POROČILO o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010
28.3.2007 - (2006/2233(INI))
Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Adamos Adamou
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 in pozneje: Ohranjanje storitev ekosistemov za blaginjo ljudi (KOM(2006)0216),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 1998 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o strategiji Evropske skupnosti o biotski raznovrstnosti[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2002 o sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o akcijskih načrtih za biotsko raznovrstnost na področjih ohranjanja naravnih virov, kmetijstva, ribištva ter razvoja in gospodarskega sodelovanja[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. junija 1993 o predlogu sklepa Sveta o zaključkih konvencije o biološki raznovrstnosti [3],
– ob upoštevanju Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic (direktiva o pticah)[4] ter svoje resolucije z dne 17. januarja 2001 o izvajanju Direktive 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (direktiva o habitatih)[5],
– ob upoštevanju svojega stališča z dne 31. maja 2001 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi šestega okoljskega akcijskega programa Skupnosti (2001–2010)[6],
– ob upoštevanju Pregleda strategije EU za trajnostni razvoj – prenovljena strategija[7],
– ob upoštevanju zaključkov 8. zasedanja konference pogodbenic (COP 8) Konvencije o biološki raznovrstnosti ter tretjega srečanja pogodbenic (MOP 3) Kartagenskega protokola o biološki varnosti,
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0089/2007),
A. ker se bo sedanji hitri upad biotske raznovrstnosti, ki je zelo zaskrbljujoč, brez obsežnih ukrepov verjetno še pospešil in nadaljevalo,
B. ker je na voljo malo ustreznih kazalnikov, s katerimi bi učinkovito izmerili, v kolikšni meri se pri izvedbi različnih politik upoštevajo zahteve biotske raznovrstnosti, eden najpomembnejših pa je indeks ptic kmetijske krajine,
C. ker ima biotska raznovrstnost bistveno vlogo pri ohranjanju življenja in preživljanju, gospodarskem in socialnem razvoju, blaginji ljudi ter pri uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja do leta 2015,
D. ker po navedbah ZN v presoji ekosistemov tisočletja iz leta 2005 dve tretjini vseh ekosistemov od začetka 60-ih let nazadujeta;
E. ker so poglavitni dejavniki za izgubo biotske raznovrstnosti sprememba podnebja, degradacija okolja, intenzivno kmetovanje ter neustrezno upravljanje gozdnih in vodnih virov;
F. meni, da mora imeti kmetijstvo pri upravljanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti kot njen uporabnik pomembno vlogo; poleg tega ocenjuje, da mora skupna kmetijska politika v prihodnje spodbujati trajnostne načine proizvodnje, ki bodo gospodarsko uspešni, hkrati pa bodo ugodno vplivali na izboljšanje in obnovo biotske raznovrstnosti pri kar največjem številu vrst, živali, rastlin in mikroorganizmov;
G. ker so nujno potrebni okrepljeni in usklajeni napori, da se izgubljanje biotske raznovrstnosti najkasneje do leta 2010 ustavi,
1. pozdravlja sporočilo Komisije zaradi njegovega konceptualnega pristopa, prednostnih ciljev za leti 2007 in 2008 ter ključnih podpornih ukrepov ter meni, da je to dobro izhodišče za bolj osredotočen pristop za uresničitev cilja biotske raznovrstnosti do leta 2010; odobrava odločitev, da se poudari krepitev izvajanja sedanje politike in ukrepov;
2. poudarja stvarno vrednost biotske raznovrstnosti ter nujnost njene zaščite pred nadaljnjim zmanjševanjem zaradi vpliva in posegov človeka, tudi, a ne zgolj pred izkoriščanjem, spremembo podnebja in izgubo habitatov;
3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega izgubljanja biotske raznovrstnosti ter s tem povezanega propadanja storitev ekosistemov;
4. priznava velik pomen zdravih ekosistemov za blaginjo in dobrobit v EU in po svetu;
5. poudarja, da sta sprememba podnebja in izguba biotske raznovrstnosti tesno povezani in enako pomembni;
6. ponovno poudarja, da si je nujno treba prizadevati za izpolnitev obveznosti, da se do leta 2010 ustavi izgubljanje biotske raznovrstnosti v EU (ki jih je Evropski svet sprejel leta 2001 v Göteborgu, s strategijo trajnostnega razvoja in šestim okoljskim akcijskim programom); poudarja, da so nujno potrebni okrepljeni in usklajeni napori za zaustavitev tega trenda, zlasti glede na to, da je za izpolnitev obveznosti do leta 2010 ostalo malo časa; podpira celosten pristop, predlagan v sporočilu Komisije, da se zaustavitev zmanjševanja biotske raznovrstnosti vključi na vsa ustrezna področja politike EU;
7. se zaveda ključnega pomena novejšega koncepta storitev ekosistemov, na katerega opozarja sporočilo Komisije, kot sredstva za vključitev ekonomske vrednosti biotske raznovrstnosti na druga politična področja, ter predlaga, naj ohranjanje teh storitev postane temeljni cilj vseh horizontalnih in sektorskih politik EU; svari pa pred zmanjševanjem vrednosti biotske raznovrstnosti na račun koristi, ki jo ima od nje človek, ali pred tem, da bi na biotsko raznovrstnost gledali le kot na ekonomsko vprašanje;
8. pozdravlja Akcijski načrt EU do leta 2010 in pozneje ter priznava, da je to bistven instrument in zadnja priložnost, da se udeleženci na ravni Skupnosti in držav članic združijo pri ključnih ukrepih za izpolnitev obveznosti do leta 2010; ker pa ne ostaja več veliko časa, poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na ravni Skupnosti in držav članic na voljo vse potrebne strukture za njegovo takojšnje in učinkovito izvajanje;
9. ugotavlja, da akcijski načrt dolgoročno ne bo zadostoval za ohranitev biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov; pozdravlja vse predloge, da bi v EU začeli razpravljati o dolgoročnejši viziji kot okviru za dolgoročnejšo politiko; poziva Komisijo, naj začne postopek za oblikovanje dolgoročne vizije EU o biotski raznovrstnosti, ki bo okvir za nadaljnji razvoj njene politike;
10. v tej zvezi poziva Komisijo, naj preuči in pripravi predloge za praktične ukrepe, da bodo stroški izgube biotske raznovrstnosti všteti v dejavnosti, ki so za raznovrstnost izrazito škodljive;
11. meni, da mora celotna družba EU, skupaj s poslovnim in izobraževalnim sektorjem, sodelovati v procesu zaščite biotske raznovrstnosti;
PODROČJE POLITIKE 1 – BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN EU
Najpomembnejši habitati in vrste (Cilj 1)
12. poudarja pomembno vlogo, ki jo imata direktivi o pticah in habitatih pri varovanju biotske raznovrstnosti v EU; priznava pomen dopolnitve omrežja Natura 2000 na kopnem in morju, učinkovitega upravljanja in primernega financiranja tega omrežja, njegovega upoštevanja pri načrtovanju rabe zemljišč ter krepitve njegove celovitosti, povezljivosti in odpornosti, zlasti v luči spremembe podnebja;
13. poudarja pomen vključitve območij v čezmorskih državah in na ozemljih, ki so pod suverenostjo držav članic EU, v mrežo Natura 2000;
14. poudarja pomen dodatnih ukrepov, osredotočenih na ogrožene vrste, ter v tem pogledu priznava vrednost širjenja uporabe akcijskih načrtov za obnovitev vrst; poudarja, da je treba habitate in vrste, katerih zaščito zahteva direktiva, v rednih časovnih presledkih znanstveno pregledovati;
15. poudarja, da je treba pripraviti prilagojene ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti v novih državah članicah EU, ter poudarja, da so storitve ekosistemov, npr. ohranjanje krajine, in gospodarske dejavnosti, npr. turizem, soodvisne;
16. ugotavlja, da je spodbujanje selektivnih metod ribolova prednostna naloga, ker prispeva k trajnosti ribištva in ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj zmanjšuje prilov;
17. poudarja pomen velike biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter poziva k sprejetju ukrepov za njeno ohranjanje in trajnostno rabo, podobnih tistim v direktivah o varstvu narave;
18. priznava, da ulov živih živali in trgovina z njimi sicer še naprej ogrožata biotsko raznovrstnost, da pa je v Evropi vrsta zooloških ustanov in drugih organizacij, ki z vzrejnimi programi in ohranitvenimi ukrepi na mestu samem dokazujejo, da lahko veliko pripomorejo k preživetju nekaterih ogroženih vrst;
19. pozdravlja dejstvo, da ima Komisija namen izvajati skupno pomorsko politiko, ki bo temeljila na celovitem pristopu k oceanom, in opozarja na potrebo po okoljskem in ekološkem ohranjanju oceanov, ki bo zagotavljalo gospodarski razvoj sektorjev, kot so ribištvo, turizem in drugi;
Širše podeželje in širše morsko okolje (Cilja 2 in 3)
20. priznava, da sta načrtovanje rabe zemljišč in izkoriščanje prostoživečih vrst (z lovom in ribolovom) ključna dejavnika, ki vplivata na biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov; zlasti poudarja, da kmetijskih zemljišč in gozdov z visoko naravno vrednostjo ne ogroža le intenzifikacija kmetijstva, ampak tudi opuščanje dejavnosti na teh področjih; ugotavlja, da so zaradi ekološko nesprejemljivih ribolovnih praks, vključno z nezakonitim ribolovom ter ribolovom, pri katerem se uporabljajo škodljive tehnologije, ki niso selektivne, ogroženi ribji staleži, neciljne vrste in morski habitati;
21. opozarja, da ohranjanje raznovrstnosti evropske podeželske krajine ni nujno le zaradi ohranjanja storitev, ki jih nudi trajnostno kmetovanje, ampak tudi zaradi ohranjanja genetskega toka med populacijami prostoživečih živali in rastlin;
22. poudarja pomen izvajanja prenovljene skupne ribiške politike, saj omogoča trajnostni razvoj ribolovnih virov ter odvrača od prelova, ki ogroža morsko življenje;
23. poziva Komisijo, naj pripravi poseben akcijski program za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ki močno ogroža obnovo ribjih staležev;
24. pozdravlja predlog Evropske unije in držav članic, da se morski in rečni ekosistemi vključijo v omrežje varstvenih območij NATURA 2000, ter poziva k temu, da bi poudarili tudi področja za razmnoževanje ribjih staležev;
25. poziva Komisijo, naj omrežje NATURA 2000 dodatno utrdi tako, da ga razširi na deset držav članic, ki so v EU vstopile leta 2004, ter na Bolgarijo in Romunijo, saj Črno morje od pristopa slednjih dveh držav k EU spada k vodam Skupnosti;
26. poziva države članice, naj izkoristijo vse razpoložljive možnosti v okviru skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike, da podprejo cilje biotske raznovrstnosti na širšem podeželju in v širšem morskem okolju (npr. območjih zunaj Nature 2000); poziva k nadaljnjemu vključevanju biotske raznovrstnosti in vprašanj storitev ekosistemov v skupno kmetijsko politiko in skupno ribiško politiko ter zlasti opredelitev možnosti, ki jih v tem pogledu ponuja revizija proračuna 2008–09;
27. izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki bi jih lahko imela vnos eksotičnih vrst in zelo verjetno uhajanje gensko spremenjenih rib v morske ekosisteme na biotsko raznovrstnost, ter poziva Komisijo k nadaljnji preučitvi nevarnosti;
28. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpre študije, povezane z gojenjem novih vrst v ujetništvu, zlasti tistih, ki jih je prizadel prelov, s čimer bi se odzvali na potrebe trga, ki bi lahko bile zaradi zmanjšanega ulova okrnjene;
29. je zaskrbljen zaradi zmanjševanja raznolikosti rejnih živali in rastlinskih sort; zato poziva k takojšnjemu prenosu Direktive Sveta 98/95/ES[8], ki v okviru zakonodaje o trgovini s semeni tvori pravno podlago za ohranjanje sort, ogroženih zaradi genske erozije, z njihovo uporabo na mestu samem in na kmetijah;
30. poudarja, da sta skupna kmetijska politika in z njo povezana razvojna dinamika, ki na eni strani vodi k specializaciji in intenzifikaciji, na drugi strani pa k marginalizaciji in premajhni izkoriščenosti tal, v zadnjih desetletjih prispevali k veliki izgubi biotske raznovrstnosti;
31. opozarja na veliko bogastvo vrst in genetske raznovrstnosti kmetijskih rastlin in živali ter se zavzema za ohranjanje in krepitev te raznovrstnosti;
32. poziva Komisijo, naj pregleda načrte za upravljanje in obnovo nekaterih vrst rib, ki pogosto niso v skladu s predpisanim spremljanjem teh vrst; poziva Komisijo, naj uporablja bolj specifične ukrepe, združljive z ribolovnim orodjem in metodami, ki se uporabljajo na zadevnih biogeografskih območjih;
33. poudarja pomen pravočasnega in učinkovitega izvajanja okvirne direktive o vodah zaradi doseganja "dobrega ekološkega stanja" sladke vode ter priporočila o celostnem upravljanju obalnih območij; poziva države članice, naj uporabijo ekonomske instrumente, določene v členih 5 in 9 okvirne direktive o vodah, da spodbudijo k premišljeni uporabi teh skromnih sredstev ter zagotovijo trdno finančno podlago za izvajanje načrtov za upravljanje povodij; poudarja, kako pomembno je sprejetje ambiciozne okvirne direktive o morski strategiji, usmerjene v doseganje "ugodnih okoljskih razmer" v morskem okolju; meni, da je opredelitev ohranjanja biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov v predvideni morski strategiji kot ključnega nadrejenega cilja izjemno pomembna;
34. poziva Komisijo, naj podrobneje preveri skladnost z zakonodajo Skupnosti, povezano z bojem proti onesnaževanju in degradaciji morskih ekosistemov;
35. se zaveda velike škode, ki jo ekosistemom EU povzročajo onesnaževala, zlasti razpršena onesnaževala, vključno z amonijem kmetijskega izvora, ki povzročajo zakisljevanje in evtrofikacijo; poudarja, kako pomembno je zmanjšati obremenitev s temi onesnaževali, zlasti na območjih Nature 2000 in njihovi bližini ter na drugih območjih visoke naravne vrednosti; opozarja na priložnost za obravnavo teh vprašanj pri predvideni reviziji direktive o nacionalnih zgornjih mejah emisij ter pri pravočasnem izvajanju tematske strategije o kakovosti zraka;
36. se zaveda nevarnosti, ki jo za ekosisteme predstavljajo nekateri pesticidi, zaviralci gorenja in druge obstojne, bioakumulativne in strupene kemikalije; pri tem poudarja pomen učinkovitega izvajanja uredbe REACH; poudarja, da je treba s pomočjo plenilcev na vrhu prehranske piramide v kopenskem, sladkovodnem in morskem okolju spremljati bioakumulacijo teh onesnaževal; poleg tega meni, da je treba posebno pozornost nameniti nevarnostim uporabe pesticidov, ki so namensko strupena in se uporabljajo v okolju; poudarja, da mora nova evropska zakonodaja o pesticidih – predlog uredbe o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (KOM(2006)0388 - 2006/0136(COD)), predlog okvirne direktive o trajnostni rabi pesticidov (KOM(2006)0372 - 2006/0132(COD)) in tematska strategija o trajnostni rabi pesticidov (KOM(2006)0373 - 2007/2006(INI)) – zagotoviti, da se evropska biotska raznovrstnost zaradi uporabe pesticidov ne bo nadalje zmanjševala;
37. poudarja, da ima spodbujanje zaščitenih označb porekla in geografskih označb ključno vlogo pri ohranjanju regionalnih posebnosti, celotne z njimi povezane podeželske kulture ter zadevnih tradicionalnih načinov kmetovanja, s katerimi se lahko podeželje in podeželski načini kmetovanja ohranijo kot habitati za številne prostoživeče vrste;
38. poudarja, da je bila leta 1992 dana pobuda za vključitev zaščite biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko in da so bili nato z reformo leta 2003 uvedeni ukrepi, kot so navzkrižna skladnost, enotno plačilo na kmetijo (nevezanost) in razvoj podeželja, ki koristijo biotski raznovrstnosti;
39. predlaga biotsko raznovrstnost za eno temeljnih načel "zdravstvenega pregleda" skupne kmetijske politike, ki bo izveden leta 2008, in meni, da je treba ta pregled izkoristiti za oceno učinkovitosti različnih ukrepov za biotsko raznovrstnost, zlasti ukrepov v gozdarskem sektorju, ter ustrezno obravnavati pomanjkljivosti na tem področju;
40. opozarja na novo uredbo o razvoju podeželja (programsko obdobje 2007–2013), ki med drugim zagotavlja financiranje Nature 2000, vsebuje kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za ohranitev genetskih virov v kmetijstvu, podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter ohranja plačila za območja z omejenimi naravnimi možnostmi;
41. zagovarja spodbujanje (lokalnega/regionalnega) partnerstva med lastniki in uporabniki zemljišč, organizacijami za ohranjanje narave, vlado in strokovnimi središči, da bodo lahko pri iskanju lokalnih rešitev za probleme biotske raznovrstnosti sodelovali po načelu „od spodaj navzgor”;
42. poziva, naj se pridelava in uporaba biomase za proizvodnjo energije ter kot gorivo izkoristi kot možnost za povečanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu; meni, da morajo to odražati tudi sredstva za raziskave v sedmem okvirnem programu za raziskave ter da se zaradi pridelave biomase ne sme izgubljati biotska raznovrstnost v Evropski uniji ali zunaj nje;
Regionalni in ozemeljski razvoj (Cilj 4)
43. se zaveda vse večje fragmentacije ekosistemov, ki je posledica širjenja infrastrukture, industrije in stanovanjskih objektov; je prepričan, da je mogoče s skrbnim načrtovanjem močno zmanjšati škodo na ekosistemih ter najti možnosti, ki jim bodo koristile; poziva države članice, naj zagotovijo, da projekti, financirani iz kohezijskih in strukturnih skladov, ne škodujejo biotski raznovrstnosti in storitvam ekosistemov, ampak biotski raznovrstnosti še bolj koristijo; poziva države članice, naj pri prostorskem načrtovanju na nacionalni, regionalni in lokalni ravni dajejo prednost ohranjanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov ter zagotovijo ustrezno vključitev biotske raznovrstnosti v strateške presoje okolja in presoje vplivov na okolje;
Invazivne tuje vrste in tuji genotipi (Cilj 5)
44. priznava, da biotsko raznovrstnost najbolj ogrožajo invazivne tuje vrste, njihovo širjenje pa se povečuje zaradi naraščajočega pretoka ljudi in blaga; poziva k oblikovanju celostnega odziva Skupnosti na ta problem, tudi s sistemom zgodnjega opozarjanja, ter k zapolnitvi vrzeli v zakonodajnem okviru, tudi z oblikovanjem strategije EU o invazivnih tujih vrstah;
45. poudarja, da bi lahko imela imunokontracepcija odločilno vlogo pri nadzoru invazivnih tujih vrst sesalcev, ter ugotavlja, da na tem področju trenutno potekajo pomembne raziskave; poziva Komisijo, naj dodeli sredstva evropskim raziskavam imunokontracepcije ter naj objavi razpis za projektne predloge; ugotavlja, da je program LIFE+ eden od obstoječih okvirov, ki ga je mogoče uporabiti za učinkovitejše spodbujanje ukrepov glede invazivnih tujih vrst;
46. poziva Komisijo, naj pripravi predlog zakonodaje za omejitev uvoza tujih vrst v Evropsko unijo in nadzira spoštovanje Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami;
47. opozarja na vpliv eksotičnih vrst v morskem ekosistemu, ki je v nekaterih primerih katastrofalen; zahteva nujne ukrepe za preprečevanje prenosa organizmov z balastnimi vodami ter poziva države članice, naj izvajajo Mednarodno konvencijo o nadzoru in upravljanju balastne vode ladij in sedimentov v okviru Mednarodne pomorske organizacije;
48. poziva Evropsko komisijo k uvedbi učinkovitega nadzora nad izpuščanjem balastne vode v vodah Evropske unije;
49. poudarja pomen celovitega izvajanja zakonodajnega okvira EU o gensko spremenjenih organizmih; opozarja na nevarnosti, ki jih lahko za biotsko raznovrstnost predstavlja pridelava gensko spremenjenih pridelkov v industrijskem obsegu, ter od Komisije zahteva, naj oceni njihov vpliv na evropske ekosisteme;
50. izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da gensko spremenjene ribe uidejo v morske ekosisteme, ter zaradi verjetnosti njihovega razmnoževanja z lokalnimi ribami, ki bi lahko okrnila biotsko raznovrstnost teh ekosistemov; poziva Evropsko komisijo, naj prepove uvoz gensko spremenjenih rib, namenjenih za prehrano v EU;
51. pozdravlja namen, ki ga je izrazila Komisija, da uvede posebno zakonodajo za izdajo eko certifikatov za ribe, in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem čim prej predloži zakonodajni predlog;
2. PODROČJE POLITIKE – EU IN SVETOVNA BIOTSKA RAZNOVRSTNOST
Mednarodno upravljanje (Cilj 6)
52. močno podpira učinkovito izvajanje konvencije o biološki raznovrstnosti in poziva EU, naj na tem področju prevzame pobudo; poudarja pomen izvajanja delovnih programov te konvencije tudi na zaščitenih območjih; poudarja, da je treba dokončati mednarodni sistem dostopa do genskih virov in delitve koristi; poudarja, da je treba okrepiti medsebojno podporo in sinergijo mednarodnih sporazumov o okolju in predlaga, naj tretje države, ki prejemajo subvencije EU, spoštujejo politiko EU na področju biotske raznovrstnosti;
53. se zaveda ogroženosti biotske raznovrstnosti na odprtem morju; poziva k sprejetju dogovora o zaščiti biotske raznovrstnosti na odprtem morju v okviru konvencije ZN o pomorskem pravu; poziva EU, naj pri tem ohrani vodilno vlogo;
54. meni, da je nujno spodbujati sporazume in usklajene akcijske načrte med EU in tretjimi državami, katerih namen je ohranjanje skupnih morskih območij;
55. opozarja, da biotsko raznovrstnost ogroža ribolov z globokomorskimi pridnenimi vlečnimi mrežami in drugimi ribolovnimi praksami, ki niso trajnostne; je seznanjen z nedavnim sklepom generalne skupščine ZN glede tega vprašanja; poziva Komisijo, naj čim prej predloži zakonodajne predloge o ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami na odprtem morju; poziva Komisijo, naj si skupaj z ZN in drugimi ustreznimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, kjer obstajajo, prizadeva za sprejetje in izvajanje ukrepov za upravljanje vsega ribolova na odprtem morju, vključno s tistim z vlečnimi mrežami; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za takojšnje izvajanje ukrepov za zaščito pomembnih globokomorskih habitatov na odprtem morju pred škodljivimi ribolovnimi praksami, vključno z ribolovom s pridnenimi vlečnimi mrežami;
56. v celoti podpira sklepe konference v Parizu (od 19. do 21. septembra 2006) o biotski raznovrstnosti v evropskem razvojnem sodelovanju (tako imenovano sporočilo iz Pariza); poziva Komisijo in zadevne države članice, naj zagotovijo ustrezna sredstva za zadeve, povezane z okoljem in biotsko raznovrstnostjo v/na čezmorskih državah in ozemljih EU ter, v usklajevanju z lokalnimi oblastmi, boljši dostop do evropskih programov za lokalne organe in nevladne organizacije;
57. obžaluje, da je vidikom biotske raznovrstnosti v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih namenjeno le malo pozornosti; zagovarja vključevanje razsežnosti biotske raznovrstnosti v mednarodno trgovino in v svetovna prizadevanja za spremembo proizvodnje in potrošniških vzorcev, ki niso trajnostni; zato poziva Komisijo in države članice, naj v sedanjih pogajanjih v STO dajo prednost netrgovinskim zadevam;
Zunanja pomoč (Cilj 7)
58. izraža veliko zaskrbljenost zaradi nezadovoljivega izvajanja akcijskega načrta za ohranitev biotske raznovrstnosti v okviru gospodarskega in razvojnega sodelovanja, kar je izraženo tudi v poročilu Računskega sodišča o okoljskih vidikih v razvojnem sodelovanju ter v sklepih revizije politike EU o biotski raznovrstnosti (2004); pozdravlja poziv, izražen v Evropskem soglasju o razvoju, da je treba več sredstev nameniti biotski raznovrstnosti ter jo bolje vključiti v razvojno sodelovanje;
59. poudarja, da je biotski raznovrstnosti v programih zunanje pomoči Komisije in držav članic kljub tem prizadevanjem namenjenih zelo malo sredstev; pozdravlja četrto dopolnitev sredstev Svetovnega sklada za okolje, vendar obžaluje, da to ne pomeni realnega povečanja sredstev za biotsko raznovrstnost; poudarja izjemen pomen, ki ga ima dodelitev omejenih namenskih sredstev za prednostne naloge, povezane z biotsko raznovrstnostjo v tretjih državah;
60. poudarja velik pomen, ki ga ima učinkovito vključevanje vprašanj biotske raznovrstnosti v programe zunanje pomoči Skupnosti in držav članic (skupaj s podpornimi proračunskimi ukrepi), saj zagotavlja, da ti programi ne škodujejo biotski raznovrstnosti in storitvam ekosistemov; pri tem poudarja, kako pomembno je razvijanje zmogljivosti v državah prejemnicah za vključitev vprašanja biotske raznovrstnosti v nacionalne razvojne strategije (tudi v strategije za zmanjševanje revščine);
61. izraža veliko zaskrbljenost, ker je kljub političnim prizadevanjem v resnici zelo verjetno, da potrebe biotske raznovrstnosti ne bodo upoštevane niti v novi generaciji državnih in regionalnih strateških dokumentov ter da Komisija v tem pogledu ne bo dejavneje sodelovala z državami prejemnicami;
Trgovina (Cilj 8)
62. priznava, da trgovina EU pušča „ekološko sled” na biotski raznovrstnosti in storitvah ekosistemov v tretjih državah; poziva Komisijo in države članice, naj zlasti s presojami vplivov na trajnostni razvoj opredelijo najpomembnejše učinke trgovine na biotsko raznovrstnost in storitve ekosistemov; poudarja pomen izvedbe ukrepov za zmanjšanje ekoloških posledic globalizacije v okviru večstranskih, regionalnih in dvostranskih sporazumov o prosti trgovini; poudarja, da evropska politika ne sme povzročati upada biotske raznovrstnosti v tretjih državah;
63. izraža globoko zaskrbljenost, ker EU uvaža blago, kot so les, palmovo olje in soja, kar pospešuje krčenje tropskih gozdov; izraža bojazen, da bi razvijajoči se trend biogoriv še povečal pritisk na tropske gozdove; poziva Komisijo in države članice, naj nujno sprejmejo ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov take trgovine na tropske gozdove, tudi z dvostranskimi sporazumi v okviru programu za uveljavljanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje v gozdarskem sektorju; poziva Komisijo, naj čim prej presodi, kakšne so možnosti za omejitev uvoza nezakonito posekanega lesa z dodatnimi predpisi;
64. poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za boj proti nezakoniti trgovini z vrstami, ki jih ščiti Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, države članice in Komisijo pa, naj za izvajanje te konvencije uskladijo svoj odziv in ukrepe;
65. izraža zaskrbljenost zaradi pritiska na stalež rib, neciljne vrste in morske habitate v vodah tretjih držav, ki se je v preteklosti še povečal s partnerskimi sporazumi o ribolovu; poudarja, da je ključnega pomena s partnerskimi sporazumi o ribolovu zagotoviti ohranjanje staleža rib na ravni, ki podpira čim večjo trajnost ulova, in čim bolj zmanjšati vpliv na neciljne vrste in morske habitate; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo ribolovne flote EU delovale v skladu s temi sporazumi;
3. PODROČJE POLITIKE – BIOTSKA RAZNOVRSTNOST IN PODNEBNE SPREMEMBE
Podnebne spremembe (Cilj 9)
66. se zaveda, da se je začelo obdobje spremembe podnebja, ki je neizogibna in bo imela velik vpliv na EU in svetovne ekosisteme; poudarja, da se bodo številni vplivi spremembe podnebja na človeške družbe in gospodarstva odražali prek sprememb ekosistemov; se zaveda, da so te spremembe in njihov vpliv na nekatere vrste že zdaj opazne; poudarja, da je ekosistemski pristop zato bistvenega pomena za prilagajanje spremembi podnebja, zlasti pri ukrepih, ki vplivajo na uporabo tal, vode in morja; poziva EU, naj ohrani vodilno vlogo pri mednarodnih prizadevanjih za zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov;
67. poudarja, da je treba z oceno ukrepov za zmanjšanje učinkov spremembe podnebja, na primer razvoja obnovljivih energetskih virov, zagotoviti, da bodo ti ustrezno upoštevali morebitne škodljive vplive na biotsko raznovrstnost, in da je treba takšne vplive preprečevati ali zmanjšati zlasti pri vetrnih elektrarnah in biogorivu;
68. se zaveda, da bo pritisk na ekosisteme EU s spremembo podnebja še narasel; poudarja, da sta velika in enotna mreža zaščitenih območij (zlasti območja Nature 2000) ter zdravo širše okolje ključnega pomena za krepitev odpornosti ekosistemov na spremembo podnebja; zato poudarja, da je treba zmanjšati „ustaljeni” pritisk na ekosisteme (s fragmentacijo, prekomernim izkoriščanjem, onesnaževanjem ali invazivnimi tujimi vrstami), izoblikovati dodatne ukrepe, prilagojene povečanemu pritisku spremembe podnebja ter nujno oceniti, kateri habitati in vrste so zaradi spremembe podnebja najbolj ogroženi;
4. PODROČJE POLITIKE - BAZA ZNANJA
Znanje (Cilj 10)
69. se zaveda, da je potreba po razumevanju biotske raznovrstnosti izjemen izziv; je močno zaskrbljen zaradi višine sredstev, namenjenih raziskavam biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ki je glede na odločilni pomen tega vprašanja za našo blaginjo in dobrobit, veliko premajhna; poziva k temu, da bi v raziskovalnih programih Skupnosti (sedmem okvirnem raziskovalnem programu) in nacionalnih raziskovalnih programih dajali večjo prednost financiranju raziskav biotske raznovrstnosti;
70. se zaveda potrebe po učinkovitejših mehanizmih, da bi imeli znanstveni dokazi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in storitvami ekosistemov večjo težo v politiki na ravni Skupnosti, držav članic in na mednarodni ravni; podpira predlog, da bi v ta namen vzpostavili nov mehanizem EU za neodvisno in verodostojno svetovanje, ki bi upošteval že veljavne določbe; poziva Komisijo, naj razišče in oceni vpliv proizvodnje obnovljive energije na biotsko raznovrstnost in spreminjanje biotske raznovrstnosti na urbanih območjih, vključno s pozitivnim in negativnim vplivom novih vrst, ki se pojavljajo na urbanih območjih;
71. je zaskrbljen zaradi upada številnih vrst rib in zaradi dejstva, da se pri določanju skupnega letnega dovoljenega ulova le delno ali sploh ne upoštevajo znanstvena poročila Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES); se zaveda, da znanstvena poročila niso politični diktat, vendar meni, da morajo za neupoštevanje znanstvenih priporočil obstajati tehtni razlogi in dobri argumenti; meni, da morata Komisija in Svet v tem primeru predložiti tudi dokaze, da se v EU res spoštuje načelo največje trajnosti ulova;
72. poziva Komisijo, naj financira študije morskih ekosistemov, zlasti na področjih z bogato biotsko raznovrstnostjo in intenzivno ribolovno dejavnostjo;
PODPORNI UKREPI
Financiranje
73. je močno zaskrbljen zaradi finančnih omejitev pri podpori Nature 2000 in drugih dejavnosti v prid biotski raznovrstnosti v Akcijskem načrtu EU do leta 2010 in pozneje, ki izvirajo iz odločitev glede finančne perspektive;
74. poudarja, da so države članice dolžne uporabiti vse možnosti, ki so dane v okviru skupne kmetijske in skupne ribiške politike, kohezijskih in strukturnih skladov in programa Life+ ter sedmega okvirnega programa, ter dodeliti nacionalna sredstva; poziva k temu, da bi pri reviziji proračuna 2008-09 namenili večjo pozornost finančnim potrebam in pri tem ocenili primernost in razpoložljivost sredstev, ki jih EU namenja biotski raznovrstnosti, zlasti Naturi 2000.
75. kljub temu obžaluje dejstvo, da Svet ni sprejel predloga Komisije, ki ga je Parlament podprl, da bi politiki za razvoj podeželja v finančnem okviru 2007–2013 dodelili dodatnih 20 milijard EUR, toliko bolj, ker bi se denar lahko uporabil posebej za nadaljnje širjenje in poglabljanje ukrepov za biotsko raznovrstnost;
76. obžaluje dejstvo, da sredstva, namenjena Skladu za razvoj podeželja, nikakor ne zadostujejo za dosego želenega učinka na upravljanje omrežja Natura 2000 v zvezi s kmetijstvom in gozdarstvom, pri čemer je skromna zlasti podpora za izboljšanje znanja in nadzora;
77. opozarja na potrebo po zagotovitvi finančnega nadomestila za lokalne skupnosti, dohodke katerih so poslabšali zlasti posebni ukrepi za ohranjanje morskega okolja;
78. opozarja na možnosti uporabe načela, da plača povzročitelj obremenitve, v okviru direktive o okoljski odgovornosti ter poziva države članice, naj te možnosti izkoristijo za financiranje ukrepov, ki so v pomoč pri uresničevanju okoljskih ciljev, tudi tistih v direktivah o habitatih in pticah;
Krepitev odločanja
79. pozdravlja predlog, da bi v vsej EU razpravljali o tem, katera dolgoročna vizija biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov bi lahko služila kot politični okvir; poudarja, da bi morala biti razprava izrecno povezana z razpravo o prihodnosti Evrope; poziva k temu, da bi vključevala čim več udeležencev in bi jo vodili zlasti v regijah; poziva k temu, da bi evropske vrednote, povezane z naravo (v EU in po vsem svetu), v času nemškega predsedovanja izrecno navedli v predlagani deklaraciji o evropskih vrednotah;
80. se zaveda visoke kakovosti ocen vpliva političnih ukrepov, povezanih s pobudami okoljske politike Skupnosti; obžaluje, da je okoljska razsežnost ocen vpliva ukrepov, povezanih s političnimi pobudami na drugih področjih, pogosto šibka; poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo vse nove politične pobude in se prepričajo, da te nimajo občutnejšega škodljivega vpliva na biotsko raznovrstnost, če pa se ta pokaže, naj zagotovijo, da bodo v postopku ocene vpliva ustrezno upoštevana vprašanja biotske raznovrstnosti, kar velja tudi za vplive na storitve ekosistemov;
81. poudarja, kako pomembno je, da se ukrepi na ravni Skupnosti in na ravni držav članic medsebojno dopolnjujejo; meni, da ima Akcijski načrt EU do leta 2010 in pozneje kot sredstvo za izboljšanje medsebojnega dopolnjevanja neprecenljivo vrednost; zato poziva države članice, naj svoje ukrepe uskladijo s tistimi v akcijskem načrtu; odločno poziva države članice, naj usklajevanje razširijo tudi na regionalno in lokalno raven;
82. poudarja pomen celovitega in doslednega izvajanja in uveljavljanja direktiv o pticah in habitatih; vztraja, naj Komisija in države članice tej nalogi namenijo dovolj sredstev in pozornosti;
83. poudarja pomen prostorskega načrtovanja v povezavi z biotsko raznovrstnostjo in storitvami ekosistemov; poziva države članice, naj regionalne in lokalne pristope in metode, ki se uporabljajo za ohranjanje biotske raznovrstnosti in storitev ekosistemov, okrepijo tudi z dopolnilno uporabo Nature 2000, načrtovanjem upravljanja povodij in ukrepi za razvoj podeželja, na morju pa z izvajanjem ekosistemskega pristopa, kot je določen v direktivi o morski strategiji;
84. poziva Komisijo, naj izvaja pritisk na odgovorne za nenehne zamude pri ustanavljanju regionalnih svetovalnih svetov za ribištvo, ki so zelo pomembni za izboljšanje spremljanja in ohranjanja ribolovnih virov;
Partnerstva
85. pozdravlja poziv h krepitvi skladnosti med interesi biotske raznovrstnosti in ključnih interesnih skupin; poudarja pomen partnerstev s ključnimi lastniki in uporabniki tal, vode in morskih virov; podpira zlasti partnerstva z lovci, ribiško skupnostjo, kmeti in gozdarji ter podjetniškim in finančnim sektorjem; meni, da igra pobuda „odštevanje do 2010” pri tem pomembno vlogo;
Izobraževanje, ozaveščenost in sodelovanje
86. poudarja, da je pomembno krepiti osveščenost javnosti o pomenu biotske raznovrstnosti in ekosistemov za blaginjo in dobrobit; poziva Komisijo in države članice, naj občutno razširijo programe in kampanje, namenjene izobraževanju in obveščanju širše javnosti, oblikovanju političnih zahtev po ukrepih in krepitvi aktivnega sodelovanja širše javnosti pri ukrepih ohranjanja narave; poudarja, da je pri tem pomemben dostop do informacij in sodstva;
87. ugotavlja, da so številni ljudje čustveno navezani na pokrajine in njihove zgodovinske značilnosti, ki so delo človeških rok, ter občudujejo njihovo lepoto; obžaluje, da kmetijstvo v velikem obsegu uničuje biotsko raznovrstnost ter lepoto pokrajine; meni, da bi večina dobro sprejela obnovitev pokrajine, na primer z mejicami med travniki, in bi to pripomoglo k obnovitvi biotske raznovrstnosti;
88. ugotavlja, da evropske živalske vrtove in akvarije letno obišče več kot 100 milijonov ljudi, ter se zaveda, da imajo te ustanove pomembno vlogo pri ozaveščanju javnosti o okolju;
89. poziva Komisijo, naj začne kampanje za ozaveščanje javnosti o težavah v zvezi z ohranjanjem ribolovnih virov in z njimi povezanih ekosistemov;
SPREMLJANJE, OCENA IN PREGLED
90. poudarja, da so kazalci pomembni za obveščanje javnosti in nosilcev odločanja o napredku; pozdravlja predlagani niz poglavitnih kazalcev biotske raznovrstnosti; poziva k sprejetju in trajni uporabi indeksa biotske raznovrstnosti kot strukturnega kazalnika in kazalnika trajnostnega razvoja;
91. poudarja, da ima krepitev dolgoročnih zmogljivosti in načinov spremljanja ključni pomen pri podpori predlaganega niza kazalcev in zagotavljanju širšega vira informacij o stanju biotske raznovrstnosti, pritisku, ki se nanjo izvaja, ter učinkovitosti političnih odzivov; poudarja, da morajo te informacije postati širše dostopne prek skupnega informacijskega sistema;
92. podpira sedanje projekte, v katerih se razvijajo objektivni kazalniki za spremljanje in ocenjevanje biotske raznovrstnosti, ter poziva Komisijo, naj zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima Evropska unija po konvenciji o biotski raznovrstnosti, t.j. trajnostna raba in ohranjanje biotske raznovrstnosti ter pravična in enakopravna delitev prednosti, ki jih prinaša; Komisija naj si zastavi za cilj, da bo referenčni material za vrste in sorte shranjen samo v državah pogodbenicah konvencije o biotski raznovrstnosti, naj uskladi razpoložljive podatke ter uporabi sedanja omrežja;
93. pozdravlja predlog, da bo Komisija Svetu in Parlamentu predložila srednjeročno oceno (do konca leta 2008) in končni oceni (do konca leta 2010 in 2013) napredka pri uresničevanju ciljev iz akcijskega načrta Komisije; poudarja, da je treba rezultate teh ocen vključiti v postopke večjih revizij politike in proračuna, kot so revizija proračuna 2008-09 in revizije politike in proračuna po letu 2013; poziva Komisijo, naj predloži celostno dolgoročno strategijo glede biotske raznovrstnosti po letu 2010;
94. meni, da je treba sedanje zahteve za poročanje skrčiti in poenostaviti ter da poročanje v prihodnje ne sme povečati upravnega bremena;
0
0 0
95. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
OBRAZLOŽITEV
Kaj je biotska raznovrstnost?
Biotska raznovrstnost je vseobsegajoč pojem, ki opisuje raznolikost vseh življenjskih in naravnih procesov na Zemlji.
V konvenciji o biološki raznovrstnosti je opredeljena kot "raznolikost živih organizmov iz vseh virov [...]; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov."[1]
Dejstva in številčni podatki
Razvoj, ki je človeštvu v preteklih desetletjih prinašal koristi, gre z roko v roki z upadom raznolikosti in obsega naravnih sistemov, torej biotske raznovrstnosti. Ta izguba biotske raznovrstnosti na ravneh ekosistemov, vrst in genov ni zaskrbljujoča samo zaradi velike vrednosti, ki jo ima narava, ampak tudi zato, ker povzroča upad „storitev ekosistemov“, ki jih zagotavljajo naravni sistemi. Te storitve vključujejo proizvodnjo hrane, goriva, vlaken in zdravil, regulacijo voda, zraka in podnebja, ohranjanje rodovitnosti tal in kroženje hranilnih snovi.
Kot je zapisano v presoji ekosistemov tisočletja, objavljeni marca 2005, so človekove dejavnosti privedle planet na rob množičnega izumiranja vrst in še naprej ogrožajo našo dobrobit. Po trenutnih ocenah so na primer stopnje izgub stokrat do tisočkrat višje kot v naravnih pogojih. V presoji tisočletja je posebej poudarjeno, da storitve ekosistemov prispevajo k dobrobiti ljudi, in naveden zaključek, da je prihodnost človeštva odvisna od zdravih ekosistemov.
Naj navedemo nekaj številčnih podatkov:
- Med leti 1970 in 2000 je številčnost vrst upadla za 40 odstotkov.
- Od leta 2000 se je prvotni gozd vsako leto zmanjšal za 36 milijonov hektarjev.
- V karibski regiji se je površina kamenih koral zmanjšala za 80%.
- V samo 20 letih je izginilo 35 odstotkov mangrov.
Cilj biotske raznovrstnosti do leta 2010
Evropska unija je v zvezi s temi cilji podala nekaj pomembnih izjav. Voditelji držav ali vlad EU so se leta 2001 dogovorili, da bodo „do leta 2010 zaustavili upad biotske raznovrstnosti [v EU]“[2] ter „obnovili življenjske prostore in naravne sisteme“[3]. Leta 2002 so se pridružili približno 130 svetovnim voditeljem, ki so sklenili, da je treba „znatno zmanjšati stopnjo izgube biotske raznovrstnosti [na svetovni ravni] do leta 2010“[4].
Cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 je predmet številnih pomembnih mednarodnih sporazumov. V vsakem je zabeležena ugotovitev, da se stanje ekosistemov in habitatov hitro slabša, da so mnoge vrste in populacije vse bolj ogrožene in da je treba nujno sprejeti ukrepe, s katerimi bo mogoče zaustaviti upad nenadomestljivih naravnih virov.
Prvič je bil namesto splošnih ciljev, ki ne zagotavljajo želenega učinka ohranitve, sprejet skupni ohranitveni cilj. Zaradi trenutnega hitrega upada biotske raznovrstnosti v Evropi in po svetu ter vse večjega obsega in intenzivnosti številnih človekovih dejavnosti, pa bo cilj, da se zaustavi izguba biotske raznovrstnosti do leta 2010, pri prilagajanju naših dejavnosti potrebam naravnih sistemov zahteval napore brez primere.
Stališče poročevalca
Poročevalec poudarja, da cilj glede ohranitve biotske raznovrstnosti do leta 2010, ni več daleč. Obstaja vse večje soglasje o tem, kaj je treba storiti, da se bo biotska raznovrstnost v naslednjih letih ohranila:
1. Vrste in ekosistemi potrebujejo prostor za svoj razvoj in obnavljanje. Ohranjanje storitev ekosistemov, kot ga spodbuja sporočilo Komisije, bi moralo postati temeljni cilj vseh horizontalnih in sektorskih politik EU.
2. Pri 75 odstotkih skupnega ribjega staleža je stopnja največjega dovoljenega izkoriščanja že dosežena ali celo presežena. Vrste, kot so trska, vahnja in navadni jezik so že zdaj ogrožene. Če ne bomo prešli na trajnostno uporabo, bo za naše vnuke zmanjkalo rib. Poročevalec se zaveda nevarnosti, ki jih za ribje staleže, neciljne vrste in morske habitate pomenijo ekološko nesprejemljive ribolovne prakse, skupaj z nezakonitim ribolovom.
3. Ceste, tovarne in stanovanjski objekti uničujejo življenjski prostor živali in rastlin. Če narava pri urbanem in podeželskem razvoju tudi v prihodnje ne bo upoštevana, bosta v naši okolici prevladovala beton in onesnaževanje.
4. Podnebne spremembe veljajo kot največji izziv za človeštvo. V spremenjenih pogojih se bodo spremenili tudi ekosistemi in življenjski prostori. Poročevalec poudarja, da je ekosistemski pristop ključnega pomena za prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti v zvezi z ukrepi, ki vplivajo na uporabo tal, vode in morja. Proti spremembi podnebja se moramo boriti in zagotoviti, da se bodo vrste lahko selile ali se prilagodile novim razmeram.
5. Vrsta, naseljena zunaj svojega običajnega življenjskega prostora, lahko preprosto umre. Po drugi strani so se razvile tako imenovane invazivne tuje vrste, ki so uničile lokalno rastlinstvo in živalstvo. Ker ni mogoče predvideti, kako se bo to končalo, je treba te invazije zmanjšati. Glede na to poročevalec poudarja, da se širjenje invazivnih tujih vrst zaostruje z vse večjim pretokom ljudi in blaga ter poziva k oblikovanju celostnega odziva Skupnosti na ta problem, ki bi vključeval sistem zgodnjega opozarjanja, ukrepe za zapolnitev vrzeli v zakonodajnem okviru ter razvoj strategije EU za boj proti invazivnim tujim vrstam.
6. Biotska raznovrstnost je temelj trajnostnega razvoja. Njene storitve ekosistemov tvorijo osnovo vseh gospodarskih dejavnosti. Vprašanja biotske raznovrstnosti je treba upoštevati na vseh področjih oblikovanja politike. K ukrepom spadajo tržne spodbude, razvojna pomoč, biotski raznovrstnosti prijazna trgovina in mednarodni postopki upravljanja.
7. Države članice so dolžne uporabiti vse možnosti, ki so dane v okviru skupne kmetijske in skupne ribiške politike, kohezijskih in strukturnih skladov, programa Life+ ter sedmega okvirnega programa, zato da podprejo cilje v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, ter dodeljevati nacionalna sredstva. Poleg tega je treba pri reviziji proračuna 2008-09 nameniti večjo pozornost finančnim potrebam in pri tem oceniti primernost in razpoložljivost sredstev, ki jih EU namenja biotski raznovrstnosti, zlasti Naturi 2000.
8. Naposled poročevalec pozdravlja Akcijski načrt EU do leta 2010 in pozneje ter se zaveda, da je to nujno potrebno orodje in zadnja priložnost, da se pri ključnih ukrepih za izpolnitev obveznosti do leta 2010 združijo udeleženci na ravni Skupnosti in držav članic. Glede na kratek čas, ki še ostaja za njegovo izvajanje, pa mora Komisija zagotoviti vse potrebne strukture za njegovo takojšnje in učinkovito izvajanje na ravni Skupnosti in držav članic.
- [1] Člen 2 Konvencije o biološki raznovrstnosti.
- [2] Sklepi predsedstva, Evropski Svet v Göteborgu, 15. in 16. junija 2001.
- [3] KOM(2001)0264.
- [4] Svetovni vrh o trajnostnem razvoju, načrt izvajanja.
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (19.12.2006)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
o zaustavitvi izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010
(2006/2233(INI))
Pripravljavec mnenja: Thijs Berman
POBUDE
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja sporočilo Komisije in meni, da je dobro izhodišče za bolj osredotočen pristop za dosego cilja biotske raznovrstnosti do leta 2010, ter odobrava odločitev, da se poudari krepitev izvajanja sedanje politike in ukrepov;
2. poudarja, da sta v zadnjih desetletjih skupna kmetijska politika in z njo povezana razvojna dinamika, ki na eni strani vodi k specializaciji in intenzifikaciji, na drugi strani pa k marginalizaciji in premajhni izkoriščenosti tal, prispevali k bistveni izgubi biotske raznovrstnosti;
3. opozarja na bogastvo vrst in genetske raznovrstnosti kmetijskih rastlin in živali ter zagovarja ohranjanje in krepitev te raznovrstnosti;
4. ugotavlja, da oskrba s kmetijskimi proizvodi na trgu ne odraža popolnoma raznovrstnosti vrst in sort, ter zagovarja spodbujanje raznovrstnosti pri oskrbi s kmetijskimi proizvodi pri trgovcih, ki prodajajo neposredno, ter tudi pri dajanju na trg v sodelovanju s trgovci na drobno in predelovalno industrijo;
5. ugotavlja, da kmetijski proizvajalci in rejci lokalnih sort potrebujejo pravno varnost za proizvodnjo in trženje; zato poziva k takojšnjemu prenosu Direktive 98/95/ES, kjer je v okviru zakonodaje o trgovini s semeni zahtevana pravna podlaga, ki z uporabo na mestu samem in na kmetijah omogoča ohranjanje sort, ogroženih zaradi genetske erozije;
6. meni, da so poglavitni dejavniki za izgubo biotske raznovrstnosti podnebne spremembe, degradacija okolja, intenzivno kmetovanje ter neustrezno upravljanje gozdnih in vodnih virov;
7. opozarja, da ohranjanje raznovrstnosti evropske podeželske krajine ni nujno le zaradi ohranjanja storitev trajnostnega kmetovanja, ampak tudi zaradi ohranjanja genetskega toka med populacijami prostoživečih živali in rastlin;
8. poudarja, da ima spodbujanje zaščitenih označb porekla in gospodarskih označb ključno vlogo pri varovanju lokalnih posebnosti, celotne z njimi povezane podeželske kulture ter tradicionalnih načinov kmetovanja, s katerimi se lahko podeželje in podeželski način kmetovanja ohranijo kot habitati za številne prostoživeče vrste;
9. poudarja, da je bila leta 1992 dana pobuda za vključitev zaščite biotske raznovrstnosti v skupno kmetijsko politiko in da so bili nato z reformo leta 2003 uvedeni ukrepi, kot so navzkrižna skladnost, enotno plačilo na kmetijo (nevezanost) in razvoj podeželja, ki koristijo biotski raznovrstnosti;
10. opozarja na novo uredbo o razvoju podeželja (programsko obdobje 2007–2013), ki med drugim zagotavlja financiranje Nature 2000, vsebuje kmetijsko-okoljske ukrepe in ukrepe za ohranitev genetskih virov v kmetijstvu, podporo trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi ter ohranja plačila za območja z omejenimi naravnimi možnostmi;
11. ugotavlja, da finančna sredstva za Sklad za razvoj podeželja, kohezijske in strukturne sklade ter program Life+ v finančnem okviru za obdobje 2007–2013 kot prednostno nalogo omogočajo nadaljnje financiranje projektov biotske raznovrstnosti in omrežja Natura 2000;
12. vendar obžaluje dejstvo, da Svet ni sprejel predloga Komisije s podporo Parlamenta za dodelitev dodatnih 20 milijard EUR politiki za razvoj podeželja v finančnem okviru 2007–2013, toliko bolj, ker bi se denar lahko porabil posebej za nadaljnje širjenje in poglabljanje ukrepov za biotsko raznovrstnost;
13. obžaluje dejstvo, da sredstva, namenjena Skladu za razvoj podeželja, nikakor ne zadostujejo za dosego želenega učinka na upravljanje omrežja Natura 2000 pri kmetijstvu in gozdarstvu, pri čemer je zlasti skromna podpora za povečanje znanja in nadzora;
14. predlaga, da biotska raznovrstnost postane eno od ključnih načel pri „zdravstvenem pregledu“ SKP, predvidenem za leto 2008;
15. meni, da je treba "zdravstveni pregled" leta 2008 izkoristiti za oceno učinkovitosti različnih ukrepov za biotsko raznovrstnost, zlasti ukrepov v gozdarskem sektorju, ter ustrezno obravnavati pomanjkljivosti na tem področju;
16. meni, da mora imeti kmetijstvo kot uporabnik biotske raznovrstnosti bistveno vlogo pri njenem upravljanju in ohranjanju; meni tudi, da mora skupna kmetijska politika spodbujati trajnostne modele proizvodnje, ki so gospodarsko zanesljivi in hkrati vplivajo na okolje, pomen ter obnovo biotske raznovrstnosti številnih živalskih, rastlinskih in mikrobnih vrst;
17. zagovarja spodbujanje (lokalnega/regionalnega) partnerstva med lastniki in uporabniki zemljišč, organizacijami za ohranjanje narave, vlado in strokovnimi središči, da lahko sodelujejo pri iskanju lokalnih rešitev za probleme biotske raznovrstnosti, s čimer se uvaja pristop od spodaj navzgor;
18. poudarja, da je treba pripraviti prilagojene ukrepe za spodbujanje biotske raznovrstnosti v novih državah članicah EU, ter poudarja dejstvo, da so storitve ekosistemov, npr. ohranjanje krajine, in gospodarske dejavnosti, npr. turizem, soodvisne;
19. poziva, naj se pridelava in uporaba biomase za proizvodnjo energije ter kot gorivo izkoristi kot priložnost za povečanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu; meni, da morajo to odražati tudi sredstva za raziskave v sedmem okvirnem programu za raziskave ter da se zaradi pridelave biomase ne sme izgubljati biotska raznovrstnost v Evropski uniji ali zunaj nje;
20. poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko vidike biotske raznovrstnosti vključili v ekološki certifikat, vendar pod naslednjimi pogoji: treba je oceniti dejansko izvedljivost prihodnjih ekoloških certifikatov, zaradi ohranitve pravil skupnega trga se prepreči izkrivljanje konkurence med proizvodi držav članic, konkurenčnost proizvodov Skupnosti pa ne sme biti ogrožena v primerjavi s tekmeci iz držav nečlanic;
21. obžaluje, da je vidikom biotske raznovrstnosti v dvostranskih in večstranskih trgovinskih sporazumih namenjeno malo pozornosti; zagovarja vključevanje razsežnosti biotske raznovrstnosti v mednarodno trgovino in v svetovna prizadevanja za spremembo netrajnostne proizvodnje in potrošniških vzorcev; zato poziva Komisijo in države članice, naj v sedanjih pogajanjih STO dajo prednost netrgovinskim zadevam;
22. pozdravlja izraženo namero ukrepati za ohranitev biotske raznovrstnosti na svetovni ravni, zlasti na področju razvojnega sodelovanja;
23. podpira sedanje projekte, v katerih se razvijajo objektivni kazalniki za spremljanje in ocenjevanje biotske raznovrstnosti, ter poziva Komisijo, naj zagotovi izpolnjevanje obveznosti Evropske unije po konvenciji o biotski raznovrstnosti, torej trajnostne rabe in ohranjanja biotske raznovrstnosti ter pravične in enakopravne razdelitve ugodnosti, ki jih prinaša; Komisija naj si za cilj zastavi, da bo referenčni material za vrste in sorte shranjen samo v državah pogodbenicah konvencije o biotski raznovrstnosti, uskladi naj podatke, ki so na voljo, ter uporabi sedanja omrežja;
24. opozarja, da je treba javnosti zagotoviti dovolj informacij o ukrepih EU za zaščito biotske raznovrstnosti ter o ekonomskih in družbenih koristih take zaščite;
25. meni, da morajo biti sedanje zahteve za poročanje racionalizirane in poenostavljene ter da poročanje v prihodnje ne sme povzročiti še večjega upravnega bremena;
26. meni, da mora biti celotna družba EU, skupaj s poslovnim in izobraževalnim sektorjem, dejavno vključena v proces zaščite biotske raznovrstnosti;
27. pozdravlja namero o predložitvi letnega poročila o napredku pri izvajanju akcijskega načrta za biotsko raznovrstnost Parlamentu in Svetu.
POSTOPEK
|
Naslov |
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
AGRI |
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Thijs Berman |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
- |
||||||
|
Obravnava v odboru |
21.11.2006 |
19.12.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
19.12.2006 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
36 - - |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Vincenzo Aita, Marie-Hélène Aubert, Katerina Batzeli, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Giuseppe Castiglione, , Joseph Daul, Albert Deß, Gintaras Didžiokas, Carmen Fraga Estévez, Duarte Freitas, Jean-Claude Fruteau, Ioannis Gklavakis, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Esther Herranz García, Heinz Kindermann, Albert Jan Maat, Diamanto Manolakou, Mairead McGuinness, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław, Adam Siekierski, Brian Simpson, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Witold Tomczak, Kyösti Virrankoski, Janusz Wojciechowski, Andrzej Tomasz Zapałowski |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Pilar Ayuso, Bernadette Bourzai, Astrid Lulling |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
- |
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
.- |
||||||
MNENJE Odbora za ribištvo (25.1.2007)
za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010
(2006/2233(INI))
Pripravljavec mnenja: Ioannis Gklavakis
POBUDE
Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. poudarja pomen izvajanja prenovljene skupne ribiške politike, saj omogoča trajnostni razvoj ribolovnih virov ter odvrača od prelova, ki ogroža morsko življenje;
2. poudarja pomen predloga direktive o morski strategiji (KOM(2005)0505) in opozarja na potrebo držav članic, da oblikujejo nacionalne načrte za ohranjanje biotskih in abiotskih virov, povezanih z morskim okoljem;
3. meni, da je nujno spodbujati sporazume in usklajene akcijske načrte med EU in tretjimi državami, katerih namen je ohranjanje skupnih morskih območij;
4. pozdravlja namen Komisije, da bo izvajala skupno pomorsko politiko na podlagi celovitega pristopa k oceanom, in opozarja na potrebo po okoljskem in ekološkem ohranjanju oceanov kot zagotovilu za gospodarski razvoj sektorjev, kot so ribištvo, turizem in drugi;
5. poziva Komisijo, naj pripravi poseben akcijski program za boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu, ki najbolj ogroža obnovo ribjih staležev;
6. opozarja na pomen sedmega okvirnega programa za raziskave in na potrebo, da se ribištvo in trajnostno izkoriščanje oceanov obravnavata kot strateška prednostna naloga za ohranjanje morskega okolja;
7. poziva Komisijo, naj revidira načrte za upravljanje in obnovo nekaterih vrst rib, ki pogosto niso v skladu z ustreznim spremljanjem teh vrst; poziva Komisijo k uporabi bolj specifičnih ukrepov, ki so združljivi z ribolovnim orodjem in metodami, ki se uporabljajo na zadevnih biogeografskih območjih;
8. ugotavlja, da je spodbujanje selektivnih metod ribolova prednostna naloga, ker prispeva k trajnosti ribištva in ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj zmanjšuje prilov;
9. poziva Komisijo, naj podrobneje preveri skladnost z zakonodajo Skupnosti, povezano z bojem proti onesnaževanju in degradaciji morskih ekosistemov;
10. pozdravlja predlog Evropske unije in držav članic, da se morski in rečni ekosistemi vključijo v omrežje varstvenih območij NATURA 2000, ter poziva, naj se poudarijo tudi področja za razmnoževanje ribjih staležev;
11. poziva Komisijo, naj omrežje NATURA 2000 še utrdi s širitvijo na deset držav članic, ki so v EU vstopile leta 2004, ter na Bolgarijo in Romunijo, saj bo z njunim pristopom k EU tudi Črno morje postalo del voda Skupnosti;
12. izraža zaskrbljenost zaradi posledic vnosa eksotičnih vrst in verjetnega uhajanja gensko spremenjenih rib v morske ekosisteme na biotsko raznovrstnost ter poziva Komisijo k nadaljnji preučitvi ogroženosti;
13. izraža zaskrbljenost zaradi možnosti, da gensko spremenjene ribe uidejo v morske ekosisteme, ter zaradi verjetnosti njihovega razmnoževanja z lokalnimi ribami, kar lahko uniči biotsko raznovrstnost teh ekosistemov; poziva Evropsko komisijo, naj gensko spremenjenim ribam, namenjenim za prehrano v EU, prepove vstop v EU;
14. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpre študije, povezane z gojenjem novih vrst v ujetništvu, zlasti vrst, ki jih je prizadel prelov, s čimer bi se odzvali na potrebe trga, ki bi lahko bil ogrožen zaradi zmanjšanega ulova;
15. poziva Komisijo, naj financira študije morskih ekosistemov, zlasti na področjih z bogato biotsko raznovrstnostjo in intenzivno ribolovno dejavnostjo.
16. pozdravlja namero Komisije, da uvede posebno zakonodajo za eko certificiranje rib in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem čim prej predloži zakonodajni predlog;
17. poziva Evropsko komisijo k uvedbi učinkovitega nadzora nad izpuščanjem balastne vode v vode Evropske unije;
18. poziva Komisijo, naj pritisne na odgovorne za nenehne zamude pri ustanavljanju regionalnih svetovalnih svetov za ribištvo, ki so zelo pomembni za izboljšanje spremljanja in ohranjanja ribolovnih virov;
19. poziva Komisijo, naj začne z izvajanjem kampanj za dvig javne ozaveščenosti o težavah v zvezi z ohranjanjem ribolovnih virov in z njimi povezanih ekosistemov;
20. opozarja na potrebo po zagotovitvi finančnega nadomestila za lokalne skupnosti, kjer posebni ukrepi za ohranjanje morskega okolja slabo vplivajo na dohodke.
POSTOPEK
|
Naslov |
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 |
||||||
|
Št. postopka |
|||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
||||||
|
Mnenje pripravil |
PECH |
||||||
|
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju |
|
||||||
|
Pripravljavec/-ka mnenja |
Ioannis Gklavakis |
||||||
|
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
20.11.2006 |
20.12.2006 |
|
|
|
||
|
Datum sprejetja |
25.1.2007 |
||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
23 0 1 |
|||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
James Hugh Allister, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Iles Braghetto, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, David Casa, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Pedro Guerreiro, Ian Hudghton, Heinz Kindermann, Albert Jan Maat, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Dirk Sterckx, Catherine Stihler, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Thomas Wise |
||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Duarte Freitas, James Nicholson |
||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
POSTOPEK
|
Naslov |
Zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti do leta 2010 |
|||||||||||
|
Št. postopka |
||||||||||||
|
Pristojni odbor |
ENVI |
|||||||||||
|
Odbori, zaprošeni za mnenje |
PECH |
AGRI |
ITRE |
DEVE |
|
|||||||
|
Odbori, ki niso dali mnenja |
ITRE |
DEVE |
|
|
|
|||||||
|
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
|
Poročevalec/-ka |
Adamos Adamou |
|
||||||||||
|
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
|
Obravnava v odboru |
30.1.2007 |
|
|
|
|
|||||||
|
Datum sprejetja |
21.3.2006 |
|||||||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+: –: 0: |
50 0 0 |
||||||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Caroline Jackson, Dan Jørgensen, Aldis Kušķis, Peter Liese, Jules Maaten, Linda McAvan, Marios Matsakis, Alexandru-Ioan Morţun, Riitta Myller, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Antonyia Parvanova, Vittorio Prodi, Guido Sacconi, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Marcello Vernola, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott |
|||||||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Alfonso Andria, Giovanni Berlinguer, Iles Braghetto, Henrik Lax, Jiří Maštálka, Stefan Sofianski |
|||||||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Radu Podgorean |
|||||||||||
|
Datum predložitve |
28.3.2007 |
|||||||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
|||||||||||