POROČILO o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

20.3.2007 - (KOM(2005)0587 – C6‑0038/2006 – 2005/0237(COD)) - ***I

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Luis de Grandes Pascual

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih predpisih in standardih za organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, ter za ustrezne ukrepe pomorskih uprav

(KOM(2005)0587 – C6‑0038/2006 – 2005/0237(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2005)0587)[1],

–   ob upoštevanju člena 251(2) in člena 80(2) Pogodbe ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6‑0038/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem (A6‑0070/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 2
(2) V svoji Resoluciji o skupni varnostni politiki v pomorskem prometu z dne 8. junija 1993 je Svet določil za cilj odstranitev vseh plovil iz voda Skupnosti, ki ne izpolnjujejo standardov, in dal prednost akcijskemu programu Skupnosti, ki naj bi zagotovil učinkovito in enotno izvajanje mednarodnih pravil z izdelavo skupnih standardov za klasifikacijske zavode.	(2) V svoji Resoluciji o skupni varnostni politiki v pomorskem prometu z dne 8. junija 1993 je Svet določil za cilj odstranitev vseh plovil iz voda Skupnosti, ki ne izpolnjujejo standardov, in dal prednost akcijskemu programu Skupnosti, ki naj bi zagotovil učinkovito in enotno izvajanje mednarodnih pravil z izdelavo skupnih standardov za klasifikacijske zavode, opredeljene kot organizacije, pooblaščene za inšpekcijski pregled in nadzor ladij ( v nadaljevanju „priznane organizacije”).
Obrazložitev
Čeprav gre za zgodovinski citat, ki uporablja izraz klasifikacijski zavodi, je bolj primerna uporaba istega izraza v celotni direktivi.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 5
(5) Države članice so pristojne za izdajanje mednarodnih spričeval za varnost in preprečevanje onesnaževanja, predvidenih v konvencijah, kot so Solas 74, Mednarodna konvencija o tovornih črtah 66 in Marpol 73/78, ter za izvajanje določb konvencij.	(Ne zadeva slovenske različice.)
Obrazložitev
Ne zadeva slovenske različice.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 6
(6) Vse države članice v skladu s temi konvencijami v različnem obsegu pooblastijo organizacije za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, splošno znane kot klasifikacijske zavode, za potrjevanje take skladnosti in izdajanje ustreznih varnostnih spričeval.	(6) Vse države članice v skladu s temi konvencijami v različnem obsegu pooblastijo organizacije za inšpekcijski pregled in nadzor ladij, splošno znane kot klasifikacijske zavode za potrjevanje take skladnosti in izdajanje ustreznih spričeval o varnosti in preprečevanju onesnaževanja.
Obrazložitev
Tehnični popravek zaradi pomanjkljivosti v besedilu Komisije.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 7
(7) Veliko število obstoječih klasifikacijskih zavodov, ki deluje v imenu nacionalnih uprav, po svetu ne zagotavlja niti ustreznega izvajanja predpisov niti zanesljivosti, ker nimajo primernih struktur in izkušenj, da bi bili zanesljivi in da bi lahko opravljali svoje naloge na visoki strokovni ravni.	(7) Veliko število obstoječih priznanih organizacij, ki deluje v imenu nacionalnih uprav, po svetu ne zagotavlja niti ustreznega izvajanja predpisov niti zanesljivosti, ker nimajo primernih struktur in izkušenj, da bi bili zanesljivi in da bi lahko opravljali svoje naloge na visoki strokovni ravni.
Predlog spremembe velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, bo treba celotno besedilo ustrezno spremeniti.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 8
(8) Poleg tega morajo te organizacije predpisovati in izvajati pravila glede zasnove, gradnje, vzdrževanja in nadzora ladij ter izpolnjevati zahteve iz mednarodnih konvencij za izdajo ustreznih spričeval. Da bi jim omogočili, da to nalogo opravljajo zadovoljivo, bi morale biti strogo neodvisne, visoko tehnično usposobljene ter natančno upravljati kakovost.	(8) Poleg tega te organizacije predpisujejo in izvajajo pravila glede zasnove, gradnje, vzdrževanja in nadzora ladij in so odgovorne za inšpekcijske preglede ladij v imenu države zastave ter potrjevanje, da te ladje izpolnjujejo zahteve iz mednarodnih konvencij za izdajo ustreznih spričeval. Da bi jim omogočili, da to nalogo opravljajo zadovoljivo, bi morale biti strogo neodvisne, visoko tehnično usposobljene ter natančno upravljati kakovost.
Obrazložitev
Prav je, da je navedena tudi dejavnost, ki je tako strokovna, kot je delo, ki ga delegira država zastave.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 9 a (novo)
	(9a) Ta cilj je treba uresničevati z ukrepi, ki so skladni z delom Mednarodne pomorske organizacije in ga, kjer je ustrezno, nadgrajujejo in dopolnjujejo.
Obrazložitev
Ne glede na to, da so predlogi omejeni zgolj na območje Skupnosti, za katero je pristojna EU, bi bilo primerno delovati v smeri mednarodnih pravil v okviru IMO, kar je tudi v skladu z globalno naravo pomorske dejavnosti.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 14
(14) Država članica lahko na podlagi objektivnih in preglednih merilomeji število organizacij, ki jih pooblasti v skladu s svojimi potrebami, pri čemer Komisija izvaja nadzor v skladu s postopkom odbora ;	(14) Država članica lahko na podlagi objektivnih in preglednih meril omeji število priznanih organizacij, ki jih pooblasti v skladu s svojimi potrebami, pri čemer Komisija izvaja nadzor v skladu s postopkom odbora ;
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 15
(15) Ker ta direktiva zagotavlja svobodo opravljanja storitev v Skupnosti, bi morala biti Skupnost upravičena do pogajanj o enakem obravnavanju priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti, s tistimi tretjimi državami, v katerih so locirane nekatere od priznanih organizacij.	(15) Ker ta direktiva zagotavlja svobodo opravljanja storitev v Skupnosti, bi morala biti Komisija upravičena do pogajanj o enakem obravnavanju priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti, s tistimi tretjimi državami, v katerih imajo sedež nekatere od priznanih organizacij.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 16
(16) Potrebna je visoka udeležba nacionalnih uprav pri nadzoru ladij in izdaji s tem povezanih spričeval, da se zagotovi čim večje izpolnjevanje mednarodnih varnostnih predpisov, četudi države članice prenesejo izvajanje predpisanih nalog na organizacije zunaj njihove uprave. Zato je smiselno vzpostaviti tesno sodelovanje med upravami in organizacijami, kar bi lahko zahtevalo, da ima organizacija na ozemlju države članice, v imenu katere opravlja svoje naloge, lokalno predstavništvo.	(16) Potrebna je visoka udeležba nacionalnih uprav pri nadzoru ladij in izdaji s tem povezanih spričeval, da se zagotovi čim večje izpolnjevanje mednarodnih varnostnih predpisov, četudi države članice prenesejo izvajanje predpisanih nalog na priznane organizacije zunaj njihove uprave. Zato je smiselno vzpostaviti tesno sodelovanje med upravami in od teh pooblaščenimi organizacijami, kar bi lahko zahtevalo, da imajo slednje na ozemlju države članice, v imenu katere opravljajo svoje naloge, lokalno predstavništvo.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 17
(17) Različnost režimov finančne odgovornosti organizacij, ki delujejo v imenu držav članic, bi ovirala pravilno izvajanje te direktive. Kot prispevek k reševanju tega problema je smiselno na ravni Skupnosti vzpostaviti določeno stopnjo uskladitve odgovornosti za kateri koli dogodek, ki ga povzroči priznana organizacija, o čemer odloča sodišče, vključno z razreševanjem sporov z arbitražnimi postopki.	(17) Različnost režimov finančne odgovornosti med organizacijami, ki delujejo v imenu držav članic, bi ovirala pravilno izvajanje te direktive. Kot prispevek k reševanju tega problema je smiselno na ravni Skupnosti vzpostaviti določeno stopnjo uskladitve odgovornosti za kateri koli dogodek, ki ga povzroči priznana organizacija, o čemer odloča sodišče, vključno z razreševanjem sporov z arbitražnimi postopki.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 18
(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.	(18) Ukrepe, potrebne za izvajanje direktive, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil.   Predvsem naj bi Komisijo pooblastili za spremembo te direktive, da bo lahko uporabljala kasnejše spremembe ustreznih, z njo povezanih mednarodnih konvencij, protokolov, kodeksov in resolucij in tako posodabljala merila iz Priloge I ter sprejemala merila za merjenje učinkovitosti priznanih organizacij na področju varnosti in preprečevanja onesnaževanja. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih elementov te direktive ter njeni dopolnitvi z novimi nebistvenimi elementi, naj bi jih sprejeli v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, ki ga določa člen 5 a Sklepa Sveta 1999/468/ES.
Obrazložitev
Treba je uvesti nov postopek komitologije (regulativni postopek s pregledom).
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 20
(20) Zelo je bistvenega pomena, da se neizvajanje obveznosti s strani priznane organizacije obravnava takoj, učinkovito in sorazmerno. Glavni cilj bi moral biti, da se popravijo vse pomanjkljivosti, tako da se je že zelo zgodaj mogoče izogniti potencialnemu ogrožanju varnosti ali okolja. Komisiji bi bilo zato treba podeliti potrebna pooblastila, da od organizacije zahteva sprejem preventivnih in sanacijskih ukrepov, ter da se lahko kot prisilni ukrepi zaračunajo kazni in periodične denarne kazni.	(20) Zelo je bistvenega pomena, da se neizvajanje obveznosti s strani priznane organizacije obravnava takoj, učinkovito in sorazmerno. Glavni cilj bi moral biti, da se popravijo vse pomanjkljivosti, tako da se je že zelo zgodaj mogoče izogniti potencialnemu ogrožanju varnosti ali okolja. Komisiji bi bilo zato treba podeliti potrebna pooblastila, da od priznane organizacije zahteva sprejem preventivnih in sanacijskih ukrepov, ter da se lahko kot prisilni ukrepi zaračunajo kazni in periodične denarne kazni.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 23
(23) Vsaka država članica ni morala redno ocenjevati dejavnost organizacij, ki delujejo v njenem imenu, ter Komisiji in vsem drugim državam članicam pošiljati natančne podatke o taki dejavnosti.	(23) Vsaka država članica bi morala redno ocenjevati dejavnost priznanih organizacij, ki delujejo v njenem imenu, ter Komisiji in vsem drugim državam članicam pošiljati natančne podatke o taki dejavnosti.
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 24
(24) Podobno se lahko bolj učinkovito na usklajen in centraliziran način zagotovi stalno poznejše spremljanje priznanih organizacij, da se oceni njihovo izpolnjevanje zahtev te direktive. Zato je smiselno, da se ta naloga v imenu celotne Skupnosti poveri Komisiji, skupaj z državo članico, ki je zaprosila za priznanje.	(24) Podobno se lahko bolj učinkovito na usklajen in centraliziran način zagotovi stalno poznejše spremljanje priznanih organizacij, da se oceni njihovo izpolnjevanje zahtev te direktive. Zato je smiselno, da se ta naloga v imenu celotne Skupnosti poveri Komisiji, skupaj z državami članicami, ki so organizacije pooblastile za delovanje v njihovem imenu.
Predlog spremembe 15 Uvodna izjava 25
(25) Bistveno je, da imajo inšpektorji Skupnosti dostop do ladij in ladijske dokumentacije ne glede na ladijsko zastavo, tako da se lahko preveri, ali priznane organizacije izpolnjujejo minimalna merila za vse ladje in njihove specifične kategorije.	(25) Kot del spremljanja dejavnosti priznanih organizacij morajo imeti inšpektorji Skupnosti dostop do ladij in ladijske dokumentacije ne glede na ladijsko zastavo, tako da se lahko preveri, ali priznane organizacije izpolnjujejo minimalna merila, ki jih za vse ladje in njihove specifične kategorije določa ta direktiva.
Obrazložitev
Tehnični popravki besedila.
Predlog spremembe 16 Uvodna izjava 28
(28) Za varnost ladij, ki jih priznane organizacije pregledujejo in jim izdajajo spričevala, je bistvenega pomena sposobnost organizacij, da hitro ugotovijo in popravijo slabosti v svojih predpisih, postopkih in notranjih nadzorih. To sposobnost bi bilo treba povečati z vzpostavitvijo neodvisnega skupnega organa, ki bi lahko predlagal skupne ukrepe za trajnostno izboljšanje vseh priznanih organizacij in zagotovil plodno vzajemno delovanje s Komisijo.	(28) Za varnost ladij, ki jih priznane organizacije pregledujejo in jim izdajajo spričevala, je bistvenega pomena sposobnost organizacij, da hitro ugotovijo in popravijo slabosti v svojih predpisih, postopkih in notranjih nadzorih. To sposobnost bi bilo treba povečati z vzpostavitvijo neodvisnega ocenjevalnega odbora, ki bo deloval samostojno in predlagal ukrepe za trajnostno izboljšanje vseh priznanih organizacij in zagotovil plodno vzajemno delovanje s Komisijo.
Obrazložitev
Iz besedila lahko črtamo izraz skupni, ki se nanaša zgolj na priznane organizacije, a bi moral biti širši.
Besedno zvezo „neodvisni skupni organ“ nadomešča „odbor, ki bo deloval samostojno", ker vsebinsko prazna izjavo o neodvisnosti ne zadostuje, ampak mora priti od izraza, da ima organizacija dejanske pristojnosti in manevrske sposobnosti.
Predlog spremembe 17 Uvodna izjava 28 a (novo)
	(28a) Pravila in predpisi (priznanih organizacij) so ključni dejavnik varnosti ter preprečevanja nesreč in onesnaževanja. Priznane organizacije so začele postopek, ki bi moral privesti do uskladitve njihovih pravil in predpisov. Ta postopek bi morala zakonodaja Skupnosti spodbujati in podpirati, ker bi imel ugoden vpliv na pomorsko varnost in konkurenčnost evropske pomorske industrije.
Obrazložitev
Postopek usklajevanja predpisov se je že pričel in EU ga mora podpreti, ne le zaradi pomorske varnosti, ampak tudi zaradi zagotavljanja konkurenčnosti evropske pomorske industrije.
Predlog spremembe 18 Uvodna izjava 29
(29) Priznane organizacije bi morale sproti dopolnjevati svoje tehnične standarde in jih dosledno uveljavljati, da bi uskladili varnostne predpise in zagotovili enotno izvajanje mednarodnih predpisov znotraj Skupnosti. Kadar so tehnični standardi priznanih organizacij enaki ali zelo podobni, bi bilo treba razmisliti o vzajemnem priznavanju klasifikacijskih spričeval.	(29) Priznane organizacije bi morale sproti dopolnjevati svoje tehnične standarde in jih dosledno uveljavljati, da bi uskladili varnostne predpise in zagotovili enotno izvajanje mednarodnih predpisov znotraj Skupnosti. Kadar so tehnični standardi priznanih organizacij enaki ali zelo podobni, bi bilo treba v primerih, ko je to mogoče, razmisliti o vzajemnem priznavanju klasifikacijskih spričeval in uporabiti kot vzorec najbolj zahtevna in natančna spričevala.
Obrazložitev
Postopna uskladitev je zaželena, vendar je treba kot vzorec postaviti najboljše in najzahtevnejše prakse.
Predlog spremembe 19 Uvodna izjava 31
Da se ladjam prepreči spreminjanje razreda zaradi izogibanja potrebnim popravilom, bi morale priznane organizacije med seboj izmenjevati vse ustrezne informacije v zvezi s stanjem ladij, ki spreminjajo razred, in po potrebi vključiti državo zastave.	(31) Da se ladjam prepreči spreminjanje razreda zaradi izogibanja popravilom, ki jih pri svojem pregledu zahteva klasifikacijski zavod, je treba vse urediti tako, da bodo priznane organizacije vnaprej med seboj izmenjevale vse ustrezne informacije v zvezi s stanjem ladij, katerih razred se želi spremeniti, in po potrebi vključiti državo zastave.
Predlog spremembe 20 Člen 1
Ta direktiva določa predpise, ki jih morajo upoštevati države članice in organizacije, ki se ukvarjajo z inšpekcijskim pregledom, nadzorom in potrjevanjem ladij glede skladnosti z mednarodnimi konvencijami o varnosti na morju in preprečevanju onesnaževanja morja, ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev. Ta proces vključuje razvoj in izvedbo varnostnih predpisov za trup, strojno opremo in električne ter nadzorne naprave ladij, ki sodijo na področje uporabe mednarodnih konvencij.	Ta direktiva določa predpise, ki jih morajo upoštevati države članice in organizacije, ki so jim države članice poverile inšpekcijske preglede, nadzor in potrjevanje ladij zaradi skladnosti z mednarodnimi konvencijami o varnosti na morju in preprečevanja onesnaževanja morja, ob spodbujanju cilja svobode opravljanja storitev. Ta proces vključuje razvoj in izvedbo varnostnih predpisov za trup, strojno opremo in električne, radijske ter nadzorne naprave ladij, ki sodijo na področje uporabe mednarodnih konvencij.
Predlog spremembe 21 Člen 2, točka c
(c) „inšpekcijski pregled in nadzor“ pomenijo inšpekcijske preglede in nadzor, ki jih je treba na podlagi mednarodnih konvencij obvezno opraviti;	(c) „inšpekcijski pregled in nadzor“ pomenijo inšpekcijske preglede in nadzor, ki jih je treba na podlagi mednarodnih konvencij ter te direktive in drugih direktiv Skupnosti, povezanih s pomorsko varnostjo, obvezno opraviti;
Predlog spremembe 22 Člen 2, točka k
(k) „klasifikacijsko spričevalo“ pomeni dokument, ki ga izda priznana organizacija ter potrjujeprimernost ladje za določeno uporabo ali storitev v skladu s pravili in predpisi, ki jih določi in javno objavi zadevna priznana organizacija ;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 23 Člen 2, točka m
(m) „lokacija“ pomeni kraj statutarnega sedeža, glavne uprave ali glavni kraj poslovanja organizacije.	(m) „država lokacije“ pomeni državo statutarnega sedeža, glavne uprave ali glavnega kraja poslovanja organizacije.
Predlog spremembe 24 Člen 3, odstavek 2, pododstavek 1, točka ii
(ii) pusti organizacijam, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore iz pododstavka točke (i);	(ii) poveri organizacijam nalogo, da v celoti ali delno izvedejo inšpekcijske preglede in nadzore iz pododstavka točke (i);
Predlog spremembe 25 Člen 5
Komisija ne bo priznala organizacij, ki ne izpolnjujejo zahtev iz prvega odstavka člena 4, ali za katere se šteje, da njihovo ravnanje pomeni nevarnost za varnost ali okolje na podlagi meril, določenih v skladu s členom 14.	Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) ne priznava organizacij, ki ne izpolnjujejo zahtev iz prvega odstavka člena 4, ali za katere se šteje, da njihovo ravnanje pomeni ogrožanje varnosti ali okolja na podlagi meril, določenih v skladu s členom 14.
Obrazložitev
Pri tej pomembni odločitvi Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS).
Predlog spremembe 26 Člen 6, odstavek 2
2. Priznanje se podeli matičnemu organu, če ta obstaja v sklopu organizacije, ter velja za vse organe, ki so v tej organizaciji.	2. Priznanje se podeli ustreznemu pravnemu matičnemu organu vseh pravnih organov, ki sestavljajo priznane organizacije, pri čemer se priznanje razširi na vse pravne organe v priznani organizaciji, ki prispevajo k temu, da glavni pravni organ njihove storitve ponuja po vsem svetu.
Obrazložitev
Pravna pojasnitev za boljši opis kompleksne sestave priznanih organizacij.
Predlog spremembe 27 Člen 7, odstavek 2, pododstavek 1
2. Preden država članica privoli, da priznana organizacija, locirana v tretji državi, opravlja vse naloge ali del teh nalog iz člena 3, lahko od zadevne tretje države zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.	2. Preden država članica privoli, da priznana organizacija, locirana v tretji državi, v njenem imenu opravlja vse naloge ali del teh nalog iz člena 3, lahko od zadevne tretje države zahteva vzajemno obravnavanje tistih priznanih organizacij, ki so locirane v Skupnosti.
Predlog spremembe 28 Člen 8, odstavek 2, točka a
(a) določbe Dodatka II Resolucije IMO A.739(18) o smernicah za pooblaščanje organizacij, ki delujejo v imenu uprave, pri čemer se upoštevajo priloga, dodatki in priponke k IMO MSC/Okrožnici 710 in MEPC/Okrožnici 307 o vzorčnem sporazumu za pooblaščanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave;	(a) določbe Dodatka II Resolucije IMO A.739(18) o smernicah za pooblaščanje organizacij, ki delujejo v imenu uprave, pri čemer se upoštevajo priloga, dodatki in priponke k IMO MSC/Okrožnici 710 in MEPC/Okrožnici 307 o vzorčnem sporazumu za pooblaščanje priznanih organizacij, ki delujejo v imenu uprave.
	Kadar torej priznana organizacija, njeni inšpektorji ali tehnično osebje izdajo zahtevane certifikate v imenu uprave, za njih veljajo enaka pravna jamstva in pravno varstvo, kar vključuje izvedbo vseh dejavnosti obrambe, ki jih lahko uprava in njeni člani uveljavljajo, kadar sami izdajo zahtevane certifikate;
Obrazložitev
Da bi pojasnili vlogo priznanih organizacij, kadar delujejo v imenu držav, se zdi primerno k priponki IMO MSC/Okrožnica 710 dodati odstavek 6.5.2.
Predlog spremembe 29 Člen 8, odstavek 2, točka b, točka i
(i) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo ali telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala zaradi namernega dejanja ali opustitve dejanja ali velike malomarnosti priznane organizacije, njenih organov, zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeni izgubljeni dobiček, navadno škodo, poškodbo ali smrt;	(i) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katere koli pomorske nezgode, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo ali telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala zaradi namernega dejanja ali opustitve dejanja ali velike malomarnosti priznane organizacije, njenih organov, zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeni izgubljeni dobiček, navadno škodo, poškodbo ali smrt;
Predlog spremembe velja za celotno besedilo. Če bo sprejet, bo treba celotno besedilo ustrezno spremeniti.
Obrazložitev
Izraz dogodek je verjetno ustrezen v angleščini, vendar povzroča zmedo, kadar ga povezujemo z zadevo formalne ali postopkovne narave ali zadevo manjšega pomena. Izraz pomorska nezgoda je bolj natančen in ni omejujoč.
Predlog spremembe 30 Člen 8, odstavek 2, točka b, točka ii
(ii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za telesno poškodbo ali smrt, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeno telesno poškodbo ali smrt; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 4 milijona EUR;	(ii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za telesno poškodbo brez smrtnega izida, za katero je to sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem je po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzročila navedeno telesno poškodbo brez smrtnega izida; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 4 milijona EUR, razen če se s sodbo ali poravnavo določi nižji znesek, ki potem velja kot odškodnina;
Predlog spremembe 31 Člen 8, odstavek 2, točka b, točka iii
(iii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo, za katero je sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzroči navedeni izgubljeni dobiček ali navadno škodo; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 2 milijona EUR;	(iii) če sodišče dokončno naloži upravi odgovornost, ki izhaja iz katerega koli dogodka, skupaj z zahtevo, da oškodovancem poravna odškodnino za izgubljeni dobiček ali navadno škodo, za katero je sodišče dokazalo, da je nastala iz malomarnosti ali nepremišljenega dejanja ali opustitve dejanja priznane organizacije, njenih zaposlenih, predstavnikov ali drugih, ki delujejo v imenu priznane organizacije, ali če ji je taka odgovornost skupaj z zahtevo po poravnavi odškodnine naložena v okviru rešitve spora v arbitražnih postopkih, je uprava od priznane organizacije upravičena zahtevati denarno odškodnino v obsegu, v katerem po ugotovitvi sodišča priznana organizacija povzroči navedeni izgubljeni dobiček ali navadno škodo; države članice lahko omejijo najvišji znesek, ki ga plača priznana organizacija, pri čemer mora ta znašati vsaj 2 milijona EUR, razen če se s sodbo ali poravnavo določi nižji znesek, ki potem velja kot odškodnina;
Predlog spremembe 32 Člen 8, odstavek 2, točka d
(d) možnost naključnih in podrobnih inšpekcijskih pregledov ladij;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 33 Člen 8, odstavek 2, točka e
(e) določbe o sporočanju bistvenih podatkov o njihovem klasificiranem ladjevju, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, kakor je navedeno v členu 20 (3);	(e) določbe o obveznem sporočanju bistvenih podatkov o njihovem klasificiranem ladjevju, spremembah, začasnih odvzemih in umikih klasifikacije, kakor je navedeno v členu 20 (3);
Predlog spremembe 34 Člen 8, odstavek 3
3. Sporazum ali enakovreden pravni dogovor lahko od priznane organizacije zahteva, da ima na ozemlju države članice, v imenu katere opravlja naloge iz člena 3, lokalno predstavništvo. Ta zahteva se lahko izpolni, če ima lokalno predstavništvo v skladu s pravom države članice pravno osebnost in je v pristojnosti njenih nacionalnih sodišč.	3. Sporazum ali enakovreden pravni dogovor lahko od priznane organizacije zahteva, da ima ozemlju države članice, v imenu katere opravlja naloge iz člena 3, lokalno predstavništvo. Ta zahteva se lahko izpolni, če ima lokalno predstavništvo v skladu s pravom države članice pravno osebnost in je pod jurisdicijo njenih nacionalnih sodišč.
Predlog spremembe 35 Člen 8, odstavek 5
5. Komisija predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo, v katerem oceni gospodarski vpliv režima odgovornosti, predvidenega v tem členu, na zadevne stranke, in zlasti njegove posledice za finančno ravnovesje priznanih organizacij, najpozneje do 22. julija 2006. To poročilo izdela v sodelovanju s pristojnimi organi držav članic in zadevnimi strankami, zlasti s priznanimi organizacijami/. Komisija predloži, če je zaradi te ocene potrebno, predlog o spremembi te direktive, predvsem v zvezi z bolj natančnimi določili glede načela odgovornosti in omejitev odgovornosti.	črtano
Predlog spremembe 36 Člen 9, odstavek 2a (novo)
	2a. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
Obrazložitev
V člen o komitologiji bi morali vnesti novi regulativni postopek s pregledom.
Predlog spremembe 37 Člen 10, odstavek 1, uvodni del
1. Ta direktiva se lahko spremeni po postopku iz člena 9 (2) brez razširitve področja njene uporabe, da bi:	1. Ta direktiva se lahko spremeni po postopku iz člena 9 (2a) brez razširitve področja njene uporabe, da bi:
Obrazložitev
Ker so merila iz člena 10 splošne narave in so namenjena spreminjanju nebistvenih elementov, bi morala biti sprejeta v skladu z regulativnim postopkom s pregledom, ki ga določa člen 5 a Sklepa Sveta 1999/468/ES.
Predlog spremembe 38 Člen 11, odstavek 2 a (novo)
	Ne glede na to in brez poseganja v njihovo takojšnje izvajanje mora Komisija vse države članice, ki so obravnavano priznano organizacijo pooblastile, vnaprej obvestiti o ukrepih, ki jih namerava izvajati.
Obrazložitev
Glede na to, da organizacije delujejo v njihovem imenu, bi morale biti države članice vnaprej obveščene o predvidenih ukrepih.
Predlog spremembe 39 Člen 12, odstavek 1, točka a
(a) ki ne izpolnjujejo meril iz Priloge I ali svojih obveznosti, ki izhajajo iz te direktive, ali katerih zmanjšana učinkovitost razkriva resne hibe v njihovih strukturah, sistemih, postopkih ali notranjih nadzorih ali	(a) ki grobo oziroma večkrat kršijo merila iz Priloge I ali svojih obveznosti, ki jih imajo po tej direktivi, je resna oziroma večkratna, ali katerih zmanjšana učinkovitost razkriva resne hibe v njihovih strukturah, sistemih, postopkih ali notranjih nadzorih ali
Obrazložitev
Kršitev je opredeljena kot hujši primer neizpolnjevanja meril, ki se lahko tudi ponavlja.
Predlog spremembe 40 Člen 12, odstavek 1, točka b
(b) ki so Komisiji v času ocenjevanja v skladu s členom 16(3) predložile netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali so kako drugače ovirale ocenjevanje.	(b) ki so Komisiji v času ocenjevanja v skladu s členom 16(3) namerno predložile netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ali so kako drugače ovirale ocenjevanje.
Obrazložitev
Doda se izraz „namerno“, da se poudari resnost storjene kršitve.
Predlog spremembe 41 Člen 12, odstavek 3, pododstavek 2
Kazni se predpišejo šele po tem, ko zadevna organizacija predloži svoje opombe.	Kazni se predpišejo šele po tem, ko je bila zadevni organizaciji in državam članicam dana možnost, da predložijo svoje opombe.
Obrazložitev
Dodana je možnost, da tudi zadevne države članice izrazijo svoje mnenje.
Predlog spremembe 42 Člen 12, odstavek 3, pododstavek 3
Skupni znesek kazni in periodičnih denarnih kazni ne presega 10 % skupnega prometa priznane organizacije za dejavnosti v preteklem poslovnem letu, ki spadajo v območje te direktive.	Skupni znesek kazni in periodičnih denarnih kazni ne presega 5 % skupnega prometa priznane organizacije za dejavnosti v preteklem poslovnem letu, ki spadajo v območje te direktive.
Obrazložitev
Ker se zdi skupni znesek kazni previsok, se z 10 % zniža na 5%.
Predlog spremembe 43 Člen 13, odstavek 1, točka a
(a) ki ne izpolnjujejo meril iz Priloge I ali svojih obveznosti po tej direktivi, tako da njihovo ravnanje pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje;	(a) ki večkrat in grobo kršijo merila iz Priloge I ali svoje obveznosti po tej direktivi, tako da njihovo ravnanje pomeni nesprejemljivo ogrožanje varnosti in okolja;
Obrazložitev
Za tako strogo kazen, kot je odvzem priznanja, mora biti kršitev večkratna in groba.
Predlog spremembe 44 Člen 13, odstavek 1, točka b
(b) katerih izvajanje varnosti in preprečevanje onesnaževanja je takšno, da pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje;	(b) katerih večkratne in grobe kršitve pri zagotavljanju varnosti in preprečevanju onesnaževanja so takšne, da pomenijo nesprejemljivo ogrožanje varnosti in okolja;
Obrazložitev
Za tako strogo kazen, kot je odvzem priznanja, mora biti kršitev večkratna in groba.
Predlog spremembe 45 Člen 14
Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) sprejme:	Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2a) sprejme in objavi:
(a) merila, s katerimi ugotavlja, kako priznane organizacije izvajajo varnost in preprečujejo onesnaževanje, ob upoštevanju zlasti podatkov iz pariškega Memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in/ali drugih podobnih shem;	(a) merila, s katerimi ugotavlja učinkovitost pravil, predpisov in dejavnosti priznanih organizacij v povezavi z varnostjo in preprečevanjem onesnaževanja z ladij, ki so jih klasificirale, ob upoštevanju zlasti podatkov iz pariškega Memoranduma o soglasju glede nadzora, ki ga opravlja inšpekcija za varnost plovbe, in/ali drugih podobnih shem; in
(b) merila, s katerimi ugotavlja, kdaj tako izvajanje pomeni nesprejemljivo nevarnost za varnost in okolje, ter lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene organizacije, in	(b) merila, s katerimi ugotavlja, kdaj neko izvajanje, opustitev ali zamuda pomeni nesprejemljivo ogrožanje varnosti in okolja, ter lahko upoštevajo posebne okoliščine, ki vplivajo na manjše ali visoko usposobljene organizacije, in
(c) podrobna pravila za izvajanje člena 12 in, če je ustrezno, člena 13.	Komisija sprejme v skladu s postopkom iz člena 9(2) podrobna pravila za izvajanje člena 12 in, če je ustrezno, člena 13.
Obrazložitev
Merila pod točkama a) in b) so splošna, namenjena spreminjanju nebistvenih elementov, in bi morala biti sprejeta v skladu z regulativnim postopkom z pregledom, ki ga določa člen 5 a Sklepa Sveta 1999/468/ES.
Predlog spremembe 46 Člen 15, točka b
(b) Komisija preuči, ali je začasni odvzem upravičen zaradi resne nevarnosti za varnost ali okolje;	(b) Komisija mora ob upoštevanju varnosti in preprečevanja onesnaževanja oceniti razloge, ki jih država članica navede za ukinitev pooblastila priznani organizaciji;
Predlog spremembe 47 Člen 15, točka c
Komisija po postopku iz člena 9 (2) obvesti državo članico, ali je njena odločitev o začasnem odvzemu pooblastila upravičena zaradi resne nevarnosti za varnost ali okolje, in, če ni upravičena, od nje zahteva preklic začasnega odvzema.	Komisija po postopku iz člena 9 (2) obvesti državo članico, ali je njena odločitev o začasnem odvzemu pooblastila ustrezno utemeljena zaradi resnega ogrožanja varnosti ali okolja. Če odločitev ni upravičena, Komisija od države članice zahteva preklic začasnega odvzema. Če je odločitev utemeljena in je država članica v skladu s členom 7(1) omejila število priznanih organizacij, ki delujejo v njenem imenu, Komisija zaprosi državo članico, naj izda novo pooblastilo drugi priznani organizaciji, da nadomesti tisto, ki ji je bilo pooblastilo začasno odvzeto.
Predlog spremembe 48 Člen 16, odstavek 1
1. Vsaka država članica se mora prepričati o tem, ali priznane organizacije, ki delujejo v njenem imenu za namene člena 3(2), po mnenju njene pristojne uprave zadovoljivo opravljajo naloge iz navedenega člena.	1. Vsaka država članica mora preveriti, ali priznane organizacije, ki delujejo v njenem imenu za namene člena 3(2), po mnenju njene pristojne uprave zadovoljivo opravljajo naloge iz navedenega člena.
Predlog spremembe 49 Člen 16, odstavek 2
2. Vsaka država članica opravlja to nalogo vsaj vsaki dve leti ter predloži drugim državam članicam in Komisiji poročilo o rezultatih tega spremljanja najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu, za katero poročilo velja.	2. Vsaka država članica spremlja vsako organizacijo, ki deluje v njenem imenu, vsaj na vsaki dve leti ter predloži drugim državam članicam in Komisiji poročilo o rezultatih teh dejavnosti spremljanja najpozneje do 31. marca v letu, ki sledi letu njihove izvedbe.
Predlog spremembe 50 Člen 16, odstavek 3, pododstavek 1
3. Komisija redno in vsaj vsaki dve leti oceni vse priznane organizacije, skupaj z državo članico, ki je vložila ustrezno zahtevo za priznanje, da preveri, ali izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in merila iz Priloge 1.	3. Komisija redno in vsaj vsaki dve leti oceni vse priznane organizacije, skupaj z državo članico, ki je vložila ustrezno zahtevo za priznanje, da preveri, ali izpolnjujejo obveznosti iz te direktive in merila iz Priloge 1 . Ocena mora biti omejena na pomorske dejavnosti priznanih organizacij, ki spadajo na področje uporabe te direktive.
Obrazložitev
Dejavnosti priznanih organizacij, ki so pomembne za direktivo, je treba ločevati od tistih, ki to niso; to je razlika, ki jo Komisija dela pri odgovornosti, ki velja za poslovne sklade organizacij.
Predlog spremembe 51 Člen 19, odstavek 2
2. Država članica se lahko odloči za uporabo predpisov, ki so po njenem mnenju enakovredni predpisom priznane organizacije, a le pod pogojem, da jih po postopku iz Direktive 98/34/ES takoj uradno sporoči Komisiji in drugim državam članicam, da jim druga država članica ali Komisija ne ugovarja jo ter da po postopku iz člena 9 (2) te direktive niso ugotovljeni kot neenakovredni.	2. Država članica se lahko odloči za uporabo predpisov, ki so po njenem mnenju enakovredni pravilom in predpisom priznane organizacije, a le pod pogojem, da jih po postopku iz Direktive 98/34/ES takoj uradno sporoči Komisiji in drugim državam članicam, da jim druga država članica ali Komisija ne ugovarja jo ter da po postopku iz člena 9 (2) te direktive niso ugotovljeni kot neenakovredni.
Predlog spremembe 52 Člen 20, odstavek 1, pododstavek 1
1. Priznane organizacije se med seboj redno posvetujejo, da bi ohranile enakovrednost svojih pravil in predpisov in njihovega izvajanja. Priznane organizacije med seboj sodelujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij in pri tem ne posegajo v pristojnosti držav zastave. Priznane organizacije se sporazumejo o pogojih, pod katerimi bodo vzajemno priznavale svoja klasifikacijska spričevala, temelječa na enakovrednih standardih, pri čemer upoštevajo morsko opremo z znakom skladnosti v skladu z Direktivo 96/98/ES.	1. Priznane organizacije se med seboj redno posvetujejo, da bi ohranile enakovrednost in dosegle uskladitev svojih pravil in predpisov in njihovega izvajanja. Priznane organizacije med seboj sodelujejo, da dosežejo usklajeno razlago mednarodnih konvencij in pri tem ne posegajo v pristojnosti držav zastave. Priznane organizacije se po potrebi sporazumejo o tehničnih in postopkovnih pogojih, pod katerimi bodo vzajemno priznavale svoja klasifikacijska spričevala, temelječa na enakovrednih standardih, povzetih po najzahtevnejših in najstrožjih referenčnih modelih, pri čemer upoštevajo morsko opremo z znakom skladnosti v skladu z Direktivo 96/98/ES.
Obrazložitev
Naveden je zastavljeni cilj, to je postopna uskladitev pravil in predpisov.
Poudarjeno je, da je vzajemno priznavanje potrebno le, če so tehnični standardi enaki ali zelo podobni.
Referenčni model ne sme izhajati z najnižje ravni, ampak mora upoštevati najstrožje standarde.
Predlog spremembe 53 Člen 20, odstavek 1 a (novo)
	1a. Komisija tri leta po začetku veljavnosti te direktive predloži Evropskemu Parlamentu in Svetu poročilo, ki temelji na neodvisni študiji in obravnava napredek, dosežen pri usklajevanju pravil in predpisov ter vzajemnem priznavanju. Če priznane organizacije ne izpolnjujejo določb iz člena 20(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga potrebne ukrepe.
Obrazložitev
Komisija v svojem predlogu direktive ne navaja zavezujočih pogojev, kar je povsem pravilno, ampak se zavzema za postopno uskladitev. Smiselno pa je ob koncu določenega časovnega obdobja oceniti, koliko je bil cilj uresničen.
Predlog spremembe 54 Člen 20, odstavek 4
4. Priznane organizacije ne izdajo predpisanih spričeval ladji, ne glede na njeno zastavo, ki je deklasificirana ali je spremenila razred iz varnostnih razlogov, preden ne dajo priložnosti pristojnemu organu države zastave, da v razumnem roku da svoje mnenje, da bi tako ugotovile, ali je potreben celoten inšpekcijski pregled.	4. Priznane organizacije ne izdajo predpisanih spričeval ladji, ne glede na njeno zastavo, ki je deklasificirana ali je spremenila razred iz varnostnih razlogov, preden ne dajo priložnosti pristojnemu organu države zastave, da v razumnem roku da svoje mnenje, ali je potreben celoten inšpekcijski pregled.
Predlog spremembe 55 Člen 20, odstavek 5, pododstavek 1, uvod
5. Pri prenosu ladje od ene priznane organizacije k drugi odstopna organizacija obvesti prevzemno organizacijo o:	5. Pri prenosu ladje od ene priznane organizacije k drugi odstopna organizacija zagotovi prevzemni organizaciji popolno dokumentacijo o ladji in jo še posebej obvesti o:
Predlog spremembe 56 Člen 20, odstavek 5, pododstavek 2
Ob prenosu odstopna organizacija predloži prevzemni organizaciji popolno dokumentacijo o ladji. Prevzemna organizacija lahko izda spričevala za ladjo šele potem, ko je uspešno zaključen vsak zapozneli nadzor in izpolnjena vsa zapoznela priporočila ali klasifikacijski pogoji, ki so bili ladji naloženi predhodno, v skladu z navedbami odstopne organizacije.	Prevzemna organizacija lahko izda nova spričevala za ladjo šele potem, ko je uspešno zaključen vsak zapozneli nadzor in izpolnjena vsa zapoznela priporočila ali klasifikacijski pogoji, ki so bili ladji naloženi predhodno, v skladu z navedbami odstopne organizacije.
Predlog spremembe 57 Člen 20, odstavek 5, pododstavek 3
Pred izdajo spričeval mora prevzemna organizacija obvestiti odstopno organizacijo o datumu izdaje spričeval in potrditi datum, kraj in ukrepe, sprejete v zvezi z izvedbo vsakega zapoznelega nadzora, zapoznelega priporočila ali zapoznelega pogoja klasifikacije.	Pred dokončno izdelavo novih spričeval mora prevzemna organizacija obvestiti odstopno organizacijo o datumu njihove izdaje in za izvedbo vsakega zapoznelega nadzora, zapoznelega priporočila ali zapoznelega pogoja klasifikacije potrditi sprejete ukrepe, kraj in datum njihovega začetka ter datum njihovega uspešnega zaključka.
Predlog spremembe 58 Člen 21, odstavek 1, uvodni del
1. Priznane organizacije najpozneje do …. ustanovijo in vzdržujejo skupno telo za opravljanje naslednjih nalog:	1. Države članice skupaj s priznanimi organizacijami ustanovijo ocenjevalni odbor v skladu s standardi kakovosti EN 45012. Ustrezna poklicna združenja, dejavna v ladijski industriji, lahko sodelujejo v svetovalni vlogi. Odbor izvaja naslednje naloge:
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Odbora ne bi smele ustanoviti priznane organizacije same, ampak morajo pri tem sodelovati tudi države članice.
Predlog spremembe 59 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 1, točka a
(a) nenehni sistem ocenjevanja upravljanja kakovosti;	(a) ureditev in ocenjevanje sistema upravljanja kakovosti priznanih organizacij v skladu s standardi kakovosti ISO 9001;
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 60 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 1, točka b
(b) potrjevanje sistema kakovosti;	(b) potrjevanje sistema kakovosti priznanih organizacij;
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 61 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 1, točka c
(c) izdaja zavezujočih razlag mednarodno priznanih standardov kakovosti, zlasti za upoštevanje posebne narave in obveznosti priznanih organizacij, in	(c) izdaja zavezujočih razlag mednarodno priznanih standardov vodenja kakovosti, zlasti za upoštevanje posebne narave in obveznosti priznanih organizacij, in
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 62 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 2
Skupno telo je neodvisno od priznanih organizacij in ima potrebna sredstva, da svoje dolžnosti izvaja učinkovito in po najvišjih strokovnih standardih.	Ocenjevalni odbor je neodvisen, ima potrebne pristojnosti, po katerih lahko deluje povsem neodvisno od priznanih organizacij in ima potrebna sredstva, da svoje dolžnosti izvaja učinkovito in po najvišjih strokovnih standardih. Odbor opredeli svoje delovne metode in pravila delovanja.
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 63 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 3
Sprejme letni delovni načrt.	črtano
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 64 Člen 21, odstavek 1, pododstavek 4
Komisijo in pooblaščene države članice redno obvešča o svojem letnem delovnem načrtu kot tudi o ugotovitvah in priporočilih, zlasti v zvezi s položaji, kjer je bila varnost morda ogrožena.	Ocenjevalni odbor vse zainteresirane strani, vključno s Komisijo, redno obvešča o svojem letnem delovnem načrtu kot tudi o ugotovitvah in priporočilih, zlasti v zvezi s položaji, kjer je bila varnost morda ogrožena.
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 65 Člen 21, odstavek 2, pododstavek 1
2. Skupno telo iz odstavka 1 Komisija redno ocenjuje, kar pomeni, da se lahko zgodi, da bodo morale priznane organizacije sprejeti ukrepe, za katere Komisija meni, da so potrebni za zagotavljanje celovite skladnosti z odstavkom 1.	2. Komisija redno pregleduje delovanje ocenjevalnega odbora, kar v skladu s postopkom odbora iz člena 9(2), pomeni, da se lahko zgodi, da bo moral ocenjevalni odbor sprejeti ukrepe, za katere Komisija meni, da so potrebni za zagotavljanje celovite skladnosti z odstavkom 1.
Obrazložitev
Ocenjevalni organ se poimenuje ocenjevalni odbor.
Pri njegovi ustanovitvi bodo poleg priznanih organizacij sodelovale tudi države članice, v svetovalni vlogi pa tudi IMO.
Pristojnosti odbora bodo takšne, da bo lahko deloval avtonomno in vzpostavil lastna pravila delovanja.
Predlog spremembe 66 Člen 23, odstavek 1
V postopku ocenjevanja na podlagi člena 16(3) Komisija preveri, ali je imetnik priznanja matični subjekt v organizaciji. Če imetnik priznanja ni matični subjekt v organizaciji, Komisija z odločbo priznanje ustrezno spremeni.	V postopku ocenjevanja na podlagi člena 16(3) Komisija preveri, ali je imetnik priznanja pristojni pravni subjekt v organizaciji, za katero veljajo določbe te direktive. Če imetnik priznanja ni matični subjekt v organizaciji, Komisija z odločbo priznanje ustrezno spremeni.
Obrazložitev
Pravna pojasnitev. Spremenjeno besedilo bolj ustreza ustroju in notranji sestavi priznanih organizacij.
Predlog spremembe 67 Priloga I, del A, odstavek 1
1. Priznana organizacija mora biti pravna oseba v državi, kjer je locirana. Njene obračune potrjujejo neodvisni revizorji.	1. Organizacija mora biti pravna oseba v državi, kjer je locirana, če želi pridobiti ali ohraniti priznanje Skupnosti. Njene obračune potrjujejo neodvisni revizorji.
Predlog spremembe 68 Priloga I, del A, odstavek 3
3. Organizacija mora imeti ob ustanovitvi vodstveno in tehnično podporo ter raziskovalno osebje, ki je sorazmerno z velikostjo klasificiranega ladjevja, sestavo organizacije in njenim sodelovanjem pri gradnji in preoblikovanju ladij. Organizacija mora biti zmožna dodeliti za vsako delovno mesto, kadar je potrebno, sredstva in osebje sorazmerno z nalogami, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnimi minimalnimi merili 6 in 7 ter s posebnimi minimalnimi merili.	3. Organizacija mora vedno imeti na razpolago vodstveno in tehnično podporo ter raziskovalno osebje, ki je sorazmerno z velikostjo klasificiranega ladjevja, sestavo organizacije in njenim sodelovanjem pri gradnji in predelavi ladij. Organizacija mora biti zmožna dodeliti za vsako delovno mesto, kadar je potrebno, sredstva in osebje sorazmerno z nalogami, ki jih je treba opraviti v skladu s splošnimi minimalnimi merili 6 in 7 ter s posebnimi minimalnimi merili.
Predlog spremembe 69 Priloga I, del B, odstavek 4 a (novo)
	4a. Organizacija, njeni inšpektorji in tehnično osebje pri svojem delu ne posegajo v pravice intelektualne lastnine ladjedelnic, dobaviteljev opreme in lastnikov ladij, kar vključuje spričevala, licence, znanje in izkušnje ter vse druge oblike znanja, uporaba katerega je na ravni Skupnosti ali na nacionalni ravni pravno zaščitena; organizacija, inšpektorji ali tehnično osebje, ki ga organizacija zaposluje, pod nobenim pogojem in ne glede na člen 17 ne posredujejo ali širijo komercialno pomembnih informacij, ki so jih pridobili med opravljanjem inšpekcij, pregledov in nadzora na ladjah v gradnji ali popravilu.
Obrazložitev
Tako kot se priznane organizacije upravičeno obotavljajo pri priznavanju organov, ki so tehnološko gledano na nižji stopnji razvoja, morajo drugi operaterji zaščititi svoje pravice intelektualne lastnine.
Predlog spremembe 70 Priloga I, del B, odstavek 6, točka g
(g) imajo poklicni inšpektorji obširno znanje o določeni vrsti ladje, na kateri izvajajo svoje delo , kolikor je pomembno za izvedbo določenega nadzora, in o zadevnih predpisih, ki se pri tem uporabljajo;	(Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 71 Priloga I, del B, točka 7
7. Organizacija razvije, izvaja in vzdržuje učinkovite notranje sisteme nadzora kakovosti, ki temeljijo na ustreznih mednarodno priznanih standardih kakovosti, ter so v skladu z EN ISO/IEC 17020:2004 (inšpekcijski organi) in z EN ISO 9001:2000, kot jih razlaga in potrjuje skupno telo iz člena 21(1).	7. Organizacija razvije, izvaja in vzdržuje učinkovite notranje sisteme nadzora kakovosti, ki temeljijo na ustreznih mednarodno priznanih standardih kakovosti, ter so v skladu z EN ISO/IEC 17020:2004 (inšpekcijski organi) in z EN ISO 9001:2000, kot jih razlaga in potrjuje ocenjevalni odbor iz člena 21(1).
	Ker ocenjevalni odbor deluje neodvisno, mora imeti dostop do vseh sredstev, ki jih potrebuje za ustrezno delovanje ter temeljito in dosledno delo. Imeti mora visoko strokovno in obsežno tehnično znanje ter kodeks ravnanja, ki zagotavlja neodvisnost dejavnosti revizorjev.
Obrazložitev
Skladno poimenovanje odbora v vseh predlogih sprememb.
Treba je opisati značilnosti skupnega odbora, ki mora biti avtonomen in razpolagati s sredstvi, ki mu omogočajo izpolnjevanje zadanih nalog.
Predlog spremembe 72 Priloga I, del B, točka 8
8. Pravila in predpisi se izvajajo tako, da organizacija s svojim neposrednim znanjem in po lastni presoji sestavi zanesljivo in objektivno izjavo o varnosti zadevnih ladij, s pomočjo klasifikacijskih spričeval, na podlagi katerih se lahko izdajo predpisana spričevala.	(Ne zadeva slovenske različice.)

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Ozadje in namen predloga

Namen te četrte revizije direktive je okrepiti in pojasniti vlogo klasifikacijskih zavodov, ki jih Evropska unija priznava in se sedaj imenujejo „priznane organizacije”, saj so bile pri postopkih pregleda in potrjevanja varnosti svetovne flote ugotovljene precejšnje pomanjkljivosti.

Že prejšnje direktive, zlasti direktiva 2001/105/ES (ena izmed treh iz zakonodajnega paketa Erika I), so opozorile na nujno potrebo po preoblikovanju sedanjega sistema odobritev klasifikacijskih zavodov s strani Skupnosti, vzpostavljenega z direktivo 94/57/ES. Bistveni napredek teh direktiv sta podkrepila tudi Svet in Evropski parlament, prvi v zaključkih s srečanja 13. decembra 2002 in drugi v resoluciji o izboljšanju varnosti na morju (2003/2235(INI) in resoluciji, sprejeti po nesreči tankerja Prestige (2003/2066(INI)).

K vprašanju se je treba vrniti zato, ker je pomembno, da se še dodatno okrepijo dejavnosti teh organizacij, ki bi jih morali po izjavah različnih upravljavcev v pomorskem sektorju izumiti, če še ne bi obstajale, tako zelo pomembno vlogo igrajo pri ohranjanju varnosti na morju.

A kot že rečeno, obstajajo pri postopku pregleda in potrjevanja priznanih organizacij precejšnje pomanjkljivosti, ki predstavljajo hudo in nesprejemljivo grožnjo za varnost in okolje. Priznane organizacije imajo precejšen vpliv na mrežo varnosti v pomorskem prometu, ta vpliv pa mora biti predmet temeljitega nadzora pristojnih služb, ki morajo zagotavljati odločno in povsem neodvisno delovanje organizacij, pristojnih za nadzor nad tem, ali ladje, ki plujejo po naših vodah, ustrezajo mednarodnim standardom s področja varnosti in preprečevanja onesnaževanja.

Reforme, ki jih uvaja direktiva Komisije

Komisija je v okviru „tretjega zakonodajnega paketa s področja varnosti na morju” pripravila predlog za prenovo sedanjih pravil in predpisov, ki veljajo za priznane organizacije pri klasifikaciji in inšpekcijskih pregledih ladij, s čimer je spremenila direktivo 94/57/ES. Direktiva je bila že večkrat bistveno spremenjena, ta četrta dopolnitev pa jo predvsem prenavlja.

Predlog se nanaša na pet tipov prenove:

1.        Krepitev sistemov spremljanja priznanih organizacij:

Priznane organizacije bodo tvorile skupni organ z nalogo oceniti in potrjevati sistem kakovosti, ki bo neodvisen od priznanih organizacij, razpolagal pa bo tudi s potrebnimi sredstvi za učinkovito in trajno izvedbo nalog.

2.        Uskladitev sistema običajne in omejene odobritve

Po veljavnem sistemu je odobritev pogojena z velikostjo organizacije. Komisija predlaga opustitev tega sistema in uvedbo odobritev Skupnosti na podlagi kakovosti in varnosti delovanja organizacije. Poleg tega Komisija uvaja mehanizem zaščite, s katerim bo lahko preprečila, da bi priznane organizacije ne glede na svojo velikost delovale v imenu držav članic na posebnih področjih, za katere niso ustrezno usposobljene.

Komisija bo proučila tudi primere omejene odobritve, dodeljene v skladu z veljavno direktivo, in se po postopku komitologije odločila, ali je treba te omejitve nadomestiti ali umakniti.

3.        Reforma meril za odobritev:

Predlog si prizadeva za poenostavitev meril za odobritev, saj so bila pripravljena dokaj ohlapno. Predlagane spremembe zadevajo predvsem število inšpektorjev (njihovo število naj bi bilo sorazmerno s klasificirano floto), nepooblaščene inšpektorje in upoštevanje pravne strukture priznanih organizacij.

4.        Reforma sistema sankcij:

Komisija si nazadnje prizadeva za prožnejši sistem sankcij. Pripravljen naj bi bil seznam kršitev in kazni, poleg tega pa naj bi bil začasni preklic odobritve nadomeščen z uporabo finančnih sankcij. Pri kaznih, ki so sorazmerne in odvračilne, se upošteva, kako huda je kršitev in kakšna je gospodarska zmogljivost priznane organizacije (opredeljene so samo osnovne značilnosti sistema).

5.        Razjasnitev področja uporabe sedanje direktive in poenostavitev uporabe nekaterih njenih določb:

Točka se nanaša na posebnosti, ki veljajo za Skupnost pri opredelitvi njenih pristojnosti za inšpekcijski pregled. Pogoji, ki veljajo za dostopanje inšpektorjev revizorjev do dokumentacije plovil, so postali bolj jasni.

Pravna struktura priznanih organizacij predstavlja drugi bistveni vidik, zato Komisija predlaga širok koncept organizacije, ki zagotavlja, da odobritev velja za najvišjo raven, ki ustreza konceptu. Glede področja uporabe lahko rečemo, da se besedilo sklicuje na konvencijo SOLAS, a ne vključuje področja varnosti.

Posvetovanje z zainteresiranimi stranmi

Poročevalec je menil, da se je smotrno še drugič srečati s predstavniki sektorja in ponovno proučiti njihova merila. Tako se je sestal s predstavniki mednarodnega združenja klasifikacijskih zavodov IASC, mednarodno organizacijo, ki združuje glavne priznane organizacije za izvajanje strokovnih ocen in izdajo potrdil za več kot 90 % tovornega ladjevja s celega sveta. Združenje predstavlja deset od dvanajstih organizacij, ki jih priznava Skupnost. Srečal se je tudi z lastniki ladij, ladjedelničarji in predstavniki evropske industrije za ribolovno opremo.

Poročevalec je poleg naštetega priredil javno predstavitev v Evropskem parlamentu, ki je bila odprta za Odbor za promet in naj bi izpolnila željo IACS, da se predstavita obseg dela in pomen priznanih organizacij.

Pripombe in predlogi poročevalca:

Poročevalec izreka podporo predlogu direktive, ki predstavlja korak naprej pri zagotavljanju varnosti na morju in boju proti onesnaževanju. Vseeno je v poročilo vključil nekaj predlogov sprememb, ki naj bi po njegovem mnenju izboljšali predlog Komisije.

(a)       Krepitev sistemov spremljanja priznanih organizacij:

Zamisel o ustanovitvi skupne strukture za ocenjevanje in potrjevanje kakovosti je dobra. V poročilu se je poročevalec odločil, da to skupno strukturo poimenuje "ocenjevalni odbor". Vztraja na njegovi neodvisnosti kot jamstvu za neodvisno delovanje in temu, da mu je treba dodeliti vsa potrebna pooblastila za izvajanje nalog. Kar se tiče njegovih nalog, odbor ne bo deloval le v imenu priznanih organizacij, ampak skupaj z državami članicami, in se bo posvetoval z IMO.

(b)       Poenotenje dvojnega sistema običajne in omejene odobritve

Komisija predlaga odpravo sedanjega dvojnega sistema odobritev, namesto njega pa predlaga odobritev Skupnosti, ki bo namesto na kvantitativnih merilih, ki izhajajo iz velikosti organizacij, temeljila na merilih kakovosti. Poročevalec meni, da je takšna reforma pozitivna, vseeno pa se mu zdi vprašljiva zamisel o vzajemnem priznavanju.

Po mnenju poročevalca Komisija v tej točki ne podpira obveznega vzajemnega priznavanja, ampak priporoča njegovo previdno uporabo. Vzajemno priznavanje se omeji na primere, ko so pravila in predpisi priznanih organizacij enaki ali zelo podobni. Poročevalec je predlagal nekaj sprememb za večjo jasnost teh primerov in izpostavil zahtevo, da se pri uskladitvi pravil po potrebi upoštevajo najzahtevnejši in najstrožji standardi.

(c)       Reforma sistema sankcij:

Poročevalec ocenjuje, da je sistem, ki ga zagovarja Komisija, pravičnejši od prejšnjega. Sistem sankcij, ki upošteva težo prekrška in gospodarsko zmogljivost organizacije, je pravičnejši in učinkovitejši. Kljub temu je poročevalec vložil nekaj predlogov sprememb, da bi bolje opredelil vrste prekrškov, za katere se predpiše kazen.

Države članice pri procesu sodelujejo in morajo biti obveščene o popravljalnih in preventivnih ukrepih, ki jih bo Komisija zahtevala od priznane organizacije, ki ne bo izpolnjevala meril iz priloge I ali obveznosti, ki jih organizaciji nalaga direktiva, če deluje v imenu neke države članice. Predvidena je tudi možnost, da države članice svoje domneve posredujejo odboru COSS (odboru za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij) in se tako prepreči njihova nemoč braniti se. Znižan je tudi delež skupnega referenčnega zneska za denarne globe, in sicer na 5 odstotkov, ker se zdi delež 10 odstotkov pretiran.

(d)       Omejena in neomejena odgovornost:

Vprašanje, ali naj bo odgovornost priznanih organizacij omejena ali ne, je sporno in vsaka stran je zagovarjala svoje stališče.

Leta 2001 je bilo s členom 8(5) direktive predvideno, da Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo z oceno ekonomskih posledic sistema odgovornosti, predvidenega v direktivi 94/57/ES. Komisija se je tedaj obvezala, da bo poročilo predložila najkasneje do 22. julija 2006.

Poročilo prinaša naslednje ugotovitve:

Direktiva navaja, da mora biti odgovornost v primeru hude malomarnosti neomejena, kar je nesporno.

Za primere navadne malomarnosti direktiva ne zahteva neomejene odgovornosti, pač pa strankam prepušča pogajanja in dogovor o plačljivem znesku. Zdaj veljavni okvir za primere navadne malomarnosti je takšen: sedemnajst držav članic in Norveška se je odločilo, da bo za primere navadne malomarnosti uporabljajo omejeno odgovornost. Zneski kazni več ali manj ustrezajo tistim, ki jih navaja direktiva, s tem da so najnižji zneski postali najvišji možni. Pet držav članic je izkoristilo možnost iz člena 6 sedanje direktive. S priznanimi organizacijami so se sporazumeli za uporabo neomejene odgovornosti v primerih navadne malomarnosti.

Poročevalec torej ocenjuje, da je predlog Komisije uravnotežen in ustreza merilom, ki so v Evropski uniji najbolj razširjena.

POSTOPEK

Naslov	Inšpekcijski pregled in nadzor ladij (prenovljena različica)
Referenčni dokumenti	KOM(2005)0587 - C6-0038/2006 - 2005/0237(COD)
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 14.2.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 14.2.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa	ENVI 21.2.2006
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Luis de Grandes Pascual 28.3.2006
Obravnava v odboru	19.4.2006		13.9.2006		22.11.2006		23.1.2007
Datum sprejetja	27.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	44 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Jean-Louis Bourlanges, Paolo Costa, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Luís Queiró, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Toussas, Yannick Vaugrenard, Marta Vincenzi, Lars Wohlin, Corien Wortmann-Kool, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Johannes Blokland, Philip Bradbourn, Roland Gewalt, Jeanine Hennis-Plasschaert, Anne E. Jensen, Rosa Miguélez Ramos