih standardov in pogajanje o njih ter za nadzor nad njihovo uporabo v zakonodaji in praksi; ker je povečano sodelovanje med Mednarodno organizacijo dela in zadevnimi zainteresiranimi stranmi ter polno sodelovanje Mednarodne organizacije dela pri delu Svetovne trgovinske organizacije bistvenega pomena, in ker ima Evropska unija, ki zastopa svojih sedemindvajset držav članic, pomemeben vpliv in lahko odigra pomembno vlogo na tem področju, pa tudi na področju socialnega upravljanja,

F.  ker nacionalni program za dostojno delo Mednarodne organizacije dela in druga prizadevanja mednarodnih razvojnih agencij ter Združenih narodov, ki obravnavajo izziv v zvezi z delovnimi mesti v širšem kontekstu, prispevajo k nacionalnim in regionalnim strategijam za razvoj, k boju proti brezposelnosti in k zmanjšanju revščine,

G.  ker večina programov zunanjega sodelovanja in študij o njem za obdobje od leta 2000 do 2006 ni vključevala zaposlovanja, socialne kohezije in dostojnega dela,

H. ker postaja dostojno delo osrednji del nenehnih prizadevanj za izboljšanje delovnih razmer in boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, ker je vedno težje zagotoviti plačano delo za vse in je zato treba razmisliti o nekakšnem univerzalnem državljanskem prihodku,

I.   ker zaposlitve za nepolni delovni čas, podzaposlenost in druge posebej izkoriščevalne oblike dela ter, v neformalnem gospodarstvu, neprijavljene ali nezakonite dejavnosti, vključno s prisilnim delom ali delom otrok, pogosto ne dosegajo standardov dostojnega dela,

J.   ker je nedostojne delovne razmere opaziti tudi pri tistih, ki so prisiljeni delati s krajšim delovnim časom in si tega niso sami izbrali, zlasti pri tistih, ki živijo s prihodki, nižjimi od minimalne plače,

K. ker so spoštovanje kulturne raznolikosti, pravična globalizacija ter cilji polne in produktivne zaposlitve ter dostojnega dela za vse, vključno z invalidi, ženskami, mladimi in starejšimi delavci, kulturnimi in avtohtonimi manjšinami, osebami z nizkimi kvalifikacijami in tistimi, ki živijo na nerazvitih in prikrajšanih območjih, glavno sredstvo za boj proti revščini in socialni izključenosti,

L.  ker morajo vsi mednarodni akterji z izboljšanjem dostopa starejših do programov vseživljenjskega učenja in z njihovo prekvalifikacijo za nova delovna mesta po eni strani ter z zagotavljanjem zadostnih pokojnin, zdravstvenih storitev in drugih pomembnih socialnih storitev po drugi, pomagati povečati priložnosti za starejše, da pridobijo in obdržijo dostojno delo; ker je socialna zaščita sestavni del dostojnega dela,

M. ker imajo mladi vsepovsod pravico, da najdejo dostojno delo; in ker bi bilo treba ta prizadevanja razviti prek vseživljenjskega in medgeneracijskega pristopa; ker ima lahko dolgo obdobje brezposelnosti na začetku poklicnega življenja mladih dolgotrajen vpliv na njihovo zaposljivost, prihodek in dostop do kakovostne zaposlitve,

N. ker številni delavci migranti v Evropi nimajo dostojnih delovnih razmer,

O. ker v številnih delih sveta obstaja nevarnost, da bodo ženske izpostavljene nepravičnim delovnim pogojem in je zato temu treba posvetiti posebno pozornost,

P.  ker imajo sistemi izobraževanja in usposabljanja, ki so prilagojeni potrebam družbe znanja, bistveno vlogo pri pripravljanju mladih za njihovo vključitev na trg dela, saj pomagajo povečati njihove možnosti, da najdejo dostojno in kakovostnejšo zaposlitev,

Q. ker vseživljenjsko učenje vsem ljudem omogoča, da pridobijo potrebne spretnosti za prilagajanje spreminjajočim se potrebam trga dela, prispevajo k njegovi produktivnosti in kot aktivni državljani sodelujejo v družbi znanja,

ker so vse države članice pripravile nacionalne akcijske načrte za zaposlovanje v skladu s smernicami zaposlovanja, ki so bile sprejete na izrednem zasedanju Evropskega sveta o zaposlovanju v Luxembourgu dne 20. in 21. novembra 1997,

S.  ker si evropska strategija zaposlovanja ter strategiji socialne zaščite in socialne vključenosti prizadevajo, da bi usmerile prednostne naloge politike zaposlovanja, socialne zaščite in socialne vključenosti, za katere bi se morale zavezati države članice na ravni EU, ter zagotovile njihovo usklajevanje,

T.  ker je Evropski svet 22. in 23. marca 2005 v revidirani lizbonski strategiji za rast in delovna mesta in v evropski strategiji trajnostnega razvoja poudaril pomen razvoja poklicnega življenja na socialno trajnosten način,

U. ker si je EU z lizbonsko strategijo zadala nov strateški cilj, da postane najbolj konkurenčno in dinamično gospodarstvo na svetu, ki temelji na znanju in je sposobno doseči trajnostno gospodarsko rast z več in boljšimi delovnimi mesti, socialno kohezijo in visoko stopnjo varstva okolja; ker se pričakovani rezultati doslej še niso pokazali,

V. ker je, kot je navedeno v smernicah za politike zaposlovanja (2005–2008), za krepitev konkurenčnosti Evopske unije na socialno trajnosten način pomembno izboljšati produktivnost s spodbujanjem dostojnega dela in kakovosti poklicnega življenja, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu, boljšim ravnovesjem med prilagodljivostjo in varnostjo pri zaposlovanju, vseživljenjskim učenjem, vzajemnim zaupanjem in sodelovanjem ter boljšim usklajevanjem družinskega/zasebnega in poklicnega življenja; boj proti diskriminaciji na podlagi spola in drugim oblikam diskriminacije ter spodbujanje socialnega vključevanja ranljivih skupin sta sestavni del prizadevanj za dostojno delo,

1.  meni, da je dostojno delo osrednji del boja proti revščini in socialni izključenosti;

2.  meni, da lahko Evropska unija prek svoje notranje in zunanje politike in z uporabo svojih družbenih vrednot in načel, bojem proti različnim oblikam dampinga delovne sile ter prek uveljavljanja svoje vloge na mednarodni ravni pomembno prispeva k spodbujanju dostojnega dela za vse;

3.  poudarja, da pri dostojnem delu ne gre le za zaposlovanje in socialno zaščito, ampak tudi za upravljanje, in da izvajanje učinkovitih politik, osredotočenih na dostojno delo, zahteva zanesljive institucije, politično predanost dobremu upravljanju države ter aktivno in organizirano civilno družbo;

4.  poziva Svet in Komisijo, naj upoštevata pomisleke in priporočila Svetovne komisije za socialno razsežnost globalizacije, resolucijo o izidih svetovnega vrha Združenih narodov 2005 in ministrsko deklaracijo, ki jo je 5. julija sprejel ekonomski in socialni svet Združenih narodov, ter vključita razsežnost dostojnega dela v vse dejavnosti Evropske unije ter spodbujata k temu tudi države članice;

5.  poudarja potrebo po tem, da zlasti večnacionalna podjetja podpirajo načelo socialne razsežnosti globalizacije in spoštujejo mednarodne delovne standarde ter dostojno delo v svojem poslovanju po vsem svetu;

6.  poziva Komisijo, naj predlagano strategijo in usmeritve praktično uporabi za boljše aktiviranje notranje in zunanje politike Evropske unije pri spodbujanju agende za dostojno delo, zlasti na področju razvoja, zunanje pomoči, širitve, sosedske politike, trgovine, migracij in zunanjih dvostranskih ter večstranskih odnosov;

7.  poudarja, da uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja in krepitev koncepta dostojnega dela z uporabo pomoči za trajnostni razvoj zahtevata pravično in inovativno davčno politiko, na primer davek na finančne in devizne transakcije;

8.  poziva Svet in Komisijo, naj ne odstopata od svojih obveznosti pri izvajanju GSP + in naj dejavno sodelujeta z Mednarodno organizacijo dela pri zagotavljanju, da se pogoji sporazumov v celoti spoštujejo in, kjer je to potrebno, uporabita svoj vpliv, da prekineta preferenciale z državami, ki ne spoštujejo temeljnih socialnih pravic, pravic delavcev in človekovih pravic, vključno s pravico do svobode združevanja, ter druge temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela ter delovne standarde;

9.  poziva Komisijo, naj bolj strogo izvaja sistem GSP, tako da podaja priporočila vladam prejemnicam in aktivira režim, predviden v Uredbi Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov, in, kjer je potrebno, uporabi mehanizem za trenutno ukinitev preferencialov za države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ter resno in sistematično kršijo temeljne socialne pravice, hkrati pa naj zagotovi, da ukinitev preferencialov ne vzpodbudi protekcionizma; poziva tudi k spremljanju in razširitvi uporabe teh mehanizmov, tako da bodo vključevali ostale države upravičenke po splošni shemi preferencialov, zlasti kar zadeva delo otrok in prisilno delo, izkoreninjenje katerih je glavni izziv za Mednarodno organizacijo dela, kot je navedeno v njenem poročilu, naslovljenem "Konec dela otrok: na dosegu roke";

10. poziva države članice naj kot nadaljevanje zavzetosti Komisije v njenem poročilu o dostojnem delu razmislijo o socialni razsežnosti dostojnega dela v pobudah Komisije, ko sklepajo trgovinske sporazume s tretjimi državami;

11. poudarja, da so v agendo za dostojno delo vključene številne splošne strategije, ki niso povezane s specifičnim razvojnim modelom, ampak se neposredno nanašajo na pravičnejšo in bolj uravnoteženo porazdelitev proizvedenega bogastva, in da je agenda instrument, v katerem je razvoj prilagojen vrednotam in načelom ukrepov in upravljanja, ki gospodarsko konkurenčnost združujejo s socialno pravičnostjo;

12. v okviru strategije trajnostnega razvoja poziva Komisijo, naj razvije dosleden pristop glede povezav med socialno politiko, politiko zaposlovanja in okoljsko politiko, ki bo temeljil na svobodi in odgovornosti;

13. poudarja, da cilj dostojnega dela zahteva skladen in integriran skupek gospodarskih in socialnih politik, ki si prizadevajo za produktivna in kakovostna delovna mesta; poudarja, da agenda za dostojno delo priporoča sprejetje politik, ki presegajo običajne politike trga dela, in da jo morajo podpirati gospodarske politike vseh držav članic;

14. poziva države članice in podjetja, naj ob sodelovanju s socialnimi partnerji ter na podlagi zakonodaje Skupnosti v zvezi z zdravjem in varnostjo delavcev sprejme preventivne strategije ter izvaja ukrepe za varstvo materinstva in izboljšanje zdravja in varnosti pri delu nosečih delavk ter delavk, ki so pred nedavnim rodile ali dojijo;

15. poudarja, da je treba izboljšati preglednost trgov dela, da bodo vse vrste zaposlitve (začasna, stalna, s polnim in nepolnim delovnim časom ter zaposlitev, ki se plačuje po urni postavki) uradne, dostojno plačane in bodo v celoti upoštevale pravice delavcev, temeljne standarde dela, socialni dialog, socialno zaščito (vključno z zdravjem in varnostjo pri delu) ter enakostjo med spoloma;

16. opozarja, da je treba pri pogojih za zaposlovanje mladih ljudi, vključno s pripravniki, spoštovati temeljne pravice vseh delavcev in načela dostojnega dela;

17. pozdravlja sporočilo Komisije o dostojnem delu in poziva države članice in kandidatke, naj ratificirajo in v celoti izvajajo konvencije Mednarodne organizacije dela, ki jih je ta ocenila kot sodobne, zlasti tiste, ki so povezane z dostojnim delom; je prepričan, da bi bilo treba izvajanje konvencij Mednarodne organizacije dela v zvezi z dostojnim delom spodbujati v sosedski in zunanji politiki; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo Mednarodno organizacijo dela pri krepitvi njenih nadzornega sistema in mehanizmov;

18. odločno podpira pristop Komisije, katerega cilj je podpirati pobude glede spodbujanja sindikalne svobode in kolektivnih pogajanj, glede okrepitve uradov za delo, inšpekcij dela in struktur za upravljanja socialne zaščite ter glede razvoja celovitih strategij za preventivo v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu v okviru širitve in predpristopnih programov;

19. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v okviru "Evropskega soglasja" (izjava o razvojni politiki EU) uvedla nov tematski program "Vlaganje v ljudi" (2007–2013) in da omenjeni program daje velik pomen izvajanju agende za dostojno delo v državah partnericah EU,

20. poudarja, da člen 12 (2)(d)(ii) o uvedbi instrumenta za razvojno sodelovanje poziva k spodbujanju agende "dostojnega dela za vse" kot splošnega cilja, za doseganje katerega so med drugim potrebni: svetovne in druge večdržavne pobude za izvajanje mednarodno dogovorjenih temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ocena učinka trgovine na dostojno delo ter trajni in ustrezni mehanizmi za pravično financiranje in učinkovito delovanje – in širšo pokritost – sistemov socialne zaščite; poudarja, da je tudi v členu 5(2)(c) iste uredbe dostojno delo omenjeno kot področje, na katerega se je treba osredotočiti; poziva Komisijo, naj dejavno uporablja te določbe v svoji razvojni politiki; nadalje jo poziva, naj v svojem letnem poročilu o razvojni politiki in izvajanju zunanje pomoči sistematično poroča o svojih prizadevanjih za spodbujanje dostojnega dela;

21. poziva Komisijo, naj spodbuja spoštovanje temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela in cilj dostojnega dela za vse v trgovinski politiki članic Svetovne trgovinske organizacije kot učinkovitega in zavezujočega niza pravil, dopolnjenih z mehanizmom sankcioniranja partnerjev, ki se tem standardom ne prilagodijo, hkrati pa popolnoma upošteva postopek GSP; spodbuja Evropsko unijo, da pretehta možnost oblikovanja mehanizmov za spremljanje vzporednega napredka trgovine in dostojnega dela na evropski in mednarodni ravni;

22. poziva Komisijo, naj podpira dialog, ki ga je nedavno začela med mednarodnimi finančnimi institucijami, Mendarodno organizacijo dela, Organizacijo združenih narodov in Svetovno trgovinsko organizacijo v zvezi z dopolnilnostjo in skladnostjo njihovih politik ter medsebojno povezanostjo med gospodarsko rastjo, naložbami, trgovino in dostojnim delom, in v njem, če je to mogoče, tudi sodeluje;

23. poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju trgovinskih preferencialov, na primer v okviru pakta stabilnosti in rasti, upošteva, ali države upravičenke ravnajo v skladu z mednarodnimi standardi dela, ki varujejo dostojno delo, da bi države, ki ne upoštevajo teh osnovnih standardov, ne mogle izkoristiti trgovinskih preferencialov Evropske unije;

24. poudarja potrebo po večjem sodelovanju med Svetovno trgovinsko organizacijo; Konferenco združenih narodov o trgovini in razvoju in Mednarodno organizacijo dela ter drugimi mednarodnimi organizacijami glede dopolnjevanja njihovih politik; meni, da je skladnost med sprejetimi ukrepi bistvena pri prizadevanjih za dostojno delo in njegovem zagotavljanju v praksi; predlaga, da se Mednarodni organizaciji dela dodeli status opazovalke v Svetovni trgovinski organizaciji; poziva parlamente drugih članic Svetovne trgovinske organizacije, da podprejo ta predlog;

25. poziva Komisijo, naj v Svetovni trgovinski organizaciji po vzoru odbora za trgovino in okolje predlaga ustanovitev odbora za trgovino in dostojno delo;

26. opozarja, da je Mednarodni organizaciji dela po njenih statutih dovoljeno predlagati gospodarske sankcije proti državam, ki ne spoštujejo mednarodnih socialnih konvencij, in poziva Svetovno trgovinsko organizacijo, da se zaveže k spoštovanju sklepov Mednarodne organizacije dela, da bi ohranili skladnost pri dejavnostih mednarodnih institucij;

27. predlaga, da se Mednarodni organizaciji dela dovoli posredovati strokovna poročila (amicus brief) strokovnim odborom Svetovne trgovinske organizacije in prizivnemu telesu v relevantnih primerih sporov zaradi kršitev mednarodnih konvencij, v katerem je treba upoštevati sklepe Svetovne trgovinske organizacije;

28. predlaga, da bi v primerih, ko po mnenju države članice STO sklep prizivnega telesa izpodbija sklepe ILO o skladnosti s konvencijami o delu, moral obstajati postopek pritožbe Mednarodni organizaciji dela, da bi zagotovili skladnost s prizadevanji mednarodne skupnosti za dostojno delo;

29. poziva EU, naj skladnost z mednarodnimi delovni standardi postane sestavni del pogajanj o pristopu novih držav članic k Svetovni trgovinski organizaciji;

30. poziva Komisijo, naj spoštovanje temeljnih delovnih standardov postavi za predpogoj pri svoji politiki nakupov in sklepanja pogodb; poziva Komisijo, naj v ta namen oblikuje trgovinsko politiko in poskrbi za pomoč zanjo, s čimer bo omogočeno, da mali proizvajalci in države v razvoju v enaki meri spoštujejo te standarde;

31. poudarja, da je potrebno še naprej razvijati metodološko ocenjevanje učinkov trgovine in trgovinskih sporazumov na spodbujanje dostojnega dela, vključno s svetovnimi dobavnimi verigami in prostimi proizvodnimi conami ter zagotoviti okrepitev in učinkovito časovno določiti trajnostno presojo vpliva trgovinske politike;

32. poziva Komisijo, naj prizna in v svoja dvostranska in večstranska pogajanja ter študije o vplivu na trajnostni razvoj vključi razumske kazalnike, kot jih opredeljuje Mednarodna organizacija dela, o številu delovnih inšpektorjev v odnosu do obsega delovne sile: 1 inšpektor na 10.000 delavcev v industrijskih državah s tržnim gospodarstvom, 1 na 20.000 v gospodarstvih v tranziciji in 1 na 40.000 v manj razvitih državah;

33. poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje člena 50 Cotonoujskega sporazuma, v katerem so posebne določbe o trgovinskih in delovnih standardih in ki potrjuje zavezanost podpisnic k spoštovanju temeljnih delovnih standardov;

34. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z organi Organizacije združenih narodov, nacionalnimi in regionalnimi organizacijami, socialnimi partnerji in drugimi deli civilne družbe bolje uskladi dostojno delo in programe zunanjega sodelovanja za dostojno delo z izvajanjem nacionalnih programov za dostojno delo Mednarodne organizacije dela ali enakovrednih načrtov ter okrepi skupna prizadevanja zato, da se dostojno delo vključi v strategije zmanjševanja revščine, strateške dokumente za zmanjševanje revščine in razvojne strategije, saj lahko prispeva dodano vrednost boju za dostojno delo za vse; v zvezi s tem poziva k tesnemu posvetovanju socialnih partnerjev in drugih delov civilne družbe;

35. poziva, naj Evropska unija financira razvojni program za dostojno delo v sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela, zlasti zato, da se poiščejo najučinkovitejše strategije za spodbujanje dostojnega dela;

36. poudarja, da je za države članice bistvenega pomena, da dosežejo cilj 0,7 % porabe svojega BDP za pomoč državam v razvoju, saj so rast in trdne socialne strukture osnovni pogoji za razvoj dostojnega dela, zlasti v državah v razvoju;

37. spodbuja Komisijo, naj pri svojih dejavnostih uporablja celovit večrazsežnosten pristop, ki temelji na štirih stebrih agende za dostojno delo: produktivna zaposlitev po svobodni izbiri, pravice na delovnem mestu, vključno s temeljnimi delovnimi standardi, socialnim varstvom in socialni dialog, pri čemer se v vseh stebrih upošteva enakost med spoloma; spodbuja države članice, naj pretehtajo možnost uvedbe minimalne plače kot varovalke, s katero se prepreči izkoriščanje ljudi in revščine zaposlenih;

38. poudarja, da je pomembno podpirati vključitev zaposlovanja in dostojnega dela v razvojne strategije; poziva k vključitvi podrobnejših analiz zaposlenosti in drugih vidikov dostojnega dela v strateške dokumente za zmanjševanje revščine, sporazume o gospodarskem partnerstvu, državne strateške dokumente in večletne okvirne programe; v zvezi s tem poudarja pomen posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi z organiziranimi delodajalci, sindikati in delavci ter z zasebnim sektorjem in civilno družbo v najširšem smislu;

39. poziva, da je treba ministrstva za zaposlovanje, združenja delodajalcev in organizacije delavcev okrepiti in sistematičneje vključiti v participativni postopek, s katerim bo podprto oblikovanje in izvajanje strateških dokumentov o zmanjšanju revščine, državnih strateških dokumentov in večletnih programov; meni, da je zato treba izboljšati njihovo sodelovanje z gospodarskimi in finančnimi ministrstvi, z ustreznimi finančnimi in gospodarskimi institucijami, kot so bretton -woodske institucije, Evropska investicijska banka in Svetovna trgovinska organizacija; poziva vse udeležence, naj zagotovijo, da bodo državni strateški dokumenti pripravljeni na resnično participativen način; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v tehnično in institucionalno usposobljenost ter olajša ukrepe za ukoreninjenje dostojnega dela v nacionalne strateške dokumente;

40. zlasti poudarja potrebo po nacionalnih programih za dostojno delo, ki jih vodijo države, ali podobnem načrtu, ki bi nastal ob sodelovanju organizacij socialnih partnerjev in drugih pomembnih zainteresiranih strani, katerih cilj bo z razvojnim sodelovanjem doseči dostojno delo za vse – tudi s političnim dialogom o učinkih gospodarske politike in upravljanja na zaposlovanje, z ukrepi za proračunsko podporo ter z usposabljanjem, zlasti institucionalnim; to razvojno sodelovanje pa mora biti dobro usklajeno med Komisijo, državami članicami in drugimi mednarodnimi razvojnimi partnerji ter pomembnimi akterji, vključno z Mednarodno organizacijo dela in drugimi agencijami ZN ter mednarodnimi finančnimi ustanovami;

41. poziva k obnovitvi prizadevanj v boju proti kršitvam človekovih pravic in delovnega prava ter pri spremljanju dejavnosti večnacionalnih podjetij, in sicer z možnostjo, da bi večnacionalna podjetja, ki poslujejo v državah v razvoju, izključili iz javnih naročil, ki jih financirajo ali podpirajo Evropska unija in njene članice ter iz izvoznih kreditnih garancij, ki jih odobrijo Evropska investicijska banka in druge finančne institucije, če bi kršila te pravice; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo spoštovanje temeljnih delovnih standardov obvezno v okviru javnih naročil, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada oziroma prejemajo drugo podporo Skupnosti ali dvostransko podporo;

42. poziva države članice, naj uskladijo in okrepijo prizadevanja za razvoj usposobljenosti, da bi se združile in delile koristi novih tehnologij in inovacij; ugotavlja, da se dostojno delo doseže z rastjo, naložbami in razvojem podjetništva, skupaj s družbeno odzivnostjo;

43. poziva institucije EU, naj v okviru lizbonske agende in integriranih smernic Evropske unije za rast in delovna mesta (2005–2008) razvijejo in spodbujajo evropsko podjetniško kulturo, namenjeno posameznikom in zlasti mladim, da bi ustvarili hitro rastoča podjetja in lažje dosegli enega od ciljev dostojnega dela, in sicer "ustvarjanje več in boljših delovnih mest";

44. poziva države članice, naj dostojno delo prednostno obravnavajo v svoji gospodarski in socialni politiki, tako da dajo poseben poudarek ustvarjanju kakovostnih delovnih mest, spoštovanju temeljnih delovnih pravic za vse kategorije delavcev, krepitvi socialnega varstva in spodbujanju socialnega dialoga;

45. poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo sprejetje kodeksov ravnanja kot prostovoljnih pobud na ravni podjetij ali sektorja, ki se nanašajo na in dopolnjujejo nacionalno zakonodajo in mednarodne standarde, ter kodekse ravnanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Mednarodne organizacije dela za večnacionalna podjetja;

46. priporoča, da Komisija zbere podatke in ugotovi, katera podjetja nenehno in vztrajno dovolijo kršenje temeljnih delovnih standardov v katerem koli delu proizvodne in dobavne verige ter poziva, da je seznam teh podjetij na voljo uvoznikom s sedežem v EU;

47. poziva Komisijo, naj razvije oznako za izdelke, proizvedene pod pogoji, ki spoštujejo načela dostojnega dela in izpolnjujejo temeljne delovne standarde ter izrecno izključujejo uporabo dela otrok;

48. zelo priporoča, da države članice in Evropska unija spodbujajo uporabo dobrih praks družbene odgovornosti podjetij pri vseh podjetjih, ne glede na to, kje opravljajo dejavnosti, da se ustvari varno, prilagodljivo in kakovostno delovno okolje; vabi forum interesnih skupin in evropsko zvezo za družbeno odgovornost podjetij, naj razvijeta zavezujoče pobude, ki bodo pospeševale vključevanje dostojnega dela kot pomembne sestavine družbene odgovornosti podjetij;

49. poziva države članice in Komisijo kot delodajalce v državah v razvoju, naj upoštevajo načelo dostojnega dela, zlasti s povišanjem plač v skladu s priporočilom 135 Mednarodne organizacije dela o določanju minimalne plače s posebnim poudarkom na državah v razvoju;

50. pozdravlja prispevek organizacij ZN k dostojnemu delu, npr. pobudo visokega komisarja ZN za človekove pravice za dopolnilno poročilo o človekovih pravicah v nadnacionalnih korporacijah;

51. zato poziva, da je treba ocenjevanje in nadzorovanje tega, kako evropska podjetja spoštujejo načela dostojnega dela, in njihove zavezanosti družbeni odgovornosti podjetij razširiti na njihove dejavnosti in podružnice zunaj EU, da bo družbena odgovornost podjetij koristila tudi tretjim državam, zlasti glede sindikalnih pravic in prepovedi dela otrok ter prisilnega dela, še posebej za ženske, migrante in manjšine;

52. vzpodbuja vlade držav, kjer imajo nadnacionalna podjetja sedež, naj nadzorujejo izvajanje smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj za večnacionalna podjetja in redno objavljajo poročila o prispevku teh podjetij k učinkovitem izvajanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela;

53. poudarja, kako pomembno je spodbujanje tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o večnacionalnih podjetjih in socialni politiki;

54. spodbuja podjetja, da sprejmejo odgovorno, nediskriminacijsko kadrovsko politiko in politiko poklicnega razvoja, da se pospeši zaposlovanje žensk in prikrajšanih na trgu dela;

55. priporoča, da podjetja prevzamejo pobude za spodbujanje večjega sodelovanja in zastopanosti žensk v organih socialnega dialoga, kar je strateški cilj koncepta dostojnega dela;

56. poziva Komisijo, naj v okviru politike razvojnega sodelovanja skupaj s socialnimi partnerji in Mednarodno organizacijo dela spodbuja podjetnice k ustanavljanju in razvijanju podjetij v Evropski uniji in zunaj nje;

57. poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo podjetja, ki delujejo v Evropski uniji in zunaj nje, nudila boljše informacije in posvetovanje s predstavniki delavcev kot del širšega trajnega socialnega dialoga, s katerim obveščajo delavce in se z njimi posvetujejo o različnih vprašanjih v zvezi z njihovo zaposlitvijo in delovnimi pogoji; poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj priznajo visoke standarde zaposlitvenega zdravja in varnosti kot bistveno človekovo pravico;

58. poudarja pomen socialnega dialoga pri pripravi nacionalnih programov za dostojno delo, ki bi jih izvajale države članice, in jih poziva k pristnemu posvetovanju s socialnimi partnerji;

59. poudarja, da imajo socialni partnerji bistveno vlogo pri uspešnem izvajanju agende za dostojno delo in bi morali biti zato vsaj prek postopka obravnavanja dejavno udeleženi pri izvajanju pobud za dostojno delo;

60. pozdravlja pogajanja evropskih socialnih partnerjev o okvirnem sporazumu o nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu kot primer spodbujanja dostojnega dela v Evropi; poziva Komisijo, naj spodbuja socialne partnerje k uspešnemu zaključku teh pogajanj;

61. poudarja, da evropska socialna agenda, lizbonska strategija (vključno z nacionalnimi programi reform) in vedno večja prizadevanja za ratifikacijo in izvajanje mednarodnih konvencij o delu, ki jih je Mednarodna organizacija dela označila za sodobne, predstavljajo načrt EU glede dostojnega dela;

62. poziva države članice, naj izvajajo učinkovite, preventivne in zaščitne politike in programe, da bi povečale število, kakovost in pristojnosti ter orodja inšpektorata za delo v skladu z zakonodajo Skupnosti in konvencijami Mednarodne organizacije dela, da se povečata varnost in zdravje pri delu, izboljšajo delovni pogoji in druga socialna zakonodaja;

63. priporoča tesnejše sodelovanje pri razvoju izmenjave dobrih praks na ravni Skupnosti med nacionalnimi inšpekcijskimi službami za delo, kar bi pripomoglo k spodbujanju dostojnega dela; poziva države članice, naj pristojnim inšpekcijskim organom za delo dodelijo obsežnejša sredstva, ki bi jim omogočila izvajanje nalog tako, da bi se namesto izogibanja nacionalnim delovnim predpisom zagotovilo njihovo praktično izvajanje;

64. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo z obstoječim pravom zaščitene tudi vse nove oblike dela, in naj razmislijo o novih pravnih instrumentih, ki se bodo lahko prožno uporabljali za nove oblike dela, tako da bo vsem delavcem zagotovljena enotna raven zaščite;

65. priznava pomen dela omrežja za zaposlovanje mladih in foruma Mednarodne organizacije dela za dostojno delo v obliki izmenjave vrstnikov, podpore in revizijskih mehanizmov; poziva Komisijo, naj skupaj z Mednarodno organizacijo dela podpre razvoj teh omrežij v državah partnericah EU kot enega od načinov za izvajanje svetovne agende za zaposlovanje;

66. poziva države članice, naj zagotovijo izobraževanje za mlade kot učinkovito strategijo za preprečevanje družbene izključenosti in revščine ter da razvijejo njihovo zaposljivost tako, da uporabijo sedanje mehanizme, kot so omrežje Euroguidance, ki posameznikom pomaga, da se bolje seznanijo s priložnostmi za delo v Evropi; poziva jih tudi, da omogočijo uspešen prehod na trg dela in izboljšajo dostop do zaposlitve prek shem za poklicno usmerjanje, hkrati pa zagotovijo usklajenost z življenjskim ciklusom in medgeneracijskim pristopom;

67. poziva države članice, naj razširijo svoje naložbe v infrastrukturo, ki je potrebna za uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije, in v izobraževanje ter usposabljanje mladih s skupnimi naložbami javnega in zasebnega sektorja;

68. poziva države članice, naj pri izvajanju politike Skupnosti zagotovijo vsesplošen in povečan dostop do možnosti vseživljenjskega učenja tudi na geografsko odmaknjenih in podeželskih območjih ter izvajajo posebne ukrepe, prilagojene lokalnim razmeram, da bi v spreminjajočem se delovnem okolju zagotovile zaposljivost vseh;

69. poziva države članice, naj v svojih izobraževalnih sistemih uvedejo ustrezne reforme in vsem zagotovijo dostop do kakovostne izobrazbe;

70. poziva Komisijo in države članice, naj vključijo razsežnost spola in razvoja v vse politike in programe za spodbujanje dostojnega dela in poziva države članice, naj moškim in ženskam zagotovijo enake možnosti za dostojno delo ne le z vidika dostopa do zaposlitve ali napredovanja, ampak tudi glede višine plačila;

71. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo spravo med zasebnim/družinskim in poklicnim življenjem, s čimer naj bi se povečalo sodelovanje žensk na trgu dela ter preučili in odstranili vzroki, ki bi utegnili spodkopati učinkovitost teh ukrepov;

72. priporoča, da se razišče, kako povečati zaželenost delovnih mest, ki zdaj veljajo za pretežka oziroma preveč ponižujoča (pomoč na domu, pomoč družini, skrb za starejše, osebne storitve itd.);

73. poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo ukrepe, s katerimi bodo vsi delavci lažje uskladili poklicno in družinsko življenje, glede na to, da lahko dolg delovnik, stres in negotovost zaposlitve ogrozijo družinsko življenje, ki je pomemben temelj naše družbe;

74. poziva Komisijo in države članice, naj za ekonomsko in socialno enakopravnost žensk v državah v razvoju in spodbujanje dostojnega dela na vseh ravneh sodelujejo z nevladnimi organizacijami, sindikati ter organizacijami in omrežji žensk;

75. pozdravlja pobudo, ki je bila objavljena v sporočilu Komisije o dostojnem delu, da je treba podpreti prizadevanja za boljšo vključenost socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani družbe pri upravljanju na svetovni ravni po zgledu svetovalnega modela OECD;

76. poziva države članice, naj sprejmejo nacionalno politko za spodbujanje enakih priložnosti in enake obravnave delavcev, ne glede na starost in spol; poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje diskriminacije žensk in starejših delavcev ter naj zagotovijo prostovoljno upokojevanje, postopen prehod z dela ter prilagodljivo upokojitveno starost, ki pa ne sme preseči trenutne upokojitvene starosti;

77. poudarja, da je cilj spodbujanja dostojnega dela doseči splošno izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev za vse, in zaradi tega podpira vključitev neformalnega sektorja v glavno gospodarsko dogajanje;

78. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo in spodbujajo zakonodajne in politične pobude in prakse o nediskriminaciji do invalidnosti in enakih možnostih pri poklicnem usposabljanju in na delovnem mestu, vključno s podporo za prilagoditev delovnih mest za invalide, kar zadeva države v razvoju;

79. poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da bodo na področju socialne zaščite uporabljale odprto metodo usklajevanja, da bi povečale vrednost različnih socialnih sistemov; v ta namen in v skladu z revidirano lizbonsko strategijo ter da bi se izboljšale prilagodljivost in mobilnost evropskih delavcev ter socialna kohezija v Uniji, meni, da je treba bolj uskladiti pokojninske sisteme, zlasti glede vključitve primerov, ko so ljudje delali v različnih državah članicah, še posebej zato, ker to ne onemogoča le prostega pretoka delavcev, ampak tudi ovira enoten trg finančnih storitev;

80. ugotavlja, da marginalizacija nekaterih manjšin, ki temelji na religiji ali rasi, ovira dosego dostojnega dela za vse v EU, in zato poziva vse države članice, ki tega še niso storile, naj direktivo o rasi[7] dokončno prenesejo v svoj pravni red;

81. v okviru doslednega pristopa do mednarodnih migracij zaradi dela pozdravlja pripravljenost držav članic, da ratificirajo Mednarodno konvencijo C 97 o varstvu pravic vseh delavcev migrantov in njihovih družinskih članov ter konvenciji Mednarodne organizacije dela št. 97 in 143;

82. poziva države članice, naj dosežejo dogovor o skupni standardni opredelitvi prisilnega dela in zlorabe ranljivosti, da bi zmanjšali dvoumnost in pristranskost v sodnih odločbah;

83. ugotavlja, da so nekateri državljani EU, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode gibanja, izpostavljeni slabim delovnim pogojem, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo politike za spremljanje izkušenj znotrajevropskih migrantov na trgu dela in naj sprejmejo ukrepe za odpravo izkoriščevalske delovne prakse;

84. poziva Komisijo in nacionalne delegacije Skupnosti v partnerskih državah, naj dejavno spodbujajo vključevanje agende o dostojnem delu, nacionalnih programov za dostojno delo in regionalnih programov za dostojno delo v državne strateške dokumente, regionalne strateške dokumente, nacionalne akcijske načrte in druge programske instrumente politike razvojnega sodelovanja EU;

85. pozdravlja namero Komisije, da pretehta razširitev določbe Uredbe (ES) No 2110/2005[8], kar zadeva spoštovanje temeljnih delovnih standardov, na naročila, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada;

86. poziva Komisijo, naj dodeli ustrezna sredstva za izvajanje predlogov za spodbujanje dostojnega dela, ki so zapisani v tematskem programu "Vlaganje v ljudi";

87. pozdravlja dejstvo, da je Komisija v okviru "Evropskega soglasja" (izjava o razvojni politiki EU) uvedla tematski program "Vlaganje v ljudi" in da omenjeni program daje velik pomen izvajanju agende za dostojno delo v državah partnericah EU, ter dejstvo, da program priznava jasno povezavo med dostojnim delom in socialno zaščito; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za spodbujanje dostojnega dela v okviru tematskega programa "Vlaganje v ljudi";

88. pozdravlja novo celovito strategijo za pravice otrok, ki je bila napovedana v sporočilu Komisije "Strategiji EU o otrokovih pravicah naproti" (KOM(2006)0367), in opozarja, da je treba ukrepe proti delu otrok, kot je opredeljeno v konvencijah Mednarodne organizacije dela št. 138 in 182 proti prisilnemu delu, vključiti med nacionalne in mednarodne ukrepe;

89. ugotavlja, da so državljani tretjih držav izpostavljeni tveganju, da prestajajo slabše delovne razmere kot njihovi kolegi iz EU, zato poziva države članice, naj sprejmejo politiko v skladu s skupnimi osnovnimi načeli o vključevanju državljanov tretjih držav v EU, zlasti tretjega skupnega osnovnega načela o spodbujanju vključevanja migrantov na trg dela;

90. pozdravlja namero Komisije, da pripravi poročilo o nadaljnjem izvajanju svojega sporočila o dostojnem delu do leta 2008, ki bi moralo vsebovati analizo in oceno o tem, v kakšni meri države članice ratificirajo in izvajajo konvencije Mednarodne organizacije dela o zaposlovanju, zdravju in varnosti, varstvu materinstva in pravic delavcev migrantov; poziva, naj to poročilo vsebuje tudi akcijski program za dostojno delo, ki bo obsegal sodelovanje v EU in prizadevanja na mednarodni ravni,

91. pozdravlja prizadevanje Komisije za izboljšanje analiz in oblikovanje primernih kazalnikov v zvezi z izvajanjem agende za dostojno delo;

92. pozdravlja predlog ekonomskega in socialnega sveta ZN, da je treba agendo za dostojno delo razviti z največjo pripravljenostjo, da bi se do leta 2015 dosegli vidni rezultati;

93. poziva Komisijo, naj Parlamentu predloži specifične številčne podatke o tem, kako se financirajo dostojno delo in z njim povezane zadeve, da bi lahko bolje ocenili politično zavezanost s stališča financiranja;

94. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držv članic.

  • [1]  UL C 271 E, 12.11.2003, str. 598.
  • [2]  UL C 46, 24.02.2006, str. 1.
  • [3]  UL C 300 E, 11.12.2003, str. 290.
  • [4]  2000/483/ES (UL L 317, 15.12.2000, str. 3.)
  • [5]  UL L 378, 27.12.2006, str. 41.
  • [6]  UL L 386, 29.12.2006, str. 1.
  • [7]  Direktiva Sveta 2000/43/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19. 7. 2000, str. 22).
  • [8]  Uredba (ES) št. 2110/2005 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2005 o dostopu do zunanje pomoči Skupnosti (UL L 344, 27. 12. 2005, str. 1).

OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Koncept dostojnega dela je predlagala Mednarodna organizacija dela leta 2000, ko je oblikovala splošen politični cilj spodbujanja zaposlenosti in izboljševanja delovnih pogojev ter pri tem presegla zgolj spoštovanje temeljnih socialnih pravic, kot so opredeljene v osmih konvencijah te organizacije o temeljnih delovnih standardih.[1]. Sestoji iz spodnjih štirih strateških ciljev, pri vseh pa je upoštevana tudi enakost spolov:

Ø ustvarjanje delovnih mest

Ø zagotavljanje pravic na delovnem mestu

Ø povečevanje socialne zaščite

Ø spodbujanje dialoga in reševanje sporov

Leta 2006 je ekonomski in socialni svet Združenih narodov na visoki ravni sprejel ministrsko izjavo, v kateri je bilo poudarjeno, da je poskušati doseči produktivno, dostojno in polno zaposlitev za vse prednostna naloga.

To srečanje je bilo prvi mednarodni vrh, ki je upošteval priporočila vrha voditeljev držav in vlad, ki so ga septembra 2005 organizirali Združeni narodi. 150 svetovnih voditeljev se je strinjalo, da bodo vključili polno in produktivno zaposlitev ter dostojno delo kot osrednji cilj v ustrezna področja nacionalne in mednarodne politike kot del prizadevanj za dosego razvojnih ciljev tisočletja.

Pred vrhom je Evropski parlament[2] že pozval h krepitvi socialne razsežnosti globalizacije in k spodbujanju dostojnega dela za vse v skladu s strategijo Mednarodne organizacije dela na tem področju.

Sporočilo Komisije

Cilj sporočila Komisije je preseči zgolj zagotovitev minimalnih pravic delavcev, tako da bi jasno pokazali, kako je mogoče spodbujati dostojno delo. To zajema spodbudo za ustvarjanje delovnih mest, boljše upravljanje in socialni dialog, prepoznavanje in obravnavanje pomanjkanja dostojnega dela, boljše sodelovanje med glavnimi zainteresiranimi stranmi in zmanjšanje korupcije.

Komisija predvideva več dejanj, ki vključujejo:

Ø krepitev vloge, ki jo ima dostojno delo v evropski razvojni politiki in zunanji pomoči,

Ø krepitev sodelovanja z regionalnimi in mednarodnimi organizacijami, poslovnim sektorjem in drugimi deli civilne družbe,

Ø poudarjanje potrebe po dostojnem delu za vse v njenih sporazumih in sodelovanje z državami zunaj EU, tudi z državami kandidatkami, sosedami, razvitimi državami in državami v razvoju,

Ø krepitev dostojnega dela v sistemu odprte trgovine,

Ø spodbujanje držav, naj oblikujejo načrt za zagotavljanje dostojnega dela za vse, pri tem pa upoštevajo potrebe in posebni položaj partnerskih držav.

Stališče poročevalke

Poročevalka meni, da lahko EU prevzame pomembno vlogo pri spodbujanju dostojnega dela za vse, tako v notranji kot zunanji politiki, prek svojega socialnega modela in svoje vloge na mednarodni ravni. V ta namen in da bi bolje ovrednotili učinek dejavnosti EU, poročevalka prosi Komisijo, naj Parlamentu in Svetu redno pošilja poročilo o presoji vplivov na dostojno delo v zvezi z vsemi politikami EU, tako za delavce v EU kot v njenih partnerskih državah.

Samo učinkovita uporaba metodologij in kazalnikov lahko pokaže napredek pri izvajanju agende za dostojno delo.

Sedanja pravila globalizacije, ki se ravnajo po logiki povečane liberalizacije na vseh področjih gospodarske in družbene politike, težijo k nastajanju svetovnega trga dela, ki je še vedno ostro razslojen. Ob tem se poraja vprašanje, kako razviti, kasneje pa tudi ratificirati in izvajati ustrezne norme za pravičen svetovni trg dela. Poročevalka poziva države članice in kandidatke, naj ratificirajo in izvajajo konvencije Mednarodne organizacije dela. Iz tabele je razvidno, da večina analiziranih držav ni ratificiralo naštetih konvencij te organizacije:

Ø konvencija št. 168 o politiki zaposlovanja

Ø konvencija št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

Ø konvencija št. 183 o zaščiti materinstva

Ø konvenciji št. 118 in 157 o enakem obravnavanju in vzdrževanju socialnih pravic v primeru mobilnosti

Ø konvenciji št. 97 in 143 o delavcih migrantih

Nedavno kodifikacijo konvencije o delu v pomorstvu, ki določa pravico pomorščakov do dostojnih delovnih razmer in je zgled spodbujanja dostojnega dela na ravni sektorja, še vedno čaka ratifikacija vseh držav EU.

Poročevalka se strinja s Komisijo, da ciljev socialne narave ni v nobenem primeru mogoče uporabiti za ščitenje interesov. Cilj bi moral biti splošni socialni napredek na vseh ravneh, zagotoviti pa bi bilo treba tudi, da bi bil porazdeljen pravično in v korist vsem. Poročevalka je tudi prepričana, da se prožen trg dela in varnost zaposlitve ne izključujeta, z ustreznim ravnanjem pa bi se morala celo medsebojno krepiti. Čeprav ni modela za politiko trga dela, ki bi ustrezal vsem, lahko nekatere institucionalne značilnosti pripomorejo k izboljšani učinkovitosti trga dela. To so med drugim socialni dialog, dolgoročna vzpostavitev dejavne politike trga dela kot sestavnega dela makroekonomske politike, dobri odnosi pri upravljanju dela, podpora za razvoj zmogljivosti institucij in izdatki, prilagojeni fazam, ko se poslovni cikel spreminja. Poleg tega je pomembno večje prizadevanje pri razvijanju spretnosti za delavce in vodje, da bi lahko pridobili nove vrste tehnologije in uživali njene koristi. Zahteve po spretnostih se naglo spreminjajo in zahtevajo vsestransko prizadevanje, da bi povečali raven izobrazbe v vseh državah, zlasti v državah v razvoju. Zato bi bilo treba oblikovati nacionalne politike za celovit izobraževalni sistem, v katerem bi delavci nenehno izpopolnjevali svoje spretnosti in v katerem bi se mladi pripravljali na izzive globalizacije. Da bi lahko zaposlovanje mladih vključili v nacionalne razvojne strategije, bi morali biti ukrepi za spodbujanje zaposljivosti mladih bistvena sestavina dejavnih oblik politike za trg dela in izobraževalnih reform.

Čeprav je bila leta 2005 gospodarska rast 4,3-odstotna in je povečala svetovno produkcijo za 2,5 trilijona dolarjev, svetovno gospodarstvo tistim, ki zdaj vstopajo na trg dela, ne zmore ponuditi dovolj služb[3]. Če upoštevamo ljudi, ki so povsem brez dela, je svetovna brezposelnost višja kot kdajkoli prej: znaša skoraj 192 milijonov (okoli 6 odstotkov svetovne delovne sile). Mednarodna organizacija dela ocenjuje, da je 86 milijonov od teh nezaposlenih (okoli polovica svetovnega seštevka) mladih med 15 in 24 letom[4]. Poročevalka ugotavlja, da je to problem, in poziva Komisijo, naj skupaj z Mednarodno organizacijo dela podpre razvoj mreže za zaposlovanje mladih v državah partnericah EU kot enim od načinov za izvajanje svetovne agende za zaposlovanje.

Poleg tega poudarja, da je treba v agendo za dostojno delo vključiti razsežnost spola. Ženske so slabše plačane in so deležne manj usposabljanja kot njihovi sodelavci, zato so v večji nevarnosti, da bodo na starost živele v revščini.

Nazadnje poročevalka opozarja še na vprašanje delavcev migrantov, od katerih je skoraj polovica žensk in ki zavzemajo vedno večji delež svetovne delovne sile. Leta 2000 je bilo na svetu več kot 86 milijonov delavcev migrantov, od tega 34 milijonov v regijah v razvoju[5]. Mednarodna organizacija dela je leta 2004 ocenila, da je bilo 2,45 milijona prisilnih delavcev nezakonito preseljenih prek meja različnih držav. Od tega je bilo 43 odstotkov namenjenih za spolno in tretjina za gospodarsko izkoriščanje[6]. Poročevalka opominja, da bi bilo treba proti delu otrok ukrepati na nacionalni in mednarodni ravni, da bi zmanjšali izkoriščanje otrok in revščino ter odraslim povsod omogočili dostojno delo.

PRILOGA I: Ratifikacija konvencij Mednarodne organizacije dela v državah članicah in državah kandidatkah

 

EU-15

10 novih držav članic

PRISTOP

2007

DRŽAVE

KANDIDATKE

 

BE

FR

UK

DE

IT

NL

LU

DK

IE

EL

PT

ES

AT

FI

SE

CY

CZ

EE

HU

LV

LT

MT

PL

SK

SI

BG

RO

HR

TU

FYROM

Temeljni delovni standardi

C87

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C98

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C138

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C182

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C29

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C105

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C100

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

C111

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

Konvencije o politiki zaposlovanja

C122

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

-

+

+

+

+

C168

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

Konvencija o poklicnem usmerjanju in strokovnem usposabljanju

C142

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

-

+

+

+

-

-

-

+

+

Konvenciji o službah za zaposlovanje

C88

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

-

+

+

-

+

+

+

+

-

+

+

C181

+

-

-

-

+

+

-

-

-

-

+

+

-

+

-

-

+

-

+

-

+

-

-

-

-

+

-

-

-

-

Konvencija o varnosti zaposlitve

C158

-

+

-

-

-

-

+

-

-

-

+

+

-

+

+

+

-

-

-

+

-

-

-

-

+

-

-

-

+

+

Konvencija o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju

C155

-

-

-

-

-

+

+

+

+

-

+

+

-

+

+

+

+

-

+

+

-

-

-

+

+

-

-

+

+

+

Konvencija o službah medicine dela

C161

-

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

+

+

-

+

-

+

-

-

-

+

+

+

-

-

+

+

+

Konvenciji o delovni inšpekciji in uradih za delo

C81

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

C150

-

-

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

-

+

+

+

+

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Konvencije o določanju minimalne plače in varovanju plač

C26

+

+

+

-

+

+

+

-

+

-

+

+

+

-

-

-

+

-

+

-

-

+

-

+

-

+

-

-

+

-

C95

+

+

+

-

+

+

-

-

-

+

+

+

+

-

-

+

+

-

+

-

-

+

+

+

-

+

+

-

+

-

C131

-

+

-

-

-

+

-

-

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

-

+

+

+

-

-

+

-

+

-

-

+

Konvencija o zaščiti materinstva

C183

-

-

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

+

-

-

+

-

+

-

-

+

-

+

+

-

-

-

Konvenciji o delavcih migrantih

C97

+

+

+

+

+

+

-

-

-

-

+

+

-

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

-

+

 

BE

FR

UK

DE

IT

NL

LU

DK

IE

EL

PT

ES

AT

FI

SE

CY

CZ

EE

HU

LV

LT

MT

PL

SK

SI

BG

RO

HR

TU

FYROM

C143

-

-

-

-

+

-

-

-

-

-

+

-

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

-

+

 

Konvencija o usklajevanju delovnega in družinskega življenja

C156

-

+

-

-

-

+

-

-

-

+

+

+

-

+

+

-

-

-

-

-

+

-

-

+

+

+

-

+

-

+

Konvencija o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov

C159

-

+

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

-

+

-

+

+

+

+

+

-

-

+

+

+

Konvencija o zaščiti domorodnih ljudstev in plemen

C169

-

-

-

-

-

+

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Konvencija o socialnem varstvu (minimalni standardi)

C102

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

-

-

-

-

-

+

+

+

-

-

+

+

+

Konvenciji o enakosti obravnavanja in vzdrževanju socialnih pravic v primeru mobilnosti

C118

-

+

-

+

+

+

-

+

+

-

-

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

C157

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Konvenciji o učinkovitem spodbujanju pogajanj za kolektivne pogodbe

C151

+

-

+

-

+

+

+

+

-

+

+

+

-

+

+

+

-

-

+

+

-

-

+

-

-

-

-

-

+

-

C154

+

-

-

-

-

+

-

-

-

+

-

+

-

+

+

+

-

-

+

+

+

-

-

-

+

-

+

-

-

-

Konvencija o tristranskem posvetovanju

C144

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

-

+

+

-

+

+

Konvencija o informaciji o predstavniku delavcev znotraj podjetja

C135

-

+

+

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

-

+

-

+

+

+

+

Opomba: +: konvencija je ratificirana, –: konvencija še ni ratificirana

PRILOGA II: razvrstitev glede na dostojno delo

Dharam ghai, dostojno delo: pojem in kazalniki, international labour review,
zv. 142 (2003), št. 2

Država

Razlike med spoloma

Zaposlenost

socialni

dialog

socialna

zaščita

povprečna

Ocena

skupna

Ocena

 

 

 

 

 

 

 

Avstralija

8

14

11

21

13,5

14

Avstrija

12

5

9

9

8,8

5

Belgija

16

16

5

7

11,0

8

Kanada

5

8

10

19

10,5

7

Danska

8

2

2

2

3,5

2

Finska

2

10

3

3

4,5

4

Francija

18

19

22

4

15,8

20

Nemčija

11

9

13

5

9,5

6

Grčija

21

20

16

14

17,8

21

Irska

14

22

6

18

15,0

19

Italija

19

18

7

12

14,0

15

Japonska

13

3

18

22

14,0

15

Luksemburg

22

7

8

11

12,0

10

Nizozemska

16

13

14

8

12,8

12

Nova Zelandija

7

17

16

16

14,0

15

Norveška

2

3

4

6

3,8

3

Portugalska

10

12

14

17

13,3

13

Španija

20

21

20

15

19,0

22

Švedska

1

1

1

1

1,0

1

Švica

15

5

19

10

12,3

11

Združeno kraljestvo

5

15

12

13

11,3

9

Združene države

4

11

21

20

14,0

15

* uporaba kazalnika o udeležbi na trgu dela

 

 

 

 

Vzorci uspešnosti pri dostojnem delu

Da bi lahko izrisali profile dostojnega dela v industrijskih državah, jih je koristno razvrstiti v spodaj navedene skupine:

Nordijska skupina: Danska, Finska, Norveška in Švedska

Anglosaški skupina: Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo, Združene države

Celinska skupina: Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Švica

Skupina z razvijajočo se industrijo: Grčija, Irska, Portugalska, Španija

Japonska ne ustreza nobeni od teh kategorij

Nordijske države so uspešne pri vseh kazalnikih razen pri stopnji nezaposlenosti, kjer sta Švedska in Danska povprečni, Finska pa je med slabšimi.

PRILOGA I: dostojno delo in gospodarska uspešnost: kombinirana razvrstitev

Država

Ocena dostojnega dela

Ocena gospodarske uspešnosti

Povprečna

ocena

Skupna

ocena

 

 

 

 

 

Avstralija

14

2

8,0

4

Avstrija

5

17

11,0

11

Belgija

8

13

10,5

9

Kanada

7

12

9,5

6

Danska

2

1

1,5

1

Finska

4

8

6,0

3

Francija

20

8

14,0

19

Nemčija

6

18

12,0

14

Grčija

21

20

20,5

22

Irska

19

4

11,5

13

Italija

15

22

18,5

20

Japonska

15

5

10,0

7

Luksemburg

10

10

10,0

7

Nizozemska

12

6

9,0

5

Nova Zelandija

15

11

13,0

15

Norveška

3

3

3,0

2

Portugalska

13

14

13,5

17

Španija

22

15

18,5

20

Švedska

1

21

11,0

11

Švica

11

15

13,0

15

Združeno kraljestvo

9

18

13,5

17

Združene države

15

6

10,5

9

Države z razvijajočo se industrijo so slabše pri vseh kazalnikih. Izjeme so samo pri nekaterih kazalnikih: razlike med spoloma (Irska in Portugalska povprečno), udeležba na trgu dela (Portugalska povprečno), stopnja nezaposlenosti (Portugalska dobro), neenakost, socialna varnost in socialni dialog (Irska dobro). Zanimivo je, da pri gospodarski uspešnosti tipologija ne vzdrži. Medtem ko sta na primer danska in norveška med najboljšimi, je švedska med najslabšimi. Tudi v anglosaški skupini so Avstralija in združene države med najboljšimi, Nova Zelandija in Kanada v sredi in Združeno kraljestvo med najnižje razvrščenimi. V celinski skupini je Nizozemska med najboljšimi, Francija, Luksemburg in Belgija med srednjimi, Švica, Avstrija, Nemčija in Italija pa med najnižje razvrščenimi. V skupini z razvijajočo se industrijo je irska med najboljšimi, Portugalska in Španija sta med srednjeuvrščenimi, Grčija pa je med slabšimi.

  • [1]  Temeljni delovni standardi;
    – Konvencija št. 87 o sindikalni svobodi in varstvu sindikalnih pravic
    – Konvencija št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja
    – Konvenciji št. 138 in 182 o odpravi dela otrok.
    – Konvenciji št. 29 in 105 o odpravi prisilnega dela
    – Konvenciji št. 100 in 111 o enakem plačilu za moške in ženske
  • [2]  A6-0308/2005 in A5/0251/2002.
  • [3]  Mednarodna organizacija dela (ILO): Spreminjanje vzorcev v svetu dela, poročilo I (C), mednarodna konferenca o delu , 95. seja 2006.
  • [4]  Prav tam.
  • [5]  Mednarodna organizacija dela (ILO): Za pravično ravnanje s priseljenimi delavci v svetovnem gospodarstvu , poročilo IV, mednarodna konferenca o delu , 92. seja, Ženeva 2004.
  • [6]  Mednarodna organizacija dela: Svetovna zveza proti prisilnemu delu, svetovno poročilo ob spremljanju deklaracije ILO, poročilo I (B), mednarodna konferenca o delu, 93. seja, Ženeva 2004, odst. 60.

MNENJE Odbora za razvoj (28.2.2007)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o spodbujanju dostojnega dela za vse
2006/2240(INI)

Pripravljavka mnenja: Feleknas Uca

POBUDE

Odbor za razvoj poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   ob upoštevanju člena 50 sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju 23. junija 2000,

–    ob upoštevanju sklepov Sveta o dostojnem delu za vse, sprejetih 1. decembra 2006 na 2767. srečanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Bruslju,

–    ob upoštevanju skupne izjave Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki se sestajajo v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije, o razvojni politiki Evropske unije: Evropsko soglasje ("Evropsko soglasje o razvoju"), podpisane 20. decembra 2005,

–    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja,

    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu,

1.   poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje člena 50 sporazuma o partnerstvu AKP-ES, s katerim so se podpisnice zavezale, da bodo spoštovale temeljne delovne standarde, tudi v trgovinskih odnosih; poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo države AKP pri oblikovanju in uveljavljanju zakonodaje na tem področju ter pri organizaciji informacijskih kampanj;

2.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija v okviru "Evropskega soglasja" (izjava o razvojni politiki EU) uvedla tematski program "Naložbe v človeške vire" in da omenjeni program daje velik pomen izvajanju agende za dostojno delo v državah partnericah EU, ter dejstvo, da program priznava jasno povezavo med dostojnim delom in socialno zaščito; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostna sredstva za spodbujanje dostojnega dela v okviru tematskega programa "Naložbe v človeške vire";

3.   pozdravlja dejstvo, da je Komisija v instrument financiranja za človekove pravice in demokracijo vključila temeljne delovne standarde in spodbujanje družbene odgovornosti podjetij; poziva Komisijo, naj tem točkam nameni zadostno pozornost pri načrtovanju in dodeljevanju operativnih proračunskih sredstev v okviru instrumenta;

4.  pozdravlja sporočilo Komisije s 24. maja 2006 in sklepe, sprejete na 2767. srečanju Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov v Bruslju;

5.  poudarja, da je pomembno podpirati vključitev zaposlovanja in dostojnega dela v razvojne strategije; poziva k vključitvi podrobnejših analiz zaposlenosti in drugih vidikov dostojnega dela v strateške dokumente za zmanjševanje revščine, sporazume o gospodarskem partnerstvu, državne strateške dokumente in večletne okvirne programe; v zvezi s tem poudarja pomen posvetovanja z vsemi zainteresiranimi stranmi, tudi z organiziranimi delodajalci, sindikati in delavci ter z zasebnim sektorjem in civilno družbo v najširšem smislu;

6.  poziva, da je treba ministrstva za zaposlovanje, združenja delodajalcev in organizacije delavcev okrepiti in sistematičneje vključiti v participativni postopek, s katerim bo podprto oblikovanje in izvajanje strateških dokumentov o zmanjšanju revščine, državnih strateških dokumentov in večletnih programov; meni, da je zato treba izboljšati njihovo sodelovanje z gospodarskimi in finančnimi ministrstvi, z ustreznimi finančnimi in gospodarskimi institucijami, kot so bretton -woodske institucije, Evropska investicijska banka in Svetovna trgovinska organizacija; poziva vse udeležence, naj zagotovijo, da bodo državni strateški dokumenti pripravljeni na resnično participativen način; poziva Komisijo, naj poveča naložbe v tehnično in institucionalno usposobljenost in učinkovitost ter olajša ukrepe za uvedbo dostojnega dela v nacionalnih strateških dokumentih;

7.   zlasti poudarja potrebo po nacionalnih programih za dostojno delo, ki jih vodijo države, ali podobnem načrtu, ki bi nastal ob sodelovanju organizacij socialnih partnerjev in drugih zainteresiranih strani, katerih cilj bo z dobro usklajenim razvojnim sodelovanjem med Komisijo, državami članicami ter drugimi mednarodnimi razvojnimi partnerji in zadevnimi akterji, vključno z Mednarodno organizacijo dela in drugimi agencijami ZN ter z mednarodnimi finančnimi institucijami, doseči dostojno delo za vse – tudi z dialogom o učinkih zaposlovanja na gospodarsko politiko in upravljanje, ukrepi za proračunsko podporo ter usposabljanjem in učinkovitostjo, zlasti institucionalno;

8.  poudarja, da bi bilo delo otrok eden glavnih razlogov za revščino prihodnjih generacij in da sta delo otrok in prisilno delo kršenje temeljnih pravic;

9.   poziva Komisijo in države članice, naj v državah v razvoju podpirajo in spodbujajo zakonodajne in politične pobude o nediskriminaciji in enakih možnostih v programih poklicnega usposabljanja in na delovnem mestu, tudi s podporo za prilagoditev delovnih mest za invalide;

10. poziva k obnovitvi prizadevanj v boju proti kršitvam človekovih pravic in delovnega prava in pri spremljanju dejavnosti multinacionalk, in sicer z možnostjo, da bi multinacionalke v državah v razvoju izključili iz javnih naročil, ki jih financirajo ali podpirajo EU in njene članice, ter iz izvoznih kreditnih garancij, ki jih odobrijo Evropska investicijska banka in druge finančne institucije, če bi kršile te pravice; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo spoštovanje temeljnih delovnih standardov obvezno v okviru javnih naročil, ki se financirajo iz Evropskega razvojnega sklada ali prejemajo drugo podporo Skupnosti ali dvostransko podporo;

11. poudarja, da člen 12 (2)(d)(ii) uredbe o ustanovitvi instrumenta za razvojno sodelovanje poziva k spodbujanju agende "dostojnega dela za vse" kot splošnega cilja, za doseganje katerega so med drugim potrebni: svetovne in druge večdržavne pobude za izvajanje mednarodno dogovorjenih temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela, ocena učinka trgovine na dostojno delo ter trajni in ustrezni mehanizmi za pravično financiranje in učinkovito delovanje – in širšo pokritost – sistemov socialne zaščite; poudarja, da je tudi v členu 5(2)(c) iste uredbe dostojno delo omenjeno kot področje, na katerega se je treba osredotočiti; poziva Komisijo, naj dejavno uporablja te določbe v svoji razvojni politiki; nadalje jo poziva, naj v svojem letnem poročilu o razvojni politiki in izvajanju zunanje pomoči sistematično poroča o svojih prizadevanjih za spodbujanje dostojnega dela;

12. poudarja, da uresničevanje razvojnih ciljev tisočletja in krepitev koncepta dostojnega dela z uporabo pomoči za trajnostni razvoj zahtevata pravično in inovativno davčno politiko, na primer davek na finančne in devizne transakcije;

13. poudarja, da je dostojno delo večdisciplinarna tema, ki vpliva na vse vidike zunanje politike; zato meni, da je treba podporo dostojnemu delu spodbujati tudi z instrumenti za financiranje zunanje politike;

14. poziva, naj se dostojnemu delu nameni finančno podporo v vseh programih Komisije v okviru razvojnega sodelovanja in trgovinske politike;

15. meni, da morajo biti trgovinski sporazumi sredstvo za spodbujanje dostojnega dela; zato poudarja, da bi morala EU v svoje pogajalske mandate za dvostranske in druge trgovinske sporazume vključiti načela in cilje dostojnega dela; poziva Komisijo, naj pri dodeljevanju trgovinskih preferencialov upošteva, kako države upravičenke spoštujejo temeljne delovne standarde, tako da države, ki ne izpolnjujejo teh osnovnih standardov, niso upravičene do ugodnosti, ki izhajajo iz trgovinskih preferencialov EU; poziva Komisijo, naj dejavno sodeluje z Mednarodno organizacijo dela pri zagotavljanju, da se pogoji sporazumov v celoti spoštujejo in po potrebi uporabi svoj vpliv, da prekine preferenciale z državami, ki ne spoštujejo temeljnih socialnih pravic, pravic delavcev in človekovih pravic;

16. poziva k vključitvi načela dostojnega dela v vse dejavnosti Skupnosti; v zvezi s tem opozarja, da sta skladnost socialne/gospodarske politike in usklajevanje na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni, pri čemer bi v tem primeru morala sodelovati tudi Mednarodna organizacija dela, bistvenega pomena;

17. poudarja, da je treba dostojno delo v državah v razvoju uresničevati prek lokalnih akterjev in pri tem posebej upoštevati podeželska območja in neformalni sektor; poudarja pomen nevladnih organizacij pri spodbujanju in podpiranju tega procesa; poudarja, da je nujno treba izvesti učinkovite ukrepe – tudi prek pomoči EU v državah partnericah – za spodbujanje dostojnega dela v neformalnem gospodarstvu, da bi se tako dosegla njegova postopna vključitev v formalno gospodarstvo;

18. poudarja, da je treba podpirati obstoječo najboljšo prakso, ki zagotavlja dostojne delovne razmere v državah v razvoju, kot je praksa mednarodnega gibanja pravične trgovine;

19. ugotavlja, da je bilo kot kazalnik dobrega upravljanja, na podlagi katerega bi utegnile države v razvoju biti upravičene do dodatnega financiranja, vključeno le spoštovanje temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela; meni, da je vlaganje v dostojno delo tudi znak dobrega upravljanja; zato poudarja, da bi bilo treba – poleg temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela – kot kazalnik dobrega upravljanja vključiti tudi dostojno delo;

20. poudarja potrebo po oblikovanju svetovnega omrežja za dostojno delo in lokalni razvoj, s katerim bi razširjali znanje glede na povpraševanje in ki bi temeljilo na nacionalnih raziskavah, zmogljivostih in krepitvi institucij;

21. predlaga, naj EU zaprosi, da se Mednarodni organizaciji dela dodeli status opazovalke v Svetovni trgovinski organizaciji in se ustanovi odbor za trgovino in dostojno delo po vzoru odbora za trgovino in okolje;

22. opozarja države članice konvencije C100 Mednarodne organizacije dela o enakem plačilu za moške in ženske za delo enake vrednosti, ki poziva vlade in socialne partnerje k izgradnji novih družbenih in gospodarskih struktur za okrepitev vloge žensk v gospodarstvu in na trgu dela; meni, da je treba sprejeti posebne ukrepe v korist žensk in vključiti načelo enakosti med spoloma v vse politike, programe in projekte, da bi premostili ovire, ki preprečujejo ženskam, da bi našle dostojno delo;

23. poziva države članice in Komisijo kot delodajalce v državah v razvoju, naj upoštevajo načelo dostojnega dela, zlasti s povišanjem plač v skladu s priporočilom 135 Mednarodne organizacije dela o določanju minimalne plače s posebnim sklicevanjem na države v razvoju.

POSTOPEK

Naslov

Spodbujanje dostojnega dela za vse

Številka postopka

2006/2240(INI)

Pristojni odbor

EMPL

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

DEVE
28.9.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Feleknas Uca
6.11.2006

Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja

 

Obravnava v odboru

27.2.2007

 

 

 

 

Datum sprejetja

27.2.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

25

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Margrietus van den Berg, Josep Borrell Fontelles, Danutė Budreikaitė, Corina Creţu, Alexandra Dobolyi, Filip Kaczmarek, Glenys Kinnock, Maria Martens, José Javier Pomés Ruiz, Miguel Portas, Horst Posdorf, Pierre Schapira, Frithjof Schmidt, Jürgen Schröder, Feleknas Uca, Luis Yañez-Barnuevo García, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Ana Maria Gomes, Jan Jerzy Kułakowski, Miguel Angel Martínez Martínez, Manolis Mavrommatis, Tobias Pflüger, Anne Van Lancker, Åsa Westlund, Zbigniew Zaleski

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

MNENJE Odbora za pravice žensk in enakost spolov (24.1.2007)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o spodbujanju dostojnega dela za vse
(2006/2240(INI))

Pripravljavka mnenja: Amalia Sartori

POBUDE

Odbor za pravice žensk in enakost spolov poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1. izjavlja, da je vsako delo dostojno, če se spoštujejo pravice delavcev: dostojna plača, ki je enaka za enako delo ne glede na spol, ustrezno plačilo prispevkov za zavarovanje in socialno varstvo, varno in zdravo delovno okolje;

2.  poziva države članice in podjetja, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in na podlagi zakonodaje Skupnosti o zdravju in varnosti delavcev sprejmejo preventivne strategije in ukrepe za zaščito materinstva ter izboljšanje zdravja in varnosti nosečih žensk in žensk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo, na njihovem delovnem mestu;

3.  vztrajno poudarja, da pojem dostojnega dela vključuje tudi dostojno pokojnino in pravice, ki so z njo povezane;

4.  izjavlja, da ni dostojnega dela, če ni enakosti med spoloma, in poudarja, da je treba zlasti zagotoviti enako plačo za enako delo;

5.  poudarja, da je treba za zagotovitev dostojnega dela odpraviti vse vrste nasilja pri delu, pri čemer je treba še zlasti spodbujati boj proti nasilju, tako fizičnemu kot psihičnemu, ki temelji na spolu, saj je močno razširjeno;

6. poudarja, da je treba izboljšati preglednost trga dela, da bo vsako delo (za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom, urno delo) prijavljeno in dostojno plačano ter bo potekalo ob doslednem upoštevanju pravic delavcev, temeljnih delovnih standardov, socialnega dialoga, socialne zaščite (vključno z zdravjem in varnostjo pri delu) in enakosti med spoloma;

7.  spodbuja podjetja, naj sprejmejo odgovorne in nediskriminacijske načine zaposlovanja ter politiko poklicnega razvoja za pospeševanje zaposlovanja žensk in invalidnih oseb na trgu dela;

8. opozarja, da je treba posvetiti posebno pozornost zaposlovanju žensk, ki pogosto še vedno ni povsem v skladu s predpisi in katerega pokazatelji so glede količine in kakovosti negativni v primerjavi s pokazatelji zaposlovanja moških, ter ustvarjanju pogojev, ki bodo ženskam omogočili uskladitev poklicnega in družinskega življenja;

9.  priporoča podjetjem, naj oblikujejo pobude za večje sodelovanje in večjo zastopanost žensk v organizacijah, ki sodelujejo pri socialnem dialogu, kar predstavlja strateški cilj zaščite dostojnega dela;

10. poziva države članice, ki tega še niso storile, naj v svoje nacionalno zakonodajo vključijo določbe, ki obsojajo moralno in spolno nadlegovanje;

11. obžaluje, da Komisija v svojem pristopu glede spodbujanja dostojnega dela za vse ni zadosti upoštevala načela enakosti med spoloma; poudarja, da ni ustreznih pokazateljev, ki bi razkrili neenakost med spoloma, ter podatkov o razlikah med plačami in o ovirah za nadaljnje napredovanje žensk („stekleni strop“);

12. poudarja, da je pomembno spodbujati zaposlovanje za vse, kjer bi bila vprašanja enakosti med spoloma in vsa področja zakonsko urejena tako v odnosih kot v programih sodelovanja Evropske unije z regijami in tretjimi državami, da bi imeli ženske in moški enake možnosti ter da bi bilo upoštevano načelo enakosti med spoloma na trgu dela;

13. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in Mednarodno organizacijo dela spodbuja podjetnice, da v okviru politike razvojnega sodelovanja ustanavljajo in razvijajo podjetja znotraj in zunaj Evropske unije;

14. vztraja, da je treba ukiniti vsiljeno delo s polovičnim delovnim časom, kar velja zlasti za ženske, in delovni čas, ki ogroža družinsko življenje (deljen ali pretirano dolg delovni čas);

15. poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za poklicno usposabljanje zaposlenih, zlasti z uvedbo prilagojenega osebnega spremljanja skozi vso delovno dobo;

16. priporoča, da se raziščejo možnosti za povečanje zaželenosti del, ki danes veljajo za pretežka ali manjvredna (pomoč v gospodinjstvu, pomoč družini, pomoč starejšim, osebne socialne storitve itd.);

17. poudarja, da je zato pomembno poiskati stvarne strategije za spodbujanje zaposlitev, ki iz kulturnih razlogov ali zaradi „družbenega slovesa“ veljajo za težka in nevarna dela, ki pogosto zakonsko niso urejena ter so zato brez kakršnega koli socialnega varstva;

18. poudarja, da je treba podpreti prizadevanja držav članic za usklajevanje dejavnosti spodbujanja dostojnega dela za vse in izmenjavo najboljših praks, da se ti cilji dosežejo.

POSTOPEK

Naslov

Spodbujane dostojnega dela za vse

Številka postopka

2006/2240(INI)

Pristojni odbor

EMPL

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

FEMM
28.9.2006

Okrepljeno sodelovanje– datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Amalia Sartori
11.10.2006

Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja

 

Obravnava v odboru

19.12.2006

24.1.2007

 

 

 

Datum sprejetja

24.1.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

30

0

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Maria Carlshamre, Edite Estrela, Ilda Figueiredo, Věra Flasarová, Claire Gibault, Lissy Gröner, Zita Gurmai, Esther Herranz García, Anneli Jäätteenmäki, Lívia Járóka, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Urszula Krupa, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Siiri Oviir, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Christa Prets, Marie-Line Reynaud, Teresa Riera Madurell, Eva-Britt Svensson, Britta Thomsen, Corien Wortmann-Kool, Anna Záborská

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Christa Klaß, Zita Pleštinská, Bernadette Vergnaud

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Jean Lambert, Elisabeth Schroedter

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

...

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (8.1.2007)

za Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve

o spodbujanju dostojnega dela za vse
(2006/2240(INI))

Pripravljavec mnenja: Harlem Désir

POBUDE

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   opozarja, da se je mednarodna skupnost na zasedanju Združenih narodov od 14. do 16. septembra 2005 zavezala, da bo podprla agendo za dostojno delo, opredeljeno s strani Mednarodne organizacije dela (ILO); meni, da je za zagotovitev uresničevanja ciljev tisočletja in izkoreninjenje revščine podpora agendi prednostna naloga;

2.   pozdravlja pripravljenost Komisije, da prizadevanje za dostojno delo vključi v zunanje politike EU, zlasti v politiko dvostranske in regionalne trgovine in zunanje pomoči; poudarja, da mora Komisija izkoristiti dvostranska in večstranska pogajanja za večje poudarjanje svoje trgovinske moči v podporo socialnim standardom in dostojnemu delu;

3.   poziva Komisijo, naj pri širjenju agende za dostojno delo ne zanemari večstranske razsežnosti; posebej poziva Komisijo, da v STO posreduje predlog, katerega namen bo zagotoviti vključitev predlogov Mednarodne organizacije dela v odločitve STO;

4.   potrjuje, da je prizadevanje za dostojno delo v skladu z vrednotami EU in da je interes EU zagotoviti rast mednarodne trgovine, ob upoštevanju evropskega socialnega modela in z namenom izogibanja vsakršnega socialnega dampinga; zahteva, da so zunanje politike EU namenjene spodbujanju gospodarskega razvoja partnerskih držav, a tudi spoštovanju socialnih standardov in dostojnega dela, ki zagotavlja dostojni dohodek za delavca in njegovo družino ter pravico do varnosti in zdravja pri delu, socialne varnosti in sindikalne svobode;

5.   izpostavlja odgovornost socialnih partnerjev pri zavzemanju za dostojno delo za vse in poziva Komisijo, naj jih podpre in vzpodbuja njihove pobude na tem področju;

6.   meni, da se morajo večnacionalna podjetja, vključno z evropskimi podjetji, ki delujejo v državah v razvoju, zavedati svoje odgovornost tudi na socialnem področju, kamor spada vzpodbujanje dostojnega dela pri njihovem poslovanju in prizadevanja za odpravo otroškega dela;

7.   podpira prizadevanja Komisije za čim širšo ratifikacijo konvencij Mednarodne organizacije dela, zlasti tistih o temeljnih delovnih standardih; Komisiji priporoča, da izvajanje poglavitnih delovnih standardov postane stalen sestavni del dvostranskih pogajanj na vseh ravneh, tako z državami, v katerih prihaja do kršitev, kot z državami, ki imajo z njimi trgovinske in investicijske povezave; Komisiji priporoča, da v vse dvostranske trgovinske sporazume in strateška partnerstva vključi klavzulo o izvajanju poglavitnih delovnih standardov, zlasti o odnosu s sindikati, o prepovedi prisilnega dela in dela otrok, enakosti spolov pri delu in pravicah delavcev migrantov; poziva Komisijo, naj po ratificiranju konvencij ILO učinkovito nadzoruje njihovo izvajanje in redno poroča Parlamentu; poziva tudi k sprejetju ukrepov za učinkovit boj proti socialnemu dampingu;

8.   predlaga, da EU v dvostranske instrumente in instrumente za regionalno sodelovanje, vključno s trgovinskimi sporazumi, samodejno vključi socialno klavzulo o dostojnem delu;

9.   poziva Komisijo, naj zagotovi izvajanje člena 50 Cotonoujskega sporazuma, v katerem so posebne določbe o trgovinskih in delovnih standardih in ki potrjuje zavezanost podpisnic k spoštovanju poglavitnih delovnih standardov;

10. poziva Komisijo, naj spoštovanje poglavitnih delovnih standardov postavi za predpogoj pri svoji politiki nakupov in sklepanja pogodb; poziva Komisijo, naj v ta namen oblikuje trgovinsko politiko in poskrbi za pomoč zanjo, s čimer bo omogočeno, da mali proizvajalci in države v razvoju v enaki meri spoštujejo te standarde;

11. je prepričan, da je vodilni položaj EU v svetovni trgovini in pri izkoriščanju gospodarskih ugodnosti povečane svetovne trgovine posledica visoke ravni socialnega partnerstva in miru v EU, ki jo je treba ohraniti kot splošni cilj vseh instrumentov trgovinske politike;

12. se strinja z usmeritvami Komisije glede razvoja kazalnikov in metodologije ocenjevanja, ki vključujejo dostojno delo v študije o vplivu na trajnostni razvoj, zlasti v novih dvostranskih in regionalnih trgovinskih sporazumih in prostih conah; pozdravlja pilotski projekt, začet skupaj z Mednarodno organizacijo dela, namenjen merjenju vpliva trgovine in njene liberalizacije na dostojno delo; želi, da bi se razširil v več držav in da bi se njegovi kazalniki sistematično vključili kot elementi ocenjevanja trgovinskih politik v študijah o vplivu na trajnostni razvoj;

13. poziva Komisijo, naj prizna in v svoja dvostranska in večstranska pogajanja ter študije o vplivu na trajnostni razvoj vključi razumske kazalnike, kot jih opredeljuje Mednarodna organizacija dela, o številu delovnih inšpektorjev v odnosu do obsega delovne sile: 1 inšpektor na 10.000 delavcev v industrijskih državah s tržnim gospodarstvom, 1 na 20.000 v gospodarstvih v tranziciji in 1 na 40.000 v manj razvitih državah;

14. poziva Komisijo, naj okrepi svojo zavezanost k širjenju in zagotavljanju učinkovitega izvajanja temeljnih pravic delavcev iz konvencij ZN in Mednarodne organizacije dela v državah, ki so v shemi splošnega sistema preferencialov (GSP+); Komisijo poziva tudi, naj bolj strogo izvaja sistem GSP, tako da podaja priporočila vladam prejemnicam in aktivira režim, predviden v Uredbi Sveta (ES) št. 980/2005 z dne 27. junija 2005 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov ("uredba GSP") in, kjer je potrebno, uporabi mehanizem za trenutno ukinitev preferencialov za države, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ter resno in sistematično kršijo temeljne socialne pravice, hkrati pa naj zagotovi, da ukinitev preferencialov ne vzpodbudi protekcionizma; poziva tudi k spremljanju in razširitvi uporabe teh mehanizmov, tako da bodo vključevali ostale države iz sistema GSP, zlasti kar zadeva delo otrok in prisilno delo, izkoreninjenje katerih je bistven izziv za Mednarodno organizacijo dela, kot je navedeno v njenem poročilu, naslovljenem "Konec dela otrok: na dosegu roke"; meni, da je kitajsko gospodarstvo zraslo do takšnega obsega in ima tolikšen vpliv na mednarodno trgovino, da morajo za Kitajsko veljati podobni standardi, če naj bo še naprej deležna trgovinskih preferencialov; poziva Komisijo, naj o tem letno poroča Parlamentu;

15. poziva Komisijo, naj vzpodbuja večjo zavezanost podjetij k socialni odgovornosti; poudarja pomen podjetij pri zagotavljanju boljšega spoštovanja temeljnih delovnih standardov v njihovih odnosih z državami v razvoju, zlasti v fazi načrtovanja izdelkov;

16. poziva Komisijo, naj v prihajajoči reviziji uredbe GSP izrecno opredeli sorazmerna merila za možnost začasne prekinitve in ukinitve sheme GSP+, da ne bi onemogočila pobud podjetij, ki v svojem poslovanju in odnosu z delavci spoštujejo obveznosti, izhajajoče iz mednarodnih zavez držav prejemnic;

17. želi spomniti, da so za pravilno sprejetje in izvajanje poglavitnih delovnih standardov v prvi meri pristojne države, vendar bi morale biti, vsaj posredno, odgovorne tudi nadnacionalne gospodarske družbe; vzpodbuja nadnacionalne gospodarske družbe, naj sprejmejo in širijo prakse družbene odgovornosti podjetij in poglavitne delovne standarde, tako v odnosu do dejavnosti, ki jih podjetje izvaja in neposredno nadzoruje, kot do zunanjih dobaviteljev in podizvajalcev (običajno v državah v razvoju); priporoča, da take politike temeljijo na partnerstvu z relevantnimi udeleženci (vlade, podjetja, sindikati in nevladne organizacije); se zaveda, da se je zaradi rastočega zanimanja za družbeno odgovornost podjetij povečala osveščenost gospodarskih družb o pozitivni vlogi delovnih standardov pri razvoju podjetij; priporoča, naj Komisija preuči možnost nudenja tehnične pomoči podjetjem, zlasti malim in srednjim, ter lokalnim oblastem v tretjih državah, s čimer bo zagotovljeno, da imajo potrebne finančne in človeške vire za izvajanje omenjenih politik;

18. vzpodbuja vlade držav, kjer imajo nadnacionalna podjetja sedež, naj nadzorujejo izvajanje smernic OECD za večnacionalna podjetja in redno objavljajo poročila o prispevku teh podjetij k učinkovitem izvajanju poglavitnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela;

19. poziva Komisijo, naj prispeva k oblikovanju meril ZN za odgovornost nadnacionalnih korporacij in ostalih poslovnih družb z vidika človekovih pravic, da bi postala učinkoviti svetovni pripomoček proti kršenju poglavitnih delovnih standardov in drugim morebitnim kršitvam človekovih pravic s strani podjetij;

20. priporoča, da Komisija preuči možnosti za oblikovanje ustreznih pravnih varoval in mehanizmov na ravni EU za odkrivanje in kazenski pregon uvoznikov s sedežem v EU, ki uvažajo izdelke, pri katerih v katerem koli delu dobavne verige prihaja do primerov kršitev konvencij ILO; priporoča, da Komisija preuči možnosti ustvarjanja pobud za uvoznike s sedežem v EU, ki redno in neodvisno nadzorujejo izdelavo svojih izdelkov v tretjih državah, ki so del proizvodne verige;

21. priporoča, da Komisija preuči in razkrije podjetja, ki stalno in vztrajno dopuščajo kršitev poglavitnih delovnih standardov v katerem koli delu proizvodne ali dobavne verige ter poziva, naj bo seznam teh podjetij na voljo uvoznikom s sedežem v EU;

22. poziva EU, naj prispeva k dostojnemu delu preko svoje politike priseljevanja, naj nudi pomoč oblastem v državah gostiteljicah z namenom zaščite in boljšega ravnanja s priseljenci, ki živijo v njihovi državi, ter naj se bori proti nezakonitemu priseljevanju in trgovanju z ljudmi;

23. izpostavlja temeljno vlogo, ki jo ima družbena odgovornost gospodarskih družb pri zavzemanju za dostojno delo in poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za njegovo širjenje, ob hkratnem izvajanju ukrepov, ki sta jih sprejela OECD in ILO;

24. poudarja potrebo po večjem sodelovanju med WTO, UNCTAD in ILO ter drugimi mednarodnimi organizacijami glede dopolnjevanja njihovih politik; meni, da je skladnost med sprejetimi ukrepi bistvena pri prizadevanjih za dostojno delo in njegovem zagotavljanju v praksi; predlaga, da se Mednarodni organizaciji dela dodeli status opazovalke v STO; poziva parlamente drugih članic STO, naj podprejo ta predlog;

25. poziva Komisijo, naj "zavzemanje za dostojno delo" postane cilj EU v STO in sicer v obliki dogovora o povezanih temah, namenjenega zagotavljanju več političnega prostora državam v razvoju, vključno z večjim spoštovanjem zahtev in pobud za stabilizacijo cen osnovnih proizvodov v okviru posebne in diferencirane obravnave v EU;

26. poziva Komisijo, naj v STO po vzoru odbora za trgovino in okolje predlaga ustanovitev odbora za trgovino in dostojno delo;

27. opozarja, da je Mednarodni organizaciji dela po njenih statutih dovoljeno predlagati gospodarske sankcije proti državam, ki ne spoštujejo mednarodnih socialnih konvencij, in poziva STO, da se zaveže k spoštovanju sklepov Mednarodne organizacije dela, da bi ohranili skladnost pri dejavnostih mednarodnih institucij;

28. predlaga, da se ILO dovoli posredovati strokovna poročila (amicus brief) strokovnim odborom STO in prizivnemu telesu v relevantnih primerih sporov zaradi kršitev mednarodnih konvencij, v katerem je treba upoštevati sklepe STO;

29. predlaga, da bi v primerih, ko po mnenju države članice STO sklep prizivnega telesa izpodbija sklepe ILO o skladnosti s konvencijami o delu, moral obstajati postopek pritožbe Mednarodni organizaciji dela, da bi zagotovili skladnost s prizadevanji mednarodne skupnosti za dostojno delo;

30. poudarja potrebo po zavzemanju za pravila ravnanja večnacionalnih podjetij, nastala po pogajanjih s sindikati v OECD, ki vključujejo cilje na področju dostojnega dela, ter poziva k uveljavitvi teh pravil za hčerinska podjetja, ki jih imajo tista podjetja, katerih glavni sedež je v Evropi, v tretjih državah, kot tudi za podizvajalce in dobavitelje v proizvodni verigi podjetja;

31. pozdravlja podporo, ki jo namerava Komisija dati večji vpletenosti socialnih partnerjev in drugih akterjev civilne družbe pri globalnem upravljanju (kot so STO in mednarodne finančne institucije) po vzoru posvetovalnega modela OECD, vendar želi spomniti, da je prav tako pomembno, da ti akterji sodelujejo v dvostranskih ali regionalnih trgovinskih pogajanjih EU;

32. poziva EU, naj skladnost z mednarodnimi delovni standardi postane sestavni del pogajanj o pristopu novih držav članic k STO;

33. poziva Komisijo, naj se zavzema za bolj enoten pristop držav članic EU k učinkovitem vključevanju dostojnega dela v mednarodne finančne institucije, zlasti z vidika njihovih političnega svetovanja, razvoja programov pomoči in posojil zasebnim podjetjem;

34. poudarja, da dostojno delo zadeva vse delavce ter da je ILO pri delu na črno prepoznala "pomanjkljivosti" na področju dostojnega dela, ki jih je treba odpraviti, da bi delavci lahko delali v pravnem in institucionalnem okviru, v katerem bi bile njihove pravice zaščitene;

35. poudarja, da pravil ravnanja ne bi smeli odobriti, ne da bi posebej prepoznali tiste pobude, ki vzpodbujajo dostojno delo, ter da so ti pravilniki prepogosto neustrezno nadomestilo za sprejetje in izvajanje zakonov in upoštevanje vloge sindikatov v resničnih odnosih med delodajalci in delojemalci; namesto tega poziva, naj se ustvarjanje pogojev za dostojno delo prepozna kot bistveni del družbene odgovornosti podjetja; poleg tega poudarja, da forum vseh zainteresiranih in Evropska zaveza za družbeno odgovornost podjetij (European Alliance on Corporate Social Responsibility) ne bosta koristna pri nastajanju pogojev za dostojno delo, dokler se ne reši ugovorov, ki jih proti tema dvema organizacijama izražajo sindikati in nevladne organizacije;

36. na koncu poudarja pomen širjenja Tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela o načelih večnacionalnih podjetij in socialni politiki.

POSTOPEK

Naslov

Spodbujanje dostojnega dela za vse

Št. postopka

2006/2240(INI)

Pristojni odbor

EMPL

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

INTA
28.9.2006

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Harlem Désir
11.9.2006

Obravnava v odboru

3.10.2006

22.11.2006

Datum sprejetja

19.12.2006

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

24

1

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Francisco Assis, Jean-Pierre Audy, Enrique Barón Crespo, Daniel Caspary, Françoise Castex, Christofer Fjellner, Béla Glattfelder, Alain Lipietz, Caroline Lucas, Erika Mann, Helmuth Markov, David Martin, Georgios Papastamkos, Peter Šťastný, Robert Sturdy, Gianluca Susta, Johan Van Hecke, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Panagiotis Beglitis, Harlem Désir, Elisa Ferreira, Małgorzata Handzlik, Jens Holm

POSTOPEK

Naslov

Spodbujanje dostojnega dela za vse

Št. Postopka

2006/2240(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

EMPL
28.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

DEVE
28.9.2006

FEMM
28.9.2006

INTA
28.9.2006

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

AFET
13.9.2006

 

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Marie Panayotopoulos-Cassiotou
21.6.2006

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

22.11.2006

24.1.2007

28.2.2007

 

 

Datum sprejetja

1.3.2007

Izid končnega glasovanja

+

-

0

35

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Andersson, Alexandru Athanasiu, Roselyne Bachelot-Narquin, Emine Bozkurt, Philip Bushill-Matthews, Milan Cabrnoch, Alejandro Cercas, Christina Christova, Derek Roland Clark, Luigi Cocilovo, Proinsias De Rossa, Harlem Désir, Harald Ettl, Richard Falbr, Carlo Fatuzzo, Ilda Figueiredo, Joel Hasse Ferreira, Stephen Hughes, Karin Jöns, Jan Jerzy Kułakowski, Jean Lambert, Raymond Langendries, Bernard Lehideux, Elizabeth Lynne, Thomas Mann, Ana Mato Adrover, Maria Matsouka, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Pier Antonio Panzeri, Jacek Protasiewicz, José Albino Silva Peneda, Kathy Sinnott, Jean Spautz, Gabriele Stauner, Anne Van Lancker

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Edit Bauer, Mihael Brejc, Françoise Castex, Richard Howitt, Sepp Kusstatscher, Roberto Musacchio

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

André Brie, Jaromír Kohlíček

Datum predložitve

15.3.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)