POROČILO o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES

11.4.2007 - (KOM(2006)0397 – C6‑0243/2006 – 2006/0129(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalka: Anne Laperrouze

Postopek : 2006/0129(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument :

A6-0125/2007

Predložena besedila :

A6-0125/2007

Razprave :

PV 21/05/2007 - 18
CRE 21/05/2007 - 18

Glasovanja :

PV 22/05/2007 - 9.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0190

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
OBRAZLOŽITEV
MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja
MNENJE Odbora za ribištvo
POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES

(KOM(2006)0397 – C6‑0243/2006 – 2006/0129(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava

Evropski parlament,

– ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0397)[1],

– ob upoštevanju člena 251(2) in člena 175(1) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija Parlamentu podala predlog (C6-0243/2006),

– ob upoštevanju člena 51 svojega poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za ribištvo (A6-0125/2007),

1. odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2. poziva Komisijo, da zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3. naroči svojemu predsedniku, da stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe1

Uvodna izjava 1

(1) Kemično onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, in ogroža zdravje ljudi. Treba je najprej ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z njimi na najbolj učinkovit način z ekonomskega in okoljskega stališča.

Obrazložitev

Tako spremenjena uvodna izjava odraža uvodno izjavo okvirne direktive o vodah, po kateri je treba pri viru odpraviti okoljsko škodo na podlagi načela, da plača povzročitelj obremenitve, in na podlagi previdnostnega in preventivnega načela.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 1 a (novo)

(1a) V skladu s členom 174 Pogodbe o ES temelji okoljska politika Skupnosti na previdnostnem in preventivnem načelu, na načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 1 b (novo)

(1a) Za zagotavljanje dobre kakovosti vode je potrebno ekološko kmetovanje v ustreznem obsegu in v skladu s predpisi.

Predlog spremembe 4

UVodna izjava 2 a (novo)

(2a) Države članice bi morale začeti z izvajanjem potrebnih ukrepov v skladu s členoma 16(1) in 8 Direktive 2000/60/ES, da bi se začelo postopno zmanjševanje onesnaženosti s prednostnimi snovmi in da bi se postopno ustavilo ali odpravilo emisije, izpuste in uhajanja prednostnih nevarnih snovi;

Obrazložitev

Ta predlog spremembe želi poudariti, da je predlog hčerinska direktiva okvirne direktive o vodah in da (kot v okvirni direktivi o vodah) države članice, zato da bi izpolnile cilje predloga, niso dolžne sprejeti ukrepov, ki bi bili predragi ali tehnično neizvedljivi.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 4

(4) Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost je torej treba najprej nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil. Ko bodo države članice posredovale svoje načrte za upravljanje s povodji v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključno s programom ukrepov, oblikovanih v skladu s členom 11 te direktive, bi Komisija morala ugotoviti, ali sta izvajanje in revizija obstoječih instrumentov popolnoma uresničila cilje Direktive 2000/60/ES ali so potrebni še posebni ukrepi v skladu s to direktivo.

Če se spoštovanje okoljskih standardov kakovosti lahko zagotovi le z omejevanjem uporabe ali prepovedjo nekaterih snovi, je treba te ukrepe izvajati s pomočjo obstoječih ali novih pravnih aktov Skupnosti, zlasti v okviru Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), ki predlaga ustanovitev Evropske agencije za kemikalije, spreminja direktivo 1999/45/ES, ukinja Uredbo Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbo Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktivo Sveta 76/769/EGS in Direktive Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES ter 2000/21/ES.

Obrazložitev

La Commission a décidé d’ignorer ses obligations au titre de la directive-cadre sur l’eau, qui demande des propositions pour les mesures de contrôle des émissions pour la fin 2003. Alors que d’autres instruments communautaires peuvent en effet réaliser le même objectif, il faut qu’il y ait une évaluation sur la base du programme de mesures présenté par les États membres pour savoir si les mesures prises conformément aux autres instruments légaux sont suffisantes pour réaliser les objectifs de la directive-cadre sur l’eau.

Dans l'intérêt de l'uniformisation des conditions de concurrence en relation avec l'implantation des entreprises et pour des raisons de compétence, les restrictions juridiques de l'utilisation de produits chimiques ou les interdictions de certaines substances ne peuvent être arrêtées que par la voie du droit communautaire. Le respect de normes de qualité environnementale s'agissant des rejets diffus dans les masses d'eau ne peut être garanti par des mesures de restriction nationales.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 4 a (novo)

(4a) Direktiva 2000/60/ES vključuje v členu 11(2) in delu B Priloge VI nedokončni seznam dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo kot del programa ukrepov, med drugimi:

- zakonodajne instrumente,

- upravne instrumente in

- sporazume o varstvu okolja, dosežene v pogajanjih.

Obrazložitev

Če so standardi pogosto preseženi, je treba poleg pravnih instrumentov kot možne rešitve omeniti tudi "dopolnilne" ukrepe, navedene v členu 11(4) in delu B Priloge VI okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), saj so prostovoljni, spodbujevalni ukrepi pogosto učinkovitejši kot strog zakonodajni pristop. To bo prispevalo k širitvi skupne podlage direktive ter okoljske zakonodaje na splošno.

Predlog spremembe 7

uvodna izjava 5

(5) V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno učinkoviteje in proporcionalno, da države članice v program ukrepov vključijo, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe, ki se v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES razvijejo za vsako povodje.

(5) V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES bi države članice v program ukrepov morale vključiti, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe v skladu s členom 10 Direktive 2000/60/ES, ki se v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES razvijejo za vsako povodje, ob izvajanju, če je potrebno, člena 10 Direktive Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja¹.

Zaradi zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev na notranjem trgu morajo vsi sklepi o nadzornih ukrepih za točkovne vire prednostnih snovi temeljiti najboljših razpoložljivih tehnologijah, kot to določa Direktiva 96/61/ES.

¹ UL L 257, 10. 10. 1996, str. 26.

Obrazložitev

Les mesures des États membres concernant les sources ponctuelles ont des répercussions sur la compétitivité des sites d'implantation et doivent dès lors se fonder sur des normes uniformes européennes. La directive 96/61/CE a introduit une norme uniforme européenne pour les sites des entreprises, à savoir le recours aux meilleures techniques disponibles. De même, l'approche combinée au sens de l'article 16 de la directive 2000/60/CE prévoit des mesures communautaires de contrôle des émissions. Il s'agit d'éviter que ne soient affaiblies les exigences formulées à l'article 10 de la directive-cadre sur l'eau, laquelle requiert la réalisation de contrôles des émissions plus stricts allant au-delà des meilleures techniques disponibles dès lors que le respect des normes de qualité environnementales l'impose.

Le présent amendement précise aussi que les États membres doivent appliquer l’exigence de la directive IPPC (prévention et réduction intégrées de la pollution) pour insister sur des contrôles d’émission plus stricts allant au-delà des meilleures techniques disponibles, dès lors que le respect des normes de qualité environnementale l’impose.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 5 a (novo)

(5a) Če država članica ne more sama rešiti zadeve, ki vpliva na upravljanje voda, lahko to sporoči Komisiji v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Države članice bi morale smeti prenesti zadeve, tudi ko so ukrepi Skupnosti lahko stroškovno ugodnejši ali ustreznejši. V tem primeru Komisija sproži izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in če se ukrep Skupnosti izkaže za najboljšo možnost, Komisija objavi poročilo in predlaga ukrepe.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 5 a (novo)

(5a) Ker večina drugih zakonodajnih aktov še ni v celoti sprejeta in v uporabi, je trenutno težko presoditi, če bo z izvajanjem te politike mogoče doseči cilje okvirne direktive o vodah, ali bodo potrebni še drugi ukrepi Skupnosti. Zato bi bilo treba izvesti formalno vrednotenje skladnosti in učinkovitosti vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k dobri kakovosti voda.

Predlog spremembe 10

uvodna izjava 6

(6) Odločba št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike in o spremembi Direktive 2000/60/ES določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, ki so bile na ravni Skupnosti prednostno razvrščene za ukrepanje. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, za katere velja ustavitev ali postopno odpravljanje emisij, izpustov in uhajanja. Za naravne snovi ali snovi, ki nastajajo v naravnih procesih, velja, da ni možno postopno dokončno odpraviti njihovih emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov. Nekatere snovi, ki so v postopku pregledovanja, je treba razvrstiti, druge je za uresničitev ciljev Direktive 2000/60/ES treba dodati na seznam prednostnih snovi.

Obrazložitev

Il est important de ne pas prendre des engagements qui seront impossibles à tenir. Pour certaines substances présentes à l'état naturel, l'arrêt complet n'est pas possible.

Il ressort clairement de la formulation même de l'article 16, paragraphe 8, de la directive-cadre sur l'eau, qui renvoie à une "première" liste de substances prioritaires, et de la décision 2455/2001/CE, qui demande un ajout progressif de substances supplémentaires à la liste, que la « première » liste n’était qu'un début et que d'autres substances devraient être ajoutées pour atteindre les objectifs de la directive-cadre sur l'eau.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 6 a (novo)

(6a) Pri snoveh, prisotnih v naravi, ali ki nastajajo v naravnih procesih, kot so kadmij, srebro in poliaromatski ogljikovodiki, ni možna popolna odprava emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov.

Obrazložitev

Sklep 2455/2001/ES, ki je določil seznam prednostnih snovi, vsebuje tudi pomembne uvodne izjave, ki niso bile prenesene v okvirno direktivo o vodah, ko so bile snovi s prednostnega seznam dodane v Prilogo X. Predlagana dodatna uvodna izjava vstavlja s predlogom spremembe Evropskega parlamenta cilj iz uvodne izjave 4 v sklep, kar bi prispevalo k uresničitvi tega namena.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 7

(7) Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo, kjer je potrebno, predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS, in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.

(7) Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS, in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 7 a (novo)

(7a) Čeprav so nekatere snovi za ribe zelo nevarne, kadar se nahajajo v površinskih vodah, niso na seznamu okoljskih standardov kakovosti na področju vodne politike. Mednje sodijo zlasti perfluorooktan sulfonati (PFOS) in tetrabromobisfenol-A (TBBP-A). Komisija bo po potrebi tudi za te snovi predložila predloge za sprejetje okoljskih standardov kakovosti na področju vodne politike.

Obrazložitev

Poliklorirani bifenili (PCB), dioksini, perfluorooktan sulfonati (PFOS) in tetrabromobisfenol-A (TBBP-A) so zelo škodljivi za okolje in jih je treba uvrstiti na seznam snovi, za katere veljajo okoljski standardi kakovosti.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 9

(9) Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo.

Obrazložitev

Najvišje dovoljene koncentracije so lahko zavajajoče zaradi najvišjih ali odstopajočih vrednosti ter se ne nanašajo na kakršno koli časovno obdobje in so diskretne narave. Zato bi bil vsak poskus ocene ali predvidevanja takih vrednosti, kar je nujno potrebno pri postopkih za dovoljenja emisij, zelo pristranski. Treba je določiti usklajena pravila za obravnavo teh vprašanj, da se zagotovijo enaki pogoji.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 10

(10) Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Da bi državam članicam omogočili fleksibilnost glede na njihovo strategijo spremljanja, bi morale biti sposobne bodisi spremljati te OSK in preveriti skladnost z njimi v živih organizmih ali jih spremeniti v OSK za površinske vode. Poleg tega morajo države članice za dopolnitev OSK, določenih na ravni Skupnosti, uvesti OSK za usedline in žive organizme, kjer je to potrebno in ustrezno. Ker usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi v državah članicah, zato da bi ocenili dolgoročne vplive antropogene dejavnosti in smernice, bi morale države članice zagotoviti, da se sedanje stopnje kontaminacije v živih organizmih in usedlinah ne bodo povečale.

Or. sl

Obrazložitev

Obveza držav članic, da morajo nadzorovati, da se sedanja raven v živih organizmih in usedlinah ne zviša, ne bo dala nobenih rezultatov, če se ne določi, kako dejansko izvajati nadzor. Države članice bi morale nadzorovati žive organizme in usedline, ki bi morali predstavljati temelj za ukrepe Skupnosti v zvezi z okoljskimi standardi kakovosti, kot to zahteva okvirna direktiva o vodah.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 11 a (novo)

(11a) Svinec, ki se uporablja v ribolovni opremi za rekreativni in poklicni ribolov, je eden od virov onesnaževanja vode. Za zmanjšanje stopnje vsebnosti svinca v ribolovnih vodah morajo države članice ribiški sektor spodbujati k nadomestitvi svinca z drugimi, manj škodljivimi snovmi.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 11 b (novo)

(11b) Poliklorirani bifenili (PCB) in dioksini sta skupini obstojnih in bioakumulativnih strupenih snovi. Obe sta zelo nevarni za zdravje ljudi in okolje, zelo škodljivo vplivata na vodne vrste in s tem ogrožata sposobnost preživetja ribiškega sektorja. Poleg tega je Komisija večkrat poudarila, da je treba te snovi uvrstiti na seznam prednostnih snovi. Zato je treba s sedanjo direktivo zagotoviti, da bodo uvrščene na ta seznam.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 18 a (novo)

(18a) Uredba (ES) št. 1907/2006 predvideva revizijo zato, da bi se ocenilo usklajenost meril za določitev obstojnih in bioakumulativnih strupenih snovi Komisija bi morala ustrezno spremeniti Prilogo X Direktive 2000/60/ES, takoj ko bodo spremenjena merila iz Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Obrazložitev

Merila iz uredbe REACH za določitev obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi so pomanjkljiva. So tako omejevalna, da ni bila ugotovljena skorajda nobena takšna snov. Na žalost se ista merila uporabljajo pri reviziji Priloge X Direktive 2000/60/ES. Komisija naj spremeni Prilogo X, takoj ko bodo popravljena merila za določanje obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi v uredbi REACH.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 22 a (novo)

(22 a) V skladu s členom 174 Pogodbe in z njegovo vključitvijo v direktivo 2000/60/ES mora Skupnost, ko oblikuje svojo okoljsko politiko, upoštevati razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, razmere v okolju v različnih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja.

Obrazložitev

Potrebno je poudariti razlike v lokalnih razmerah, kar zadeva kemično stanje voda, pa tudi da morajo standardi in merila za nadzor temeljiti na najnovejših tehničnih in znanstvenih podatkih. (Uvodna izjava 12 okvirne direktive)

Predlog spremembe 20

Člen 1

Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala.

Ta direktiva določa ukrepe za omejevanje onesnaževanja vode in okoljske standarde kakovosti za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, zato:

a) da bi se do leta 2015 zmanjšalo izpuste, emisije in uhajanja prednostnih snovi; ter

b) da bi se odpravilo izpuste, emisije in uhajanja prednostnih nevarnih snovi v skladu s členi 1, 4 in 16 Direktive 2000/60/ES za vzpostavitev dobrega kemičnega stanja vseh površinskih voda. Cilj je tudi preprečiti novo poslabšanje stanja in do leta 2020 vzpostaviti koncentracijo vseh naravnih snovi podobno ravni v naravnih virih in koncentracijo umetnih antropogenih snovi blizu ničli skladno z mednarodnimi sporazumi o varstvu morja.

Cilji, opisani v tej direktivi, morajo biti obravnavani kot cilji iz člena 4 Direktive 2000/60/ES.

V skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES bo Komisija do leta 2020 predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o uspešnosti izvajanja te direktive.

Obrazložitev

Predlog spremembe želi poudariti, da predlog vsebuje ukrepe za zmanjšanje ali odpravo onesnaževanja.

Ta točka se nanaša na zadnje cilje okvirne direktive o vodah in dokazuje, da ni cilj samo varovati okolje in človeško zdravje, ampak to delati v okviru širših ciljev okvirne direktive o vodah, kot je predvideno v členu16. Zelo pomembno je, da Komisija še enkrat pregleda izvajanje te direktive ter se prepriča, da se resnično odsegajo zastavljeni cilji.

Predlog spremembe 21

Člen 2, odstavek 1, alinea 1

1. Države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, izražene kot letno povprečje in kot največja dovoljena koncentracija, kakor določa del A Priloge I in okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, navedena v delu B Priloge I.

1. Da bi se doseglo dobro kemično stanje površinskih voda v skladu s členom 4(1), točka a) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda, usedlin in živih organizmov v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, kakor določa del A Priloge I in okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, navedena v delu B Priloge I.

Obrazložitev

L'objectif de la proposition est de définir des normes pour un bon état chimique des eaux de surface. Cependant, la proposition en son actuelle rédaction fixerait des objectifs (liés à toutes eaux de surface plutôt qu'aux masses d'eau de surface) qui ne font pas partie de la directive cadre. Cet amendement a donc pour objet d'assurer la cohérence avec l'article 4 de la directive cadre.

Cet amendement précise aussi ce qui est également clairement indiqué à l’article 16, paragraphe 7, de la directive-cadre sur l’eau, que la Commission présentera des propositions de NQE pour les eaux de surface, le sédiment et le biote.

Predlog spremembe 22

Člen 2, odstavek 1, alinea 1 a (novo)

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da obrati, ki spuščajo v vode uporabljeno vodo, ki vsebuje prednostne snovi, uporabljajo pri proizvodnji in obdelavi uporabljene vode najboljšo razpoložljivo tehnologijo. Ti ukrepi temeljijo na rezultatih izmenjajve podatkov, kot je predvideno v členu 16(2) Direktive 6/96/ES.

Obrazložitev

Pri vztrajanju na uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij v skladu z direktivo o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (96/61/ES) lahko države članice na enotni evropski osnovi zmanjšajo emisije prednostnih snovi pri točkovnih virih na učinkovit način, nevtralen z vidika konkurence ter v skladu s predvidnostnim načelom in načelom, da plača povzročitelj obremenitve.

Predlog spremembe 23

Člen 2, odstavek 1, alinea 2 a (novo)

Države članice morajo izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se določile možnosti natančnega in učinkovitega nadzora.

Predlog spremembe 24

Člen 2, odstavek 1 a (novo)

1 a. Kjer vodotok prečka več držav članic, je treba uskladiti programe spremljanja in nacionalne popise, da se prepreči kaznovanje držav članic, ki ležijo ob spodnjem delu vodotoka.

Obrazložitev

Treba je uskladiti nadzor vodotokov, ki prečkajo več držav članic, da se obravnava onesnaževanje pri viru.

Predlog spremembe 25

Člen 2, odstavek 2

2. Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo, da se koncentracije snovi v usedlinah in živih organizmih, navedene v delih A in B Priloge I, ne povečajo.

2. Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo, da se koncentracije snovi v vodi, usedlinah in živih organizmih, navedene v delih A in B Priloge I, ne povečajo.

Obrazložitev

Predlog spremembe želi poudariti, da predlog vsebuje ukrepe za zmanjšanje in odpravo onesnaževanja.

Predlog spremembe 26

Člen 2, odstavek 3, alinea 2

Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme.

Lahko se izvaja nadzor drugih snovi iz Priloge I v usedlinah ali živih organizmih in ne v vodi, če države članice menijo, da je ta način primernejši in cenejši. Če so izmerjene visoke koncentracije in če države članice menijo, da obstaja tveganje, da bodo kršeni okoljski standardi kakovosti za vodo, se bo začelo izvajati nadzor nad vodo, da se zagotovi skladnost z okoljskimi standardi kakovosti za vodo.

Obrazložitev

Da se v mejah možnosti zagotovi, da so ugotovljene vse težave, vezane na prednostne snovi v vodnem okolju, bi države članice morale imeti možnost nadzora nad snovmi iz Priloge I v usedlinah ali živih organizmih, če menijo, da je to primernejše in cenejše. Vendar je treba izvršiti dodatni nadzor nad vodo, če bi bile zaznane visoke koncentracije snovi.

Predlog spremembe 27

Člen 2, odstavek 3 a (novo)

3a. Najkasneje dvanajst mesecev po predložitvi popisov s strani držav članic, Komisija oblikuje predlog o standardih kakovosti, ki se nanašajo na koncentracijo prednostnih snovi v usedlinah in živih organizmih.

Obrazložitev

Obveza držav članic, da morajo nadzorovati, da se sedanja raven v živih organizmih in usedlinah ne zviša, zahteva ukrepe Skupnosti v zvezi s standardi kakovosti, kot je predvideno v členu 16(7) okvirne direktive o vodah. Primeren datum bi bil leto za tem, ko države članice sporočijo svoje izsledke v zvezi s prednostnimi snovmi v usedlinah in živih organizmih.

Predlog spremembe 28

Člen 2, odstavek 3 a (novo)

3a. Države članice morajo izpolnjevati določbe Direktive Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES, in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. Ta direktiva se torej izvaja brez poseganja v določbe, ki zahtevajo strožje standarde.

Obrazložitev

Člen 16(1) okvirne direktive o vodah izrecno omenja varstvo voda, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode. Ta direktiva zadeva varstvo voda na splošno. Vodna telesa, namenjena za odvzem pitne vode, zahtevajo bolj usmerjene ukrepe in standarde, še bolj v skladu z določbami iz člena 7(3) okvirne direktive (zmanjšanje čiščenja).

Predlog spremembe 29

Člen 2, odstavek 4

4. Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek, vključno s sklepi presoje tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES ter, če je potrebno, predlaga revizijo okoljskih standardov kakovosti iz delov A in B Priloge I te direktive.

4. Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek z redno uporabo baze podatkov, oblikovane v skladu z Uredbo (ES) št. 1907/2006 za nadzorovanje snovi, ki škodijo vodnim organizmom, ter bioakumulativnih ali obstojnih snovi, vključno s sklepi presoje tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES ter najmanj vsaka štiri leta predlaga revizijo okoljskih standardov kakovosti iz delov A in B Priloge I te direktive.

Obrazložitev

Ta predlog spremembe želi zagotoviti, da bo Komisija resnično uporabila podatke iz direktive REACH za ugotavljanje drugih prednostnih snovi, ter poudarja, da se mora Komisija držati obveze iz člena 16(4), da bo opravila revizijo svojega predloga najmanj vsaka štiri leta.

Predlog spremembe 30

Člen 2, odstavek 5

5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi obvezne metode za izračun iz drugega odstavka točke 3 dela C Priloge I k tej direktivi.

5. Da bi pridobila usklajeno in dosledno metodo, Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive določi obvezne metodologije za izračun vsaj za zadeve iz dela C Priloge I k tej direktivi.

Obrazložitev

Des expériences de terrain dans ce domaine ont démontré que, lorsque les procédures analytiques et d’échantillonnage ne sont pas conduites conformément aux normes, la comparaison des résultats et l’efficacité des relevés ne peuvent être pertinentes. Actuellement il n’existe aucune méthode de contrôle appropriée ou standardisée pour certaines substances.

Afin d'offrir un niveau égal de protection et d'éviter toute distorsion de la concurrence à travers l'UE, il est nécessaire d'imposer une méthodologie. Un délai est arrêté pour la définition de ladite méthodologie et complète la disposition correspondante de l'article 8, paragraphe 3, de la directive 2000/60/CE.

Predlog spremembe 31

Člen 2; odstavek 4, alinea 1 a (novo)

Komisija pozorno spremlja tehnični in znanstveni napredek v zvezi s snovmi, ki se nalagajo v usedlinah ali živih organizmih, in začne oblikovati zadevne okoljske standarde kakovosti.

Obrazložitev

Bolj kot v vodnem okolju je pomembno spremljati nalaganje nekaterih snovi v usedlinah ali živih organizmih.

Predlog spremembe 32

Člen 2, odstavek 5 a (novo)

5a. Če je za zagotavljanje spoštovanja okoljskih standardov kakovosti treba prepovedati nekatere snovi, Komisija predstavi ustrezne predloge za spremembo veljavnih pravnih aktov ali za oblikovanje novi na ravni Skupnosti.

Obrazložitev

Lorsque les eaux sont affectées par des problèmes de pollution qui ne peuvent être résolus par la voie de la limitation de la production et de l'utilisation de certaines substances, la Commission devrait proposer des actes juridiques contraignants dans toute l'Europe et imposant les mêmes obligations à tous les États membres, en particulier dans le cadre du règlement (CE) n^o 1907/2006 du Parlement européen et du Conseil du 18 décembre 2006 concernant l'enregistrement, l'évaluation et l'autorisation des substances chimiques, ainsi que les restrictions applicables à ces substances (REACH).

Predlog spremembe 33

Člen 2, odstavek 5 b (novo)

5b. Če je za spoštovanje načela, da plača povzročitelj obremenitve, in previdnostnega načela ter za poenotenje izvajanja v državah članicah treba za nekatere obrate, snovi in točkovne vire na celotnem ozemlju Skupnosti sprejeti skrajne vrednosti emisij ali če te vrednosti omogočajo doseganje okoljskih standardov kakovosti, Komisija vloži predloge v skladu s členom 18 Direktive 96/61/ES.

Obrazložitev

La directive 96/61/CE du Conseil du 24 septembre 1996 relative à la prévention et à la réduction intégrées de la pollution prévoit le recours à des valeurs limites d'émission communautaires, en particulier s'il ressort de l'échange d'informations visé à l'article 16 de ladite directive que la Communauté doit agir. Des valeurs limites communautaires sont toujours requises lorsque, pendant plusieurs années, les différences de mise en œuvre dans les États membres ont entraîné la violation des principes fondamentaux du droit environnemental communautaire, à savoir le principe de précaution et le principe du pollueur-payeur, et provoqué une pollution, évitable, de l'environnement, et lorsque cet état de choses a pu être à l'origine de distorsions de concurrence, parfois graves sur le marché intérieur (dumping environnemental).

Predlog spremembe 34

Člen 2 a (novo)

Člen 2 a

Za doseganje cilja iz člena 2 lahko države članice predlagajo strožja merila za uporabo ali izpust snovi, kot so predlagana v Direktivi 91/414/EGS ali uredbi XX/XXXX/ES, ki jo nadomešča, ali v katerem koli drugem pravnem aktu na ravni Skupnosti.

Obrazložitev

Ta direktiva ne predvideva nobenega drugega dodatnega ukrepa za upravljanje emisij. Vse države članice morajo imeti pravico, da same sprejmejo ukrepe, če je to potrebno.

Predlog spremembe 35

Člen 3

1. Države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal lahko presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.

1. Če za enega ali več točkovnih virov ne obstaja nikakršno tehnično sredstvo za ustrezno očiščenje uporabljene vode, države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal pri počasnem vodnem toku presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.

Države članice v načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES najkasneje do leta 2018 vključijo akcijski načrt za zmanjšanje obsega in trajanja vsakega prehodnega obdobja prekoračitve, da se dosežejo ustrezni okoljski standardi kakovosti.

2. Države članice v vsakem primeru razmejijo obseg delov površinskih vodnih teles v bližini mest izpustov, ki jih je treba ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti opredeliti kot prehodna območja prekoračitve.

Države članice vključijo opis vsake razmejitve v svoje načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.

3. Države članice izvedejo pregled dovolilnic iz Direktive 96/61/ES ali predhodne ureditve iz člena 11(3)(g) Direktiv 2000/60/ES z namenom postopnega zmanjšanja obsega vsakega prehodnega območja prekoračitve iz odstavka 1, ugotovljenega v vodah, prizadetih zaradi izpustov prednostnih snovi.

4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.

4. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.

Predlog spremembe 36

Člen 3, odstavek 2 a (novo)

2a. V primeru čezmejnega vodnega toka je potrebno skleniti sporazum med zadevnimi državami članicami za določanje prehodnega področja preseganja vrednosti.

Obrazložitev

Pri čezmejnih vodnih tokovih kakovost prednostnih snovi, ki presegajo skrajne dovoljene vrednosti izpustov v vodo v skladu z dovoljenjem države članice, se ne vedno zmanjša na raven, ki jo dovoljuje direktiva, preden voda prekorači mejo. Vendar države članice ob spodnjem toku lahko zahtevajo skladnost z direktivo le, če preveč onesnažena voda vstopi na njihovo ozemlje z njihovim dovoljenjem.

Predlog spremembe 37

Člen 3 a (novo)

Člen 3 a

Metode držav članic za nadzor emisij

1. Za doseganje ciljev prvega člena države članice oblikujejo skupne načrte za nadzor emisij in ukrepe za odpravo prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi v okviru programa ukrepov iz člena 11 Direktive 2000/60/ES. Načrti vsebujejo najmanj:

a) rezultate raziskav v skladu s členom 4;

b) cilji v zvezi s snovmi, vključno s količinami in ocenami mase;

c) sektorske strategije, ki zadevajo najpomembnejše vire onesnaževanja (predvsem za industrijo, kmetijstvo, gozdarstvo, gospodinjstva, zdravstveni sistem in promet);

d) ukrepe za zmanjšanje razširjenosti onesnaženosti zaradi izpustov pri izdelkih;

e) ukrepe za nadomestitev prednostnih nevarnih snovi;

f) instrumente, vključno z gospodarskimi ukrepi v skladu s členom 9 Direktive 2000/60/ES;

g) standarde za emisije, ki naj dopolnijo obstoječe uredbe ES;

h) ukrepe za obveščanje, svetovanje in izobraževanje.

2. Načrte je treba oblikovati v skladu z merili o preglednosti ter je treba opraviti njihovo revizijo v okviru revizije programov ukrepov. Države članice vsaka tri leta poročajo Komisiji in javnosti o napredku izvajanja in o načinu, kako so ukrepi prispevali k uresničevanju ciljev te direktive.

Obrazložitev

Zagotavlja skladnost s členoma 10 in 16 okvirne direktive o vodah.

Predlog spremembe 38

Člen 4, odstavek 1

1.Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delih A in B Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja.

1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, ali na podlagi drugih razpoložljivih podatkov ter v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanj in njihovih virov, vključno z zemljevidi, če je potrebno, vseh izvornih virov prednostnih snovi (obenem točkovnih in razpršenih virov onesnaževanja) in onesnaževal, navedenih v prilogi II, ali v delih A in B Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno z njihovimi koncentracijami v usedlinah in živih organizmih.

Države članice vključijo v seznam vse ukrepe za nadzor emisij, sprejete za prednostne snovi in onesnaževala, navedena v delih A in B Priloge I

Or. en

Obrazložitev

Il devrait être clairement indiqué que l'inventaire doit préciser les sources d'émissions, de rejets et de pertes de substances prioritaires et de polluants, ainsi que les concentrations dans les sédiments et les biotes, lesquelles devraient être répertoriées sur une carte dans un souci de transparence accrue.

Compte tenu des obligations de réduction ou d'arrêt des États membres en matière de substances prioritaires, les États membres devraient inclure des informations sur les mesures en question dans leur inventaire.

L’expression « sources originelles » est ajoutée de sorte à assurer que les stations d’épuration ne sont pas considérées comme pouvant être des sources de substances prioritaires. En effet, ces dernières ne génèrent pas de substances prioritaires et n’ont par ailleurs pas été conçues pour les éliminer. L’inventaire devrait donc concerner les sources « originelles » situées en amont de la station d’épuration, raccordée au réseau de collecte urbain. De plus, cet inventaire ne devrait pas seulement viser les sources ponctuelles de pollution mais aussi les sources diffuses.

Predlog spremembe 39

Člen 4, odstavek 1 a (novo)

1 a. Države članice pripravijo posebne programe spremljanja za usedline in žive organizme, pri čemer opredelijo vrste in teksture za analizo ter obliko predstavitve rezultatov glede na sezonska nihanja pri organizmih.

Predlog spremembe 40

Člen 4, odstavek 2, alinea 2 a (novo)

Države članice lahko pri pripravi svojih popisov uporabijo podatke o emisijah, izpustih in uhajanju, zbrane od začetka veljavnosti Direktive 2000/60/ES, če taki podatki ustrezajo enakim zahtevam za kakovost, ki veljajo za podatke iz odstavka 1.

Obrazložitev

Državam članicam je treba omogočiti, da pokažejo rezultate predhodnih ukrepov. Komisija pri ocenjevanju napredka upošteva te dodatne informacije.

Predlog spremembe 41

Člen 4, odstavek 4 a (novo)

4 a. Ker se morajo emisije, izpusti in uhajanja prednostnih snovi postopoma zmanjševati oziroma ustaviti, morajo države članice k popisu dodati tudi časovni razpored, prilagojen doseganju teh ciljev.

Predlog spremembe 42

Člen 4, odstavek 5

5. Komisija preveri, ali so emisije, izpusti in uhajanje, kakor se odražajo v popisu, do leta 2015 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju ali odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.

5. Komisija do leta 2012 preveri, če se lahko pričakuje, da bodo do leta 2015 emisije, izpusti in uhajanje, kakor se odražajo v popisu, v skladu z obveznostmi o zmanjšanju in odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES. Komisija o tem pripravi poročilo ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Če je iz poročila razvidno, da ta skladnost najbrž ne bo dosežena, Komisija do leta 2013 predlaga potrebne ukrepe Skupnosti v skladu s členom 251 Pogodbe o ES.

Obrazložitev

V skladu s členom 4(1) okvirne direktive o vodah države članice začnejo z izvajanjem potrebnih ukrepov v skladu s členom 16(1) in (8), da bi postopoma zmanjšale ali odpravile onesnaževanje, zato je nedopustno čakanje zadnjega trenutka – leto 2025 – za preverjanje skladnosti. Tako preverjanje bi bilo potrebno opraviti najmanj na polovici obdobja izvajanja ter sprejeti ukrepe na ravni Skupnosti, če bi preverjanje pokazalo, da skladnost najbrž ne bo dosežena.

Predlog spremembe 43

Člen 4, odstavek 5, alinea 1 a (novo)

Komisija pri preverjanju upošteva:

- tehnično izvedljivost in sorazmernost stroškov;

- uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;

- obstoj koncentracij v naravnem okolju.

Obrazložitev

Komisija pri ocenjevanju napredka držav članic glede cilja v členu 4(a)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES upošteva pogoje, s katerimi je omejen obseg možnih ukrepov.

Predlog spremembe 44

Člen 4, odstavek 6

6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.

6. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi tehnične specifikacije za analize in metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.

Predlog spremembe 45

Člen 4 A (novo)

Člen 4 a

Ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja s prednostnimi snovi

1. Za dosego ciljev zmanjšanja onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi, določenih v skladu s členom 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, države članice zagotovijo, da program ukrepov v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES vsebuje tudi preprečevalne ali nadzorne ukrepe za točkovne in razpršene vire onesnaževanja ter okoljske standarde kakovosti, ki jih določa ta direktiva.

2. Države članice morajo na podlagi členov 4 in 12 Direktive 2000/60/ES in za dosego ciljev te direktive po potrebi določiti, ali je treba pregledati izvajanje obstoječih ukrepov ali uvesti nove ukrepe za zmanjšanje in nadzor onesnaževanja s prednostnimi snovmi in prednostnimi nevarnimi snovmi. Če je boljše, da se te ukrepe sprejme na ravni Skupnosti, Komisija predlaga ustrezne ukrepe na ravni Skupnosti.

3. V poročilu o izvajanju člena 18(1) Direktive 2000/60/ES Komisija formalno oceni skladnost in učinkovitost vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki posredno ali neposredno vplivajo na dobro kakovost vode. Ta ocena bo omogočila, da bodo, če bo potrebno, predlagani, sprejeti ali izvajani ukrepi na ravni Skupnosti.

4. V skladu s členom 16(8) Direktive 2000/60/ES Komisija predlaga tehnike nadzora emisij, ki bodo temeljile na najboljših razpoložljivih tehnologijah, ter okoljske prakse, ki naj se jih države članice poslužujejo za vse točkovne vire.

Predlog spremembe 46

Člen 4 a (novo)

Člen 4 a

Uvrstitev dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB)

Komisija v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES in najpozneje do 31. januarja 2008 predloži predlog za revizijo te direktive z namenom uvrstitve dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB) na seznam prednostnih snovi iz Priloge II (Priloga X Direktive 2000/60/ES) ter določitve ustreznih okoljskih standardov kakovosti v prilogi I.

Predlog spremembe 47

Člen 4 b (novo)

Člen 4 b

Onesnaževanje iz tretjih držav

Najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te direktive bo Komisija predstavila Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o onesnaževanju, ki izvira iz tretjih držav. Na osnovi tega poročila in če se bo to izkazalo za potrebno, bosta Evropski parlament in Svet pozvala Komisijo, naj izdela predloge.

Obrazložitev

Evropska komisija se mora lotiti vprašanja onesnaževanja iz tretjih držav.

Predlog spremembe 48

Člen 9, odstavek 1, alinea 1

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Države članice takoj sporočijo Komisiji besedila teh predpisov in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive]. Države članice takoj posredujejo Komisiji besedila navedenih predpisov in izdelajo primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo.

Predlog spremembe 49

Člen 9 a (novo)

Člen 9 a

Dodatni ukrepi Skupnosti

Komisija izdela jasne in pregledne postopke za vzpostavitev preudarnega in natančnega okvira za to, kako države članice posredujejo informacije o prednostnih snoveh, ki bodo uporabljene v postopku odločanja Skupnosti in bodo v prihodnje omogočile določitev usklajenih OSK za usedline ali žive organizme kot tudi dodaten nadzor nad emisijami.

Predlog spremembe 50

PRILOGA I, NASLOVA PRILOGE IN DELA A

PRILOGA I: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI IN NEKATERA DRUGA ONESNAŽEVALA

PRILOGA I: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI

DEL A : Okoljski standardi kakovosti (OSK) za prednostne snovi v površinskih vodah

Okoljski standardi kakovosti (OSK) v površinskih vodah

Obrazložitev

Ni razloga za razlikovanje med prednostnimi snovmi in drugimi onesnaževali. Logično je torej, da se jih uvrsti v eno samo razpredelnico.

Predlog spremembe 51

PRILOGA I , DEL B, NASLOV

DEL B: OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI (OSK) ZA DRUGA ONESNAŽEVALA

črtano

Obrazložitev

Če bo sprejet predlog spremembe 16, bodo vsa onesnaževala vključena v del A Priloge I, brez razlikovanja med ″prednostnimi snovmi″ in ″drugimi onesnaževali″. Naslov dela B bo torej brezpredmeten.

Predlog spremembe 52

PRILOGA I, DEL C, TOČKA 3, ALINEA 2

Če koncentracije v naravnem okolju za kovine presegajo vrednost OSK ali če trdota vode, pH ali drugi parametri kakovosti vode vplivajo na biološko razpoložljivost kovin, lahko države članice to upoštevajo pri presoji izidov spremljanja v primerjavi z OSK. Če se odločijo za to, je v skladu s členom 2(5) obvezna uporaba metod za izračun.

Koncentracije kovin v naravnem okolju se dodajo vrednostim OSK. Poleg tega če na kakovost vode vplivajo trdota, pH ali drugi parametri lahko države članice to upoštevajo pri presoji izidov spremljanja v primerjavi z OSK. Koncentracije kovin v naravnem okolju, značilne za notranje ali obalne površinske vode, so določene ob upoštevanju geološkega substrata in naravnega izpiranja v vodni bazen. Države članice v svojih načrtih za upravljanje vodnih bazenov poročajo o naravnih koncentracijah kovin in o tem, kako se jih upošteva pri ocenjevanju rezultatov, doseženih v zvezi z okoljskimi standardi kakovosti.

Obrazložitev

Les concentrations de fond naturelles en métaux des eaux de surface intérieures ou le long du littoral varient fortement par zones géographiques au sein de la Communauté. Il importe, dans les NQE pour les métaux, de prendre en compte selon les bassins les métaux qui se retrouvent dans les eaux par lessivage naturel ou à partir du substrat. La science n'est pas parvenue à un consensus sur une méthode pour inclure les concentrations de fond dans les NQE. C'est pourquoi il ne faut pas prévoir au niveau communautaire de mode de calcul légalement contraignant, mais imposer aux États membres l'obligation de faire état dans leur plan de gestion des districts comment ces concentrations de fond ont été prises en compte.

Predlog spremembe 53

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 1 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(1)	15972-60-8	240-110-8	Alaklor

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(1)	15972-60-8	240-110-8	Alaklor	X

Obrazložitev

Alaklor je pesticid, čigar splošna uporaba ni dovoljena nikjer v Evropski uniji. Je rakotvoren in bi bil lahko škodljiv tudi za ribe in druge vodne organizme. Treba bi ga bilo opredeliti kot prednostno nevarno snov, ker bi samo popolna odprava izpustov lahko dolgoročno preprečila njegove škodljive učinke.

Predlog spremembe 54

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 3 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(3)	1912-24-9	217-617-8	Atrazin

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(3)	1912-24-9	217-617-8	Atrazin	X

Obrazložitev

Atrazin ni več nevarna snov zaradi političnih in ne znanstvenih razlogov. Povzroča motnje v delovanju žlez z notranjim izločanjem in še vednovzbuja skrb. Komisija v svoji oceni učinkov izjavlja, da bi po mnenju izvedencev snov lahko bila opredeljena kot "prednostna nevarna", vendar Komisija ni do sedaj ukrepala zaradi verjetnih posledic take odločitve. Na ta način se spodkopava določbe okvirne direktive. Antrazin mora biti opredeljen kot prednostna nevarna snov.

Predlog spremembe 55

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 12 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(12)	117-81-7	204-211-0	Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP)

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(12)	117-81-7	204-211-0	Di(2-etilheksil) ftalat (DEHP)	X

Obrazložitev

DEHP ali Di(2-etilheksil) ftalat je kemični proizvod, ki se ga množično proizvaja in uporablja skoraj samo za mehčanje PVC. Je zelo razširjen v okolju in je uradno prepoznan kot strupen za razmnoževanje. Po mnenju znanstvenega odbora Komisije je relativno obstojen v aerobnih razmerah v zemlji in v usedlinah ter zelo obstojen v anaerobnih razmerah. Moral bi torej biti opredeljen kot prednostna nevarna snov.

Predlog spremembe 56

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 13 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(13)	330-54-1	206-354-4	Diuron

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(13)	330-54-1	206-354-4	Diuron	X

Obrazložitev

Diuron je zelo uporabljen herbicid, na primer za čiščenje železniških tirov, omejevanje njegove uporabe pa je še v fazi preučevanja. Je rakotvoren, strupen za razmnoževanje in onesnažuje globoke vode. Treba ga je takoj opredeliti kot prednostno nevarno snov.

Predlog spremembe 57

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 20 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(20)	7439-92-1	231-100-4	Svinec in njegove spojine

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(20)	7439-92-1	231-100-4	Svinec in njegove spojine	X

Obrazložitev

Je obstojen, se nalaga v mehkužcih in je zelo strupen. Odbor OSPAR za varstvo morskega okolja v severnovzhodnem Atlantiku ga je vključil na svoj prednostni seznam dejavnosti, nahaja pa se tudi v prednostni skupini HELCOM nevarnih snovi v Baltskem morju. Svinec je treba opredeliti kot prednostno nevarno snov, za katero je treba doseči odpravo emisij in uhajanj.

Predlog spremembe 58

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 22 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(22)	91-20-3	202-049-5	Naftalen

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(22)	91-20-3	202-049-5	Naftalen	X

Obrazložitev

Naftalen je kemični proizvod, ki se uporablja zlasti pri izdelavi barvil in pigmentov, vendar se nahaja tudi v sestavi pesticidov. Nahaja se v naravi, je rakotvoren in nevrotoksičen. Treba bi ga bilo opredeliti kot prednostno nevarno snov zaradi njegove strupenosti za vodne organizme, tudi pri nizkih koncentraciji.

Predlog spremembe 59

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 25 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(25)	1806-26-4	217-302-5	Oktilfenol
	140-66-9	-	(para-tert-oktilfenol)

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU2	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(25)	1806-26-4	217-302-5	Oktilfenol	X
	140-66-9	-	(para-tert-oktilfenol)	X

Obrazložitev

Gre za poceni proizvod, za katerega velja prepoved uporabe za redčenje pesticidov od leta 2005. Vendar se uporaba za drugačne namene v industirji nadaljuje, kljub temu da najbrž povzroča motnje estrogena. Odbor OSPAR za varstvo morskega okolja severnovzhodnega Atlantika ga je uvrstil na prednostni seznam. Treba ga je opredeliti kot prednostno nevarno snov zaradi njegove strupenosti za vodne organizme.

Predlog spremembe 60

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 27 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(27)	87-86-5	231-152-8	Pentaklorofenol

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(27)	87-86-5	231-152-8	Pentaklorofenol	X

Obrazložitev

PCP je prepovedan v EU kot pesticid, vendar je njegova uporaba še vedno dovoljena za obdelavo lesa in v nekaterih industrijskih obratih. Odbor OSPAR za varstvo morskega okolja v severnovzhodnem Atlantiku ga je uvrstil na svoj prednostni seznam dejavnosti, nahaja pa se tudi v prednostni skupini HELCOM nevarnih snovi v Baltskem morju. Pentaklorofenol je treba opredeliti kot prednostno nevarno snov zaradi njegove strupenosti za vodne organizme.

Predlog spremembe 61

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 29 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(29)	122-34-9	204-535-2	Simazin

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(29)	122-34-9	204-535-2	Simazin	X

Obrazložitev

Simazin ni več nevarna snov zaradi političnih in ne znanstvenih razlogov. Vpliva na žleze z notranjim izločanjem in še vedno vzbuja skrb. Komisija v svoji oceni učinkov izjavlja, da bi po mnenju izvedencev snovi lahko bile opredeljene kot "prednostne nevarne", vendar do sedaj ni ukrepala zaradi verjetnih posledic take odločitve. Na ta način se spodkopava določbe okvirne direktive. Simazin mora biti opredeljen kot prednostna nevarna snov.

Predlog spremembe 62

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 31 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(31)	12002-48-1	234-413-4	Triklorobenzeni

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(31)	12002-48-1	234-413-4	Triklorobenzeni	X

Obrazložitev

Zaradi verjetne obstojnosti in "bioakumulativnosti" so triklorobenzeni strupene snovi, ki še vedno vzbujajo skrb. Komisija v svoji oceni učinkov izjavlja, da bi po mnenju izvedencev snovi lahko bile opredeljene kot "prednostne nevarne", vendar do sedaj ni ukrepala zaradi verjetnih posledic take odločitve. Na ta način se spodkopava določbe okvirne direktive. Triklorobenzeni morajo biti opredeljeni kot prednostne nevarne snovi.

Predlog spremembe 63

PRILOGA II
Priloga X, razpredelnica, vrstica 33 (direktiva 2000/60/ES)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(33)	1582-09-8	216-428-8	Trifluralin

Predlog spremembe Parlamenta

Številka	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(33)	1582-09-8	216-428-8	Trifluralin	X

Obrazložitev

Znano je, da je trifluralin, ki se nahaja v usedlinah in v zemlji, verjetno bioakumulativen in strupen. V skladu z definicijo v členu 2, točki 29 okvirne direktive bi ga bilo potrebno opredeliti kot "prednostno nevarno snov".

Predlog spremembe 64

PRILOGA II

PRILOGA X, RAZPREDELNICA, VNOSI OD 33 A DO 33 I (novo)

Številka	Številka CAS	Številka EU²	Ime prednostne snovi	Opredeljena kot prednostna nevarna snov
(33 a)	se ne uporablja	xxx-xxx-x	DDT skupaj¹	X
(33 b)	50-29-3	200-024-3	para-para-DDT	X
(33c)	309-00-2	206-215-8	Aldrin	X
(33 d)	60-57-1	200-484-5	Dieldrin	X
(33 e)	72-20-8	200-775-7	Endrin	X
(33 f)	465-73-6	207-366-2	Izodrin	X
(33 g)	56-23-5	200-262-8	Ogljikov tetraklorid	X
(33 h)	127-18-4	204-825-9	Tetrakloroetilen	X
(33 i)	79-01-6	201-167-4	Trikloroetilen	X

DDT skupaj obsega vsoto izomerov:1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenyl) etan (številka CAS 50-29-3EU številka 200-024-3;1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etan (številka CAS 789-02-6); EU številka 212-332-5); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilen (številka CAS 72-55-9); EU številka 200-784-6) in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etan (številka CAS 72-54-8); EU številka 200-783-0).

Predlog spremembe 65

PRILOGA II

Priloga X, razpredelnica (nova) (Direktiva 2000/60/ES)

št.	Številka CAS	Številka EU	Ime prednostne snovi	Priority Hazardous substances
(33a).	131-49-7	205-024-7	Amidotrizoate	(******)
(33b)	1066-51-9	--	AMPA	X(*****)
(33c)	25057-89-0	246-585-8	Bentazon	X(*****)
(33e)	80-05-7		Bisfenol A	X(*****)
(33g).	92-88-6	202-200-5	4 4'-Bifenol	X(*****)
(33i)	298-46-4	06-062-7	Karbamazepin	(******)
(33j)	23593-75-1	245-764-8	Klotrimazol	X(*****)
(33l).	84-74-2	201-557-4	Dibutilftalat (DBP)	X(*****)
(33m).	15307-86-5		Diklofenak	(******)
(33o)	115-32-2	204-082-0	Dikofol	X(*****)
(33q)	67-43-6	200-652-8	DTPA	X(*****)
(33r)	60-00-4	200-449-4	EDTA	X(*****)
(33s)	637-92-3	211-309-7	ETBE	X(*****)
(33u)	57-12-5		Prosti cianid	(******)
(33v)	1071-83-6	213-997-4	Glifosat	X(*****)
(33w)	1222-05-5	214-946-9	HHCB	X(*****)

(33x)	60166-93-0	262-093-6	iopamidol	(******)
(33y)	7085-19-0	230-386-8	Mekoprop (MCPP)	X(*****)
(33aa)	36861-47-9	253-242-6	4-metilbenziliden kamfor	X(*****)
(33ac)	81-14-1	201-328-9	Mošusov keton	X(*****)
(ad)	81-15-2	201-329-4	Mošusov ksilen	X(*****)
(33af)	1634-04-4	16-653-1	MTBE	X(*****)
(33ah)	81-04-9	201-317-9	Naftalen-1,5-disulfonat
(33ai)	5466-77-3	226-775-7	Oktil-metoksicinamat	X(*****)
(33ak)	1763-23-1 2795-39-3 29081-56-9 29457-72-5 70225-39-5 335-67-1 3825-26-1	217-179-8 220-527-1 249-415-0 249-644-6 - 206-397-9 223-320-4	Perfluorirane sestavine (PFCs) Perfluorooktan sulfonat (PFOS) Kalijeva sol Amonijeva sol Litijeva sol Dietanolaminska sol (DEA) Perfluorooktanojska kislina (PFOA) Amonijev perfluorooktan (APFO)	X(*****)
(33ap)	124495-18-7	--	Kvinoksifen (5,7-dikloro-4-(p-fluorofenoksi)kvinolin)	X(*****)
(33ar)	79-94-7	201-236-9	Tetrabromobisfenol-A (TBBP-A)	X(*****)
(33at)	21145-77-7	244-240-6	Tonalid (AHTN)	X(*****)

(*****) Preveriti je treba, ali je to prednostno snov mogoče opredeliti kot prednostno nevarno snov. Komisija bo najpozneje 12 mesecev od začetka veljave te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala dokončno razvrstitev te snovi brez poseganja v časovni razpored iz člena 16 Direktive 2000/60/ES za predloge Komisije o nadzoru.

(*****) To snov naj se opredeliti kot "prednostno snov". Komisija bo najpozneje 12 mesecev od začetka veljave te direktive Evropskemu parlamentu in Svetu predlagala dokončno razvrstitev te snovi brez poseganja v časovni razpored iz člena 16 Direktive 2000/60/ES za predloge Komisije o nadzoru.

[1] Še neobjavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Potreba po tej direktivi izhaja iz obveznosti, zapisani v direktivi, ki vzpostavlja okvir za politiko Skupnosti na področju voda.

V svojem členu 16 okvirna direktiva našteva različne obveznosti, ki zadevajo oblikovanje predlogov Evropske komisije, kot so posebni ukrepi proti onesnaževanju vode z nekaterimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki pomenijo znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, sestava seznama prednostnih snovi, vključno z nevarnimi prednostnimi snovmi, pa tudi določanje kakovostnih standardov, ki veljajo za koncentracije prednostnih snovi v površinskih vodah, usedlinah ali organizmih.

Okoljski standardi kakovosti so koncentracije posameznega onesnaževala ali skupine onesnaževal v vodi, usedlinah ali organizmih, ki naj ne bi bile presežene, da se zavarujeta zdravlje ljudi in okolje (člen 2, točka 35 okvirne direktive). Predlagana direktiva določa torej meje koncentracije v površinskih vodah za 41 vrst pesticidov, težkih kovin in drugih nevarnih kemičnih snovi, ki predstavljajo posebno tveganje za vodne živali in rastline ter za zdravje ljudi. Komisija zagotavlja, da je pri oblikovanju svojega predloga dolgo razmišljala o možnosti uvedbe posebnih nadzornih ukrepov za prednostne snovi na ravni Unije, vendar naj bi študija vpliva predloga pokazala, da takšni ukrepi trenutno niso upravičeni glede na veliko število instrumentov Skupnosti, ki že obstajajo ali bodo sprejeti za zmanjšanje emisij.

Treba je torej pojasniti zvezo med tema dvema besediloma in odpraviti dvoumnosti. Treba je zlasti oceniti cilje in predlagane ukrepe za njihovo dosego glede na obveznosti, naštete v okvirni direktivi, treba pa je tudi ceniti njeno primernost.

S tem v zvezi želi poročevalka poudariti, da je ta hčerinska direktiva del celostnega pristopa, namenjenega boju proti širjenju določenih snovi, opredeljenih kot prednostne, v površinskih vodah. Poglavitni cilj tega besedila torej ni ta, da določi merila za pitnost vode.

Komisija ni predlagala nadzornih ukrepov za izpuste, ker je menila, da se nanje nanašajo že druga besedila (REACH, IPPC,...). Vendar je treba zagotoviti, da niso ti ukrepi med seboj v protislovju, se ne prekrivajo in predvsem da ni virov emisij, izpustov ali uhajanj, ki bi bili iz njih izpuščeni, ob upoštevanju posebnih okoliščin, kjer so nekatere snovi zgodovinsko in naravno prisotne.

Poročevalka je torej poskušala odgovoriti na vsa zgornja vprašanja, pa tudi na problematiko širjenja onesnaževanja.

Poleg tega poročevalka poziva Komisijo, naj oblikuje skupne metodologije, da bi zagotovila primerno raven zaščite, pa tudi da bi se izognila izkrivljanju konkurence.

Predlog Komisije uvaja razlikovanje med prednostnimi snovmi in drugimi onesnaževali. To razlikovanje povzroča samo zmedo, zato poročevalka predlaga, se teh osem "drugih onesnaževal" vključi med prednostne snovi ter da se jih vpiše kot nevarne prednostne snovi glede na njihov dejanski učinek.

Izpostaviti je treba tudi poseben položaj pristaniških območij. Na pristaniških območjih se neraztopljene snovi hitro premikajo zaradi bagranja. Treba je torej najti ustrezno rešitev za te posebne primere.

Poročevalka poziva Komisijo, naj obravnava primere onesnaževanja, ki izvirajo iz tretjih držav.

Prav tako meni, da je treba o nekaterih vprašanjih še razpravljati. Nekateri sogovorniki, s katerimi sem se srečala, ko sem pripravljala to poročilo, so izrazili svoje začudenje zaradi nekaterih vrednosti okoljskih standardov kakovosti, ki ne ustrezajo metodologiji, opisani v dokumentih, ki so bili na voljo preko sistema CIRCA (Communication & Information Resource Centre Administrator). Poročevalka poudarja, da je potrebna tehnična razprava o naslednjih snoveh: benzenu, kadmiju, heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu, živem srebru, niklju, svincu, PAH. Iz omenjenih razprav izhaja zlasti nestrinjanje z vrednostmi OSK 0,05 µg.L-1 za živo srebro, ker ne upošteva sekundarnega zastrupljanja zaradi metil živega srebra, in 0,2 µg.L-1 za kadmij. Kar zadeva naključna onesnaževanja, morajo biti možne izjeme, ki jih predvideva ta direktiva, skladne z okvirno direktivo o vodah, in jih mora Komisija zato pojasniti.

MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (1.3.2007)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES
(KOM(2006)0397 – C6‑0243/2006 – 2006/0129(COD))

Pripravljavec mnenja: Paul Rübig

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Z okvirno direktivo o vodah[1], sprejeto leta 2000, je bila določena strategija za preprečevanje in nadzor kemičnega onesnaževanja voda. Od držav članic je glede površinskih voda zahtevala, da preprečijo slabšanje kakovosti površinskih voda, uresničenje ciljev okoljske kakovosti do leta 2015 ter zmanjšanje ali postopno odpravo izpustov, emisij in uhajanja "prednostnih snovi" in "prednostnih nevarnih snovi" do leta 2025. Vendar takrat "prednostne (nevarne) snovi" ter okoljska kakovost niso bile natančno opredeljene. Leta 2001 je Komisija deloma zapolnila vrzel z opredelitvijo snovi, ki zahtevajo posebno skrb[2] (33 "prednostnih snovi", od katerih jih je 25 potencialno nevarnih).

Namen tega predloga je zapolniti še preostale vrzeli z določitvijo okoljskih standardov kakovosti (zgornje meje, da se preprečijo kratkoročne nepopravljive posledice, ter najvišjega letnega povprečja, da se preprečijo dolgoročni in trajni učinki), z oblikovanjem popisov, da se preveri, ali so bili izpolnjeni cilji zmanjšanja in/ali odprave izpustov, emisij in uhajanja snovi, ki zahtevajo posebno skrb, ter z oblikovanjem seznama 13 "prednostnih nevarnih snovi".

Pripravljavec mnenja pozdravlja predlog. Voda je pomemben naravni vir, ki se uporablja za pitje, v industriji in kmetijstvu ter jo je treba varovati za uporabo danes in v prihodnje. S tem predlogom se bodo predvidoma zmanjšali stroški za obdelavo pitne vode ter povečale možnosti industrije, da zagotavlja čiste tehnologije. Poleg tega se bo s predlogom zaradi razveljavitve 5 starejših direktiv zmanjšalo upravno breme ter poenostavila zakonodaja, kar bo prispevalo k cilju Evropske unije za "boljšo zakonodajo" .

Vendar je pripravljavec mnenja prepričan, da je treba pozitivne vidike uravnotežiti z velikim nerešenim izzivom industriji zaradi nujnih dodatnih naložb.

Najprej v okvirni direktivi o vodah posebne določbe omogočajo prilagodljivost pri zgoraj navedenih rokih in okoljskih standardih ter odstopanja od njih zaradi tehnične izvedljivosti, nesorazmernih stroškov, naravnih pogojev ali socialnoekonomskih potreb. Predpogoj za uživanje dvojnih koristi boljšega varstva in gospodarskega razvoja je podrobnejša pravna pojasnitev glede uporabe teh določb v tej direktivi.

Poleg tega so na seznamu prednostnih snovi navedene snovi, ki se pojavljajo v naravi. To predstavlja izziv za industrijsko proizvodnjo, kjer se uporabljajo surovine, ki bodo vedno vsebovale sledove teh snovi, njihovi delci pa se bodo sčasoma sprostili zaradi termodinamičnih zakonov ter omejitev razpoložljive tehnologije pri nadzoru. Zato je treba okrepiti navedbe glede uporabe najboljše razpoložljive tehnologije, kot določa Direktiva 96/61/ES.

Pripravljavec mnenja pozdravlja dejstvo, da predlog ne določa novega nadzora nad emisijami ter da državam članicam omogoča največjo raven prilagodljivosti pri izbiri izvedbenih ukrepov za uresničevanje okoljskih ciljev. Vendar bi lahko bil v izjemnih primerih nov ukrep Skupnosti učinkovitejši. Take odločitve morajo temeljiti na obširnem posvetovanju med Komisijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi. V ta namen se lahko uporabi postopek, predviden v členu 12 okvirne direktive o vodah.

Varovanje in gospodarska dejavnost morata biti v ravnovesju. S tega vidika je dobrodošla določitev okoljskih standardov kakovosti (OSK) za varstvo pri neposrednih in posrednih učinkih ter bo prispevala k ciljem varstva in minimalnega bremena za države članice in gospodarstvo. Kjer takih standardov še ni mogoče določiti, se izbranega koncepta ne sme opustiti. V takih primerih in ko imajo obravnavane snovi bioakumulativne lastnosti, je treba namesto uvedbe OSK za potencialno ogrožena področja ta skrbno spremljati, da se prepreči bistveno poslabšanje ter si še naprej prizadevati za ohranjanje splošnih zaščitnih OSK. Nerešena vprašanja o uporabi OSK pri usedlinah in živih organizmih v kombiniranem pristopu, posredniška narava takih OSK ter prevlada koncepta splošnih zaščitnih OSK zahtevajo ustrezne prilagoditve v predlogu te direktive.

Pripravljavec mnenja nasprotuje absolutnemu preprečevanju slabšanja. To bi presegalo koncept preprečevanja slabšanja, kot je določen v obstoječi zakonodaji Skupnosti, ter onemogočilo trajnostno upravljanje voda.

Končno pripravljavec mnenja pozdravlja praktični pristop Komisije, da določi jasne, usklajene in zavezujoče standarde na ravni Skupnosti ter tako prepreči izkrivljanje trga. Vendar to velja tudi za oceno statusa kakovosti vode ter uporabo najvišjih dovoljenih koncentracij v kombiniranem pristopu iz člena 10 okvirne direktive o vodah. Pri obeh obstaja več možnosti praktične uporabe, ki lahko dajo različne rezultate. Brez usklajenih in obveznih metod ni mogoče uvesti enakih pogojev. Posebej je treba obravnavati primere, ko se predlagani okoljski standardi kakovosti ne ujemajo z analitičnimi metodami z dovolj nizkimi mejami določljivosti.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, naj v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[3]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 4
(4) Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost je torej treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil.	(4) Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki vsebujejo ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem v skladu s členom 16(6) Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varovanje okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost je torej treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora, saj bi se s tem nadzor lahko podvojil.
Obrazložitev
Treba je navesti člen 16(6) in ne člena 16 na splošno, saj člen 16(6) izrecno navaja potrebo po stroškovno ugodnem in sorazmernem nadzoru. Seveda so na seznamu snovi v prilogah I in II tudi snovi, ki se pojavljajo v naravi (npr. kovine), katerih sledi najdemo povsod. Ta vidik je treba poudariti, da bo potrebni nadzor operativen.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 5
(5) V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno učinkoviteje in proporcionalno, da države članice v program ukrepov vključijo, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe, ki se v skladu s členom 11 Direktive 2000/60/ES razvijejo za vsako povodje.	(5) V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16(6) in (8) Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno učinkoviteje in proporcionalno, da države članice v program ukrepov vključijo, kjer je potrebno, ob izvajanju druge zakonodaje Skupnosti, primerne nadzorne ukrepe, ki se v skladu s členoma 10 in 11 Direktive 2000/60/ES razvijejo za vsako povodje.
Obrazložitev
Namen predloga spremembe je preprečiti slabitev zahteve iz člena 10 okvirne direktive o vodah, ki poleg najboljših razpoložljivih tehnologij zahteva strožji nadzor nad emisijami, kjer je to potrebno zaradi izpolnjevanja okoljskih standardov kakovosti.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 5 A (novo)
	(5a) Če država članica ne more sama rešiti zadeve, ki vpliva na upravljanje voda, lahko o tem poroča Komisiji v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES. Država članica lahko poroča tudi o zadevi, pri kateri so ukrepi Skupnosti očitno stroškovno ugodnejši ali ustreznejši. V tem primeru Komisija sproži izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in če se ukrep Skupnosti res izkaže za boljšo možnost, Komisija objavi poročilo in predlaga ukrepe.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 9
(9) Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo.	(9) Vodno okolje lahko kemično onesnaženje prizadene tako kratkoročno kot dolgoročno, zato je treba pri vzpostavitvi OSK za osnovo uporabiti tako podatke o akutnih kot tudi podatke o kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustrezne zaščite vodnega okolja in zdravja ljudi je treba določiti letne povprečne standarde kakovosti na ravni, ki zagotavlja zaščito pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za zaščito pred kratkoročno izpostavljenostjo. Treba je uskladiti uporabo največjih dovoljenih koncentracij v skladu s kombiniranim pristopom iz člena 10 Direktive 2000/60/ES, zlasti obravnavo odstopajočih točk, ter določitev nadzora emisij.
Obrazložitev
Najvišje dovoljene koncentracije so lahko zavajajoče zaradi odstopajočih točk ter se ne nanašajo na kakršno koli časovno obdobje, ampak so diskretne narave. Zato bi bil vsak poskus ocene ali predvidevanja takih vrednosti, kar je nujno potrebno pri postopkih za dovoljenja emisij, zelo pristranski. Treba je določiti usklajena pravila za obravnavo teh vprašanj, da se zagotovijo enaki pogoji.
Predlog spremembe 5 UVODNA IZJAVA 18 A (novo)
	(18a) Uredba (ES) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije¹ določa revizijo za oceno ustreznosti meril za določitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene. Komisija naj ustrezno spremeni Prilogo X Direktive 2000/60/ES, takoj ko bodo spremenjena merila v Uredbi (ES) št. 1907/2006. ______________ ¹ UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
Obrazložitev
Ugotavlja se, da so merila za določitev obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi v uredbi REACH pomanjkljiva. So namreč tako ostra, da skoraj ni snovi, opredeljenih kot obstojne, bioakumulativne in strupene. Na žalost se ista merila uporabljajo pri reviziji Priloge X Direktive 2000/60/ES. Komisija naj spremeni Prilogo X, takoj ko bodo popravljena merila za določanje obstojnih, bioakumulativnih in strupenih snovi v uredbi REACH.
Predlog spremembe 6 ČLEN 2, ODSTAVEK 2
2. Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo, da se koncentracije snovi v usedlinah in živih organizmih, navedene v delih A in B Priloge I, ne povečajo.	2. Države članice spremljajo koncentracije snovi, navedenih v delih A in B Priloge I, kot je ustrezno v živih organizmih, novih usedlinah ali neraztopljenih snoveh, če imajo te snovi pomemben akumulacijski potencial na teh področjih in če okoljski standardi kakovosti za vodno fazo, določeni v delih A in B Priloge I, organizmov ne ščitijo dovolj pred sekundarnim zastrupljanjem ali bentoškimi organizmi. Države članice zagotovijo, da se koncentracije spremljanih snovi bistveno ne povečajo v obdobju preverjanja za načrt upravljanja povodja iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES.
	Države članice v vsakem primeru spremljajo heksaklorobenzen, heksaklorobutadien in metil živo srebro.
Obrazložitev
S splošnimi zaščitnimi okoljskimi standardi za vodno fazo se upošteva previdnostno načelo, hkrati pa so stroški za spremljanje in izpolnjevanje standardov nižji. Če taki OKS niso na voljo, iz enakih razlogov velja prepoved "bistvenega" poslabšanja (trend naraščanja), pri čemer se spremljajo koncentracije prednostnih snovi v ustreznih usedlinah, živih organizmih ali neraztopljenih snoveh. "Popolna" prepoved poslabšanja bi onemogočila trajnostno upravljanje voda, hkrati pa ni predvidena v sedanji zakonodaji EU o vodah niti v sami okvirni direktivi o vodah.
Predlog spremembe 7 ČLEN 2, ODSTAVEK 4 A (novo)
	4a. Okoljski standardi kakovosti iz odstavkov 1 do 3 ne posegajo v zahteve Direktive Sveta 98/83/ES niti v člen 7 Direktive 2000/60/ES o vodah, ki se uporabljajo za odvzem pitne vode, ki so lahko strožje.
Obrazložitev
V veljavnih klavzulah je treba posebej določiti, da okoljski standardi kakovosti ne posegajo v specifične zahteve Skupnosti o vodi za prehrano ljudi.
Predlog spremembe 8 ČLEN 2, ODSTAVEK 5
5. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi obvezne metode za izračun iz drugega odstavka točke 3 dela C Priloge I k tej direktivi.	5. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES in v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive določi obvezne metode za izračun vsaj za zadeve iz dela C Priloge I k tej direktivi.
Obrazložitev
Potrebna je obvezna metodologija, da se zagotovi enaka raven zaščite ter prepreči izkrivljanje konkurence v državah članicah. Za dopolnitev ustrezne določbe člena 8(3) Direktive 2000/60/ES se uvede nespremenljiv časovni okvir za opredelitev teh metod.
Predlog spremembe 9 ČLEN 3, ODSTAVEK 1
1. Države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal lahko presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.	1. Države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal lahko presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne ogrožajo skladnosti preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.
Obrazložitev
Treba je jasno izraziti, da ima prednost skladnost s cilji Direktive 2000/60/ES. Beseda "ogroziti" je že uporabljena v primerljivem členu 4(8) omenjene direktive.
Predlog spremembe 10 ČLEN 4, ODSTAVEK 1
1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delih A in B Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja.	1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES in v skladu z Uredbo (ES) št. 166/2006 države članice pripravijo popis emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delih A in B Priloge I za vsako povodje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, skupaj z viri emisij, izpustov in uhajanj ter ustreznimi kartami.
	Države članice navedejo tudi vse ukrepe za nadzor emisij, uvedene po takih emisijah, izpustih in uhajanju prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v popisu.
Obrazložitev
Treba je jasno določiti, da morajo biti v popisu navedeni viri emisij, izpustov in uhajanja prednostnih snovi in drugih onesnaževal. Zaradi boljše preglednosti jih je treba kartografirati.
Glede na obveznosti, ki jih imajo države članice glede prenehanja ali odprave emisij, izpustov in uhajanja prednostnih snovi, kot določa člen 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, naj države članice v svojih popisih navedejo tudi podatke o takih ukrepih.
Predlog spremembe 11 ČLEN 4, ODSTAVEK 2, PODODSTAVEK 2 A (novo)
	Države članice lahko pri pripravi svojih popisov uporabijo podatke o emisijah, izpustih in uhajanju, zbrane od začetka veljavnosti Direktive 2000/60/ES, če taki podatki ustrezajo enakim zahtevam za kakovost, ki veljajo za podatke iz odstavka 1.
Obrazložitev
Državam članicam je treba omogočiti, da pokažejo rezultate "vnaprejšnjih ukrepov". Komisija pri ocenjevanju napredka upošteva te dodatne podatke.
Predlog spremembe 12 ČLEN 4, ODSTAVEK 5, PODODSTAVEK 1 A (novo)
	Komisija pri preverjanju upošteva:
	– tehnično izvedljivost in sorazmernost;
	– uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij;
	– obstoj koncentracij v naravnem okolju.
Obrazložitev
Komisija pri ocenjevanju napredka držav članic glede cilja v členu 4(a)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES upošteva pogoje, s katerimi je omejen obseg možnih ukrepov.
Predlog spremembe 13 ČLEN 4, ODSTAVEK 6 A (novo)
	6a. Če so ukrepi za dosego cilja v členu 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES tehnično neizvedljivi ali nesorazmerno dragi, lahko države članice uporabijo ustrezne določbe člena 4(4) in (5) omenjene direktive.
Obrazložitev
Glede na sedanje besedilo je treba pojasniti uporabo člena 4(4) in (5) Direktive 2000/60/ES za doseganje cilja v členu 4(1)(a)(iv) omenjene direktive.
Predlog spremembe 14 ČLEN 4 A (novo)
	Člen 4a
	Nov nadzor Skupnosti nad emisijami
	1. Kadar država članica v skladu s členom 12(1) Direktive 2000/60/ES poroča o zadevi, ki je ni mogoče rešiti na ravni države članice, ali poroča, da se zdijo ukrepi Skupnosti stroškovno ugodnejši ali ustreznejši način reševanja te zadeve, Komisija pripravi izmenjavo informacij z vsemi državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi, da oceni, ali je ukrep Skupnosti potreben ali bi bil stroškovno ugodnejši in ustreznejši, o tem objavi poročilo ter ga posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.
	2. Če je v poročilu Komisije potrjeno, da je ukrep Skupnosti potreben ali stroškovno ugoden ali ustrezen, Komisija v dveh letih po objavi poročila predlaga ustrezne ukrepe.
Obrazložitev
Dobrodošla je odločitev Komisije, da v tej direktivi ne predlaga novega nadzora Skupnosti nad emisijami v skladu s členom 16(6) Direktive 2000/60/ES. Vendar mora biti postopek, predviden v členu 12 Direktive 2000/60/ES, dodatna možnost pri specifičnih problemih. Ta predlog spremembe poudarja to možnost in določa podrobnosti tega postopka.

POSTOPEK

Naslov	Okoljski standardi kakovosti na področju vodne politike
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0397 - C6-0243/2006 - 2006/0129(COD)
Pristojni odbor	ENVI
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 5.9.2006
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Paul Rübig 4.10.2006
Obravnava v odboru	27.11.2006		19.12.2006	27.2.2007
Datum sprejetja	27.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	32 4 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Philippe Busquin, Jorgo Chatzimarkakis, Pilar del Castillo Vera, Den Dover, Lena Ek, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Werner Langen, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Catherine Trautmann, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Danutė Budreikaitė, Philip Dimitrov Dimitrov, Robert Goebbels, Satu Hassi, Gunnar Hökmark, Esko Seppänen, Lambert van Nistelrooij

[1] UL L 327, 22.12.2000, str. 1.
[2] UL L 331, 15.12.2001, str. 1.
[3] Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (25.1.2007)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Pripravljavka mnenja: Bernadette Bourzai

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Zakaj ta predlog Evropske komisije?

Cilj okvirne direktive o vodah (the Water Framework Directive – WFD), ki je bila sprejeta decembra 2000, je preprečiti dodatno poslabšanje kakovosti vode in okrepiti varovanje vodnega okolja. Direktiva se skuša boriti proti onesnaževanju na splošno, zato predvideva postopno znižanje kemičnega onesnaževanja, zlasti ustavitev ali postopno odpravo izpustov, emisij in uhajanj prednostnih snovi in prednostnih nevarnih snovi, ki predstavljajo bodisi nesprejemljivo tveganje za vodno okolje, bodisi nesprejemljivo tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju.

Izvajanje vodne politike temelji na načrtih upravljanja povodij. Države članice morajo izvajati potrebne ukrepe, s katerimi bodo pri vseh površinskih vodnih telesih preprečile poslabšanje stanja pa tudi obnavljale in izboljšale njihovo kakovost.

Cilj tega predloga (v skladu s členom 16(7) WFD) je z določitvijo okoljskih standardov kakovosti (OSK) na področju vodne politike preverjati in zagotoviti, da je dosežena visoka raven varovanja, torej določiti prage koncentracije, ki bodo ščitili ljudi, rastlinske in živalske vrste ter bodo temeljili na informacijah o strupenosti snovi, njeni obstojnosti in možnosti njene bioakumulacije, ter na podatkih o tem, kaj bo iz nje v okolju nastalo.

Namen OSK je zaščititi in povečati kakovost okolja ter uskladiti gospodarske razmere na notranjem trgu, saj med standardi na ravni držav članic obstajajo velike razlike.

Onesnaževala iz kmetijstva

Onesnaževala se izpuščajo v okolje iz različnih virov: kmetijstva, industrije (težke kovine, topila...), sežiganja itd.

Mnenje Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja se osredotoča na onesnaževanje voda iz kmetijstva, natančneje na pesticide, saj ta predlog direktive ne zadeva nitratov.

Pogosto se za poslabšanje okoljskega stanja površinskih in obalnih vod krivijo pesticidi, saj lahko dolgo ostanejo v okolju in se lahko prenašajo na dolge razdalje. Gre tudi za razširjeno onesnaževanje, ki ga je težko omejiti, ker je posledica razlivanj, neposrednih uhajanj v tla in zrak, izpiranja rastlin zaradi dežja...

Na seznamu prednostnih snovi (priloga 1, del A) najdemo številne pesticide: 1, 3, 8, 9, 13, 14, 17, 18, 19, 26, 27, 29, 33. Nekateri se v kmetijski dejavnosti ne uporabljajo več, vendar je v usedlinah nekaterih rek še vedno moč odkriti njihovo prisotnost. Vseh 8 preostalih onesnaževal, ki jih zadeva ta osnutek direktive (priloga 1, del B), je pesticidov.

V vodnem okolju vedno najdemo prevelike količine pesticidov, torej morajo v kmetijski dejavnosti dobiti prednost izdelki, nenevarni za okolje, najučinkovitejša uporaba, tamponska območja med polji in vodotoki, omejitev odklonov letal pri škropljenju... Večino naštetih točk se bo obravnavalo v besedilih o pesticidih, za katera teče postopek sprejetja.

Stališče poročevalke

Tega predloga direktive o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike ni mogoče obravnavati samostojno, saj spada mnogo ukrepov za varovanje okolja na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti ali take zakonodaje, za katero teče postopek sprejetja.

Zato je treba paziti, da ne bi ustvarili protislovij med cilji in določbami drugih delov zakonodaje Skupnosti in da ne bi predčasno posegali v tiste, ki bodo sprejeti v naslednjih mesecih, saj se mora vsak kos sestavljanke popolnoma ujemati z ostalimi.

Treba je torej upoštevati veljavna besedila, kot so Direktiva 80/778/EGS o kakovosti pitne vode, Direktiva 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih proizvodov v promet, direktiva IPPC (Integrated Pollution Prevention and control), sprejeta 1996, okvirna direktiva o vodah (2000/60/ES), in besedila, ki so v postopku sprejemanja, kot so REACH, tematska strategija o trajnostni uporabi pesticidov, direktiva o trajnostni uporabi pesticidov, sprememba direktive o pesticidih.

Vendar je danes težko določiti, ali bo z uporabo te ostale dopolnilne zakonodaje mogoče doseči cilje okvirne direktive o vodah ali bodo kljub temu potrebni ukrepi Skupnosti. Zato naj se predvidi formalno vrednotenje obstoječe zakonodaje, s katerim bo mogoče zapolniti vrzeli, predlagati izboljšave in spodbujati resnično celostni pristop k evropski vodni politiki ter širše k okoljski politiki.

Evropska komisija se je odločila, da bo predstavila predlog, ki se omejuje na uvedbo OSK, usklajenih na ravni Skupnosti, ne uvaja pa dodatnega „nadzora nad emisijami“ glede na obstoječo zakonodajo Skupnosti. Tako skrb za opredelitev predpisov, ki bodo urejali druga onesnaževala na nacionalni ravni, prepušča državam članicam. Slednja rešitev je predstavljena kot najbolj prožna, najbolj sorazmerna ter stroškovno najbolj učinkovita, vendar jo lahko kritiziramo, saj Komisija, da bi upravičila uvedbo OSK na ravni Skupnosti, poudarja dva argumenta: ugodno usklajevanje gospodarskih razmer ter znižanje birokratskih stroškov za države članice.

OSK zadevajo celinske vode (reke, jezera) in somornice (obalne vode). Člen 16(7) WFD zahteva, naj „Komisija predloži predloge za standarde kakovosti, primerne za koncentracije prednostnih snovi v površinskih vodah, usedlinah ali organizmih“.

Podani predlog se osredotoča predvsem na površinske vode, saj po mnenju Komisije, razen za 3 snovi, ni dovolj obširnih in zanesljivih informacij o prisotnosti snovi v živih organizmih in usedlinah. Tudi tu bodo torej države članice morale dopolniti OSK, določene na ravni Skupnosti, vendar se lahko vprašamo, kakšna sredstva bodo imela pri tem na razpolago.

Predstavljena odločitev je obžalovanja vredna, saj veliko onesnaževal tvori usedline in se nalaga na dno rek, s tem pa se pojavi nevarnost pronicanja in posledično onesnaženja podzemnih voda ter širjenja onesnaževal na velikem področju, včasih, v primeru čiščenja rečnih strug, vse do obale.

Poročevalka tudi ugotavlja, da ni bilo predvidenega morebitnega vzajemnega delovanja snovi in njihovega kopičenja.

Poročevalka je zaskrbljena, ker je možnost opredelitve prehodnih območij za prekoračitve pragov prepuščena državam članicam. Industrija mora postaviti čistilne naprave ali naprave za razstrupljanje svojih izpustov zaradi spoštovanja veljavnih standardov, zato se to odstopanje zdi nepotrebno. Pri kmetijski dejavnosti pa se zdi, da bo težko določiti posamezna mesta izpustov.

Opredeljeni sta bili dve vrsti usklajenih OSK: OSK na podlagi največje dovoljene koncentracije, ki torej nadzoruje kratkoročno onesnaževanje, ter letni povprečni OSK.

Referenčno obdobje za merjenje koncentracij onesnaževal, ki se ga vnese v popise, je eno leto, za pesticide pa tri leta, kajti glede na podnebne razmere se uporabljene količine in uhajanja v naravo iz leta v leto razlikujejo.

Vendar je treba imeti v mislih, da je nevarnost onesnaževanja največja pri ponavljajoči se uporabi prednostnih snovi na istem mestu v enakem obdobju, prav za to pa gre pri pesticidih, ki se v kmetijstvu uporabljajo zlasti od marca do septembra. Poslabšanja ekosistemov so lahko tudi trajna in nepopravljiva ali pa imajo v času najbolj intenzivne uporabe pesticidov izjemno škodljive posledice. Zato bi bilo pri pesticidih treba obravnavati povprečje treh let, vendar bi to moralo biti povprečje koncentracij, izmerjenih v času njihove uporabe.

In slednjič, ker se morajo emisije, izpusti in uhajanja prednostnih snovi postopoma zmanjševati oziroma morajo prenehati, je potrebno, da države članice ob pripravljanju popisa določijo tudi ustrezen časovni razpored za dosego tega cilja.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1 a (novo)
	(1a) V skladu s členom 174 pogodbe temelji okoljska politika Skupnosti na previdnostnem in preventivnem načelu, načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača obremenitve povzročitelj.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 a (novo)
	(1a) Za zagotavljanje dobre kakovosti vode je potrebno ekološko kmetovanje v ustreznem obsegu in v skladu s predpisi.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Direktiva 2000/60/ES vključuje v členu 11(2) in delu B Priloge VI o programu ukrepov nedokončni seznam dopolnilnih ukrepov, ki jih lahko države članice sprejmejo kot del programa ukrepov, med drugimi: - zakonodajne instrumente, - upravne instrumente in - sporazume o varstvu okolja, dosežene v pogajanjih.
Obrazložitev
Če so standardi pogosto preseženi, je treba poleg pravnih instrumentov kot možne rešitve omeniti tudi "dopolnilne" ukrepe, navedene v členu 11(4) in delu B Priloge VI okvirne direktive o vodah (2000/60/ES), saj so prostovoljni, spodbujevalni ukrepi pogosto učinkovitejši kot pa strog zakonodajni pristop. To bo prispevalo k širitvi skupne podlage direktive ter okoljske zakonodaje na splošno.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 5 a (novo)
	(5a) Ker druga zakonodaja večinoma še ni v celoti sprejeta in v uporabi, je trenutno težko presodi, če bo z izvajanjem teh politik mogoče doseči cilje okvirne direktive o vodah ali bodo potrebni še drugi ukrepi Skupnosti. Zato bi bilo treba izvesti formalno vrednotenje skladnosti in učinkovitosti vseh zakonodajnih aktov Skupnosti, ki neposredno ali posredno prispevajo k dobri kakovosti voda.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 7
(7) Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo, kjer je potrebno, predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS, in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.	(7) Glede na interese Komisije in za bolj učinkovito urejanje zaščite površinskih voda je primerno, da so OSK določeni za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi na ravni Skupnosti, in prepustiti državam članicam, da določijo predpise za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, za katere velja uporaba ustreznih predpisov Skupnosti. Kljub temu osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam 1 Priloge k Direktivi 76/464/EGS, in tvorijo del skupine snovi, katerih dobro kemično stanje je treba doseči do leta 2015, ni bilo vključenih v seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno ohranjati urejanje teh standardov na ravni Skupnosti.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 10
(10) Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Da bi državam članicam omogočili fleksibilnost glede na njihovo strategijo spremljanja, bi morale biti sposobne bodisi spremljati te OSK in preveriti skladnost z njimi v živih organizmih ali jih spremeniti v OSK za površinske vode. Poleg tega morajo države članice za dopolnitev OSK, določenih na ravni Skupnosti, uvesti OSK za usedline in žive organizme, kjer je to potrebno in ustrezno. Ker usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi v državah članicah, zato da bi ocenili dolgoročne vplive antropogene dejavnosti in smernice, bi morale države članice zagotoviti, da se sedanje stopnje kontaminacije v živih organizmih in usedlinah ne bodo povečale.	(10) Brez obširnih in zanesljivih informacij o koncentracijah prednostnih snovi v živih organizmih in usedlinah na ravni Skupnosti ter glede na to, da je videti, da podatki o površinskih vodah predstavljajo zadostno podlago za zagotavljanje celovite zaščite in učinkovitega nadzora nad onesnaževanjem, bi bilo treba uvedbo OSK na tej stopnji omejiti zgolj na površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti zaščite pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem le z OSK za površinske vode na ravni Skupnosti. Zato je treba v teh primerih vzpostaviti OSK za žive organizme. Za ostale snovi morajo države članice uvesti posebne programe spremljanja za usedline in žive organizme. Ker usedline in živi organizmi ostajajo pomembne matrike za spremljanje nekaterih snovi v državah članicah, zato da bi ocenili dolgoročne vplive antropogene dejavnosti in smernice, bi morale države članice zagotoviti, da se sedanje stopnje kontaminacije v živih organizmih in usedlinah ne bodo povečale.
Predlog spremembe 7 Člen 2, odstavek 1, pododstavek 1
1. Države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, izražene kot letno povprečje in kot največja dovoljena koncentracija, kakor določa del A Priloge I in okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, navedena v delu B Priloge I.	1. Države članice zagotovijo, da je sestava njihovih površinskih voda v skladu z okoljskimi standardi kakovosti za prednostne snovi, ki so izražene kot letno povprečje, ali za onesnaževala, ki jih zajemata direktivi 91/414/EGS in 2003/53/ES¹ in so izražena za povprečje obdobja uporabe, prilagojenega sezonskim nihanjem v količini vode in uporabi snovi, ter kot največja dovoljena koncentracija, kakor določajo del A Priloge I in okoljski standardi kakovosti za onesnaževala, navedena v delu B Priloge I. _____________________ ¹Direktiva 2003/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2003 o šestindvajseti spremembi Direktive Sveta 76/769/EGS v zvezi z omejitvami pri trženju in uporabi nekaterih nevarnih snovi in pripravkov (nonilfenol, nonilfenol etoksilat in cement) (UL L 178, 17.7.2003, str. 24).
Obrazložitev
Pri izračunu povprečja je treba upoštevati, da je uporaba pesticidov v kmetijstvu po naravi sezonska ter da pri prehodnih vodah raven koncentracij onesnaževal zelo niha glede na količino vode. Ker v poletnih mesecih običajno ni padavin, so po prvem deževju koncentracije bistveno višje.
Predlog spremembe 8 Člen 2, odstavek 1, pododstavek 2 a (novo)
	Države članice morajo izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se določile možnosti za natančen in učinkovit nadzor.
Predlog spremembe 9 Člen 2, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Kjer vodotok prečka več držav članic, je treba uskladiti programe spremljanja in pripravljene nacionalne popise, da se ne kaznuje držav članic, ki ležijo ob vodotoku navzdol.
Predlog spremembe 10 Člen 2, odstavek 3 a (novo)
	(3a) Države članice morajo izpolnjevati Direktivo Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi¹, in ravnati s površinskimi vodnimi telesi, namenjenimi za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. Te zahteve za večino snovi nalagajo obvezno upoštevanje standardov, ki so strožji od okoljskih standardov kakovosti.
	¹ JO L 330 du 5.12.1998. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1882/2003 (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).
Predlog spremembe 11 Člen 3
Člen 3	Črtano
Prehodno območje prekoračitve
1. Države članice določijo prehodna območja prekoračitve, kjer koncentracije enega ali več onesnaževal lahko presežejo ustrezne okoljske standarde kakovosti, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega površinskega vodnega telesa s temi standardi.
2. Države članice v vsakem primeru razmejijo obseg delov površinskih vodnih teles v bližini mest izpustov, ki jih je treba ob upoštevanju ustreznih določb zakonodaje Skupnosti opredeliti kot prehodna območja prekoračitve.
Države članice vključijo opis vsake razmejitve v svoje načrte upravljanja povodij iz člena 13 Direktive 2000/60/ES.
3. Države članice izvedejo pregled dovolilnic iz Direktive 96/61/ES ali predhodne ureditve iz člena 11(3)(g) Direktiv 2000/60/ES z namenom postopnega zmanjšanja obsega vsakega prehodnega območja prekoračitve iz odstavka 1, ugotovljenega v vodah, prizadetih zaradi izpustov prednostnih snovi.
4. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo države članice uporabijo za opredelitev prehodnega območja prekoračitve.
Predlog spremembe 12 Člen 4, odstavek 1 a (novo)
	(1a) Države članice pripravijo posebne programe spremljanja za usedline in žive organizme, pri čemer opredelijo vrste in teksture za analizo ter obliko predstavitve rezultatov glede na sezonska nihanja pri organizmih.
Predlog spremembe 13 Člen 4, odstavek 2, pododstavek 2
Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, pa se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2007, 2008 in 2009.	Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, pa se vnosi lahko izračunajo kot povprečje tipičnih obdobij v letih 2007, 2008 in 2009.
Obrazložitev
Pri izračunu povprečja je treba upoštevati, da je uporaba pesticidov v kmetijstvu po naravi sezonska ter da pri prehodnih vodah raven koncentracij onesnaževal zelo niha glede na količino vode. Ker v poletnih mesecih običajno ni padavin, so po prvem deževju koncentracije bistveno višje.
Predlog spremembe 14 Člen 4, odstavek 4, pododstavek 2
Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je eno leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.	Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je eno leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje tipičnih obdobij v treh letih pred zaključkom analize.
Obrazložitev
Pri izračunu povprečja je treba upoštevati, da je uporaba pesticidov v kmetijstvu po naravi sezonska ter da pri prehodnih vodah raven koncentracij onesnaževal zelo niha glede na količino vode. Ker v poletnih mesecih običajno ni padavin, so po prvem deževju koncentracije bistveno višje.
Predlog spremembe 15 Člen 4, odstavek 4 a (novo)
	(4a) Ker se morajo emisije, izpusti in uhajanja prednostnih snovi postopoma zmanjševati oziroma ustaviti, morajo države članice k popisu dodati tudi časovni razpored, prilagojen sledenju teh ciljev.
Predlog spremembe 16 Člen 4, odstavek 5
5. Komisija preveri, ali so emisije, izpusti in uhajanje, kakor se odražajo v popisu, do leta 2025 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju ali odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES.	5. Komisija preveri, ali so emisije, izpusti in uhajanje, kakor se odražajo v popisu, do leta 2025 v skladu z obveznostmi o zmanjšanju ali odpravi iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES. Če Komisija opazi, da se ukrepi iz direktive ne izvajajo ali da se ne dosegajo zastavljeni cilji, predlaga na polovici obdobja izvajanja konkretne ukrepe.
Predlog spremembe 17 Člen 4, odstavek 6
6. Komisija lahko v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi metodo, ki jo uporabijo države članice za pripravo popisov.	6. Komisija v skladu s postopkom iz člena 21(2) Direktive 2000/60/ES določi tehnične specifikacije za analize in metodo, ki jih uporabijo države članice za pripravo popisov.
Predlog spremembe 18 Člen 4 a (novo)
	Člen 4 a
	Nadzor nad uporabo
	Ob pogostih prekoračitvah vrednosti, določenih z okoljskimi standardi kakovosti, morajo države članice ugotoviti njihov vir in sprejeti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ukrepe na podlagi različnih instrumentov, kot so direktiva 91/414/EGS oziroma direktiva 96/61/EGS, da bi zaradi nevarnosti, ki jo nekatere snovi predstavljajo za vodno okolje, omejili njihovo dajanje v promet ter uporabo.
Predlog spremembe 19 Člen 4 b (novo)
	Člen 4 b
	Ukrepi spremljanja
	Takoj po objavi in posodobitvi popisov v skladu s členom 4 opravi Komisija revizijo seznama prednostnih snovi.
	Glede na rezultate popisov je treba predvideti ukrepe za snovi, ki povzročajo največ težav.
Predlog spremembe 20 Člen 9 a (novo)
	Člen 9 a
	Dodatni ukrepi Skupnosti
	Komisija izdela jasne in pregledne postopke za vzpostavitev preudarnega in natančnega okvira za to, kako države članice posredujejo informacije o prednostnih snoveh, ki bodo uporabljene v postopku odločanja Skupnosti in bodo v prihodnje omogočile določitev usklajenih OSK za usedline ali žive organizme kot tudi dodaten nadzor nad emisijami.
Predlog spremembe 21 Priloga I, del C, točka 2
2. Stolpec 6 in 7: Skladnost z OSK-NDK za katero koli površinsko vodno telo pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne smejo preseči standarda.	2. Stolpec 6 in 7: Skladnost z OSK-NDK za katero koli površinsko vodno telo pomeni, da koncentracije, izmerjene na katerem koli reprezentativnem merilnem mestu v vodnem telesu, ne smejo večkrat preseči standarda.
Obrazložitev
Največja dovoljena koncentracija je koristno orodje v boju proti onesnaževanju. Vendar bi bilo pretirano ukrepati takoj, ko je koncentracija prvič presežena. Boljše merilo je večkratna prekoračitev okoljskih standardov kakovosti ali najvišje dovoljene koncentracije, s tem pristopom pa se prepreči tudi premajhna pazljivost pri spremljanju.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0397 - C6-0243/2006 - 2006/0129(COD)
Pristojni odbor	ENVI
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	AGRI 5.9.2006
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Bernadette Bourzai 11.9.2006
Obravnava v odboru	18.12.2006	24.1.2007
Datum sprejetja	24.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		38 - -
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Katerina Batzeli, Thijs Berman, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, Dumitru Gheorghe Mircea Coşea, Joseph Daul, Albert Deß, Carmen Fraga Estévez, Lutz Goepel, Bogdan Golik, Friedrich-Wilhelm Graefe zu Baringdorf, Elisabeth Jeggle, Heinz Kindermann, Albert Jan Maat, Diamanto Manolakou, Mairead McGuinness, Rosa Miguélez Ramos, Neil Parish, Radu Podgorean, María Isabel Salinas García, Agnes Schierhuber, Willem Schuth, Czesław Adam Siekierski, Brian Simpson, Csaba Sándor Tabajdi, Marc Tarabella, Witold Tomczak, Kyösti Virrankoski, Andrzej Tomasz Zapałowski, Janusz Wojciechowski
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Bernadette Bourzai, Hynek Fajmon, Gábor Harangozó, Zdzisław Zbigniew Podkański, Armando Veneto
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Reimer Böge, Jorgo Chatzimarkakis, Wiesław Stefan Kuc
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

[1] Še neobjavljeno v UL.

MNENJE Odbora za ribištvo (25.1.2007)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Pripravljavka mnenja: Dorette Corbey

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Splošno ozadje

V letu 1976 je Skupnost prvič sprejela zakonodajo o kemičnem onesnaževanju voda in sicer z Direktivo 76/464/EGS o onesnaževanju pri odvajanju nekaterih nevarnih snovi v vodno okolje Skupnosti.

Nato je bilo od leta 1982 do 1990 sprejetih več „hčerinskih direktiv“, ki določajo mejne vrednosti emisij in cilje glede okoljske kakovosti za 18 posebnih onesnaževal.

S členom 16 okvirne direktive o vodi 2000/60/ES je bila uvedena posodobljena, celovita in učinkovita strategija proti kemičnemu onesnaževanju površinskih voda.

Ta direktiva določa splošni okvir strategije proti onesnaževanju površinskih voda, od Komisije pa zahteva, da predstavi predlog s posebnimi ukrepi proti onesnaževanju vode s posameznimi onesnaževali ali skupinami onesnaževal, ki predstavljajo veliko tveganje za vodno okolje ali tveganje zaradi prenosa po vodnem okolju.

Najprej je bila sprejeta Odločba 2455/2001/ES, ki nadomešča do tedaj veljavni seznam, vsebovan v sporočilu Komisije iz leta 1982. Nato je morala Komisija določiti okoljske standarde kakovosti (glej člen 16(7)) in nadzor nad emisijami (glej člena 16(6) in (8)) za te prednostne snovi.

Cilj predloga Evropske komisije je zaščititi in povečati kakovost okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja ter obenem upoštevati še zlasti ribiški sektor in skupnosti, ki so od njega odvisne.

Poleg tega predlog, ki predvideva poenostavitev zakonodaje, in spremno sporočilo v celoti upoštevata cilje in določbe druge zakonodaje Skupnosti, zlasti politike o kemikalijah, vključno z REACH in direktivo o pesticidih, direktivo IPPC in tematskimi strategijami, zlasti tistimi o politiki morja in trajnostni uporabi pesticidov.

II. Ozadje

Kemično onesnaževanje površinskih voda lahko poruši ravnotežje vodnih ekosistemov, kar vodi do izgube habitatov in biotske raznovrstnosti.

Onesnaževala se lahko nalagajo v živilski verigi in škodujejo plenilcem, ki uživajo kontaminirane ribe. Ljudje so onesnaževalom v vodnem okolju izpostavljeni z uživanjem rib ali morskih sadežev, ob pitju vode in morebitnih rekreativnih dejavnostih.

Onesnaževala lahko ostajajo v okolju še dolga leta po njihovi prepovedi in se kot proizvodi ali nenamerni proizvodi izpuščajo v okolje iz različnih virov (npr. kmetijstvo, industrija, sežiganje), v naravo so lahko prišli že pred dolgimi časi ali pa se uporabljajo dnevno v gospodinjskih izdelkih.

Kot prvi korak strategije iz člena 16 je bil sprejet seznam prednostnih snovi (Odločba 2455/2001/ES), ki kot prednostno zadevo na ravni Skupnosti navaja 33 snovi.

Cilj tega predloga je z določitvijo okoljskih standardov kakovosti (OSK) zagotoviti visoko raven varovanja pred tveganji za vodno okolje ali tveganji prenosa po vodnem okolju, ki so posledica teh 33 prednostnih snovi in nekaterih drugih onesnaževal.

Zmanjšanje kemičnega onesnaževanja vode z upoštevanjem OSK lahko okolju in družbi prineseta številne koristi.

Dejanske koristi za komercialni in rekreacijski ribolov so zmanjšanje števila rib, ki ne izpolnjujejo potrebnih standardov za prehrano ljudi, zmanjšanje negativnega vpliva na uživanje rib, ki je posledica prepričanja, da to škoduje zdravju, zmanjšanje izpostavljenosti kemičnim onesnaževalom kot posledice uživanja rib, možnost povečanja staležev in njihove raznolikosti ter povečanje dohodka od komercialnega in rekreacijskega ribolova.

Na področju ribogojstva in gojenja lupinarjev štejejo izboljšana produktivnost sektorja, manjše kopičenje nevarnih snovi v mesu rib in manjša izpostavljenost ljudi nevarnim snovem med koristi spoštovanja OSK.

Očitno ves ta proces močno vpliva na zdravje ljudi. Zmanjšanje kemičnega onesnaževanja, ki prinaša zmanjšanje splošne izpostavljenosti nevarnim snovem, do katere prihaja z uživanjem morskih sadežev, koristi v prvi vrsti ljudem.

Ta predlog Evropske komisije je omejen na uvedbo OSK na ravni Skupnosti. Posebni in dodatni ukrepi za nadzor onesnaževanja so prepuščeni državam članicam, ker je treba uporabiti mnogo drugih obstoječih aktov Skupnosti, da bi izpolnili zahteve iz odstavkov 6 in 8 člena 16.

Predlagani instrument je direktiva, ki določa, katere cilje okoljske kakovosti je treba do leta 2015 doseči.

III. Ocena

Glede na posledice za sektor je potrebnih nekaj pripomb. Svinec velja za nevarno snov in njegove emisije v vodo je treba kar se da zmanjšati. Ribiški sektor je treba spodbujati, da kolikor lahko, k temu prispeva sam. Komisija je v svoji presoji vplivov (na str. 53) navedla, da so dioksini, furani in poliklorirani bifenili (PCB) "zgodovinska" onesnaževala, ki so pod ustreznim nadzorom. S takšno optimistično oceno se je težko strinjati, saj stopnja vsebnosti teh snovi v ribah od strategije za dioksin iz leta 2001 dalje ni bistveno upadla, zlasti v primeru Baltskega morja pa je, kot kaže, ostala nespremenjena. Do tega verjetno prihaja predvsem zaradi izolacije teh onesnaževal v usedlinah in njihove občasne resuspenzije. Velika zaskrbljenost glede nevarnosti, ki jo poliklorirani bifenili zaradi nezakonitega odstranjevanja predstavljajo za vodno okolje, se tako zdi upravičena.

Tretja pripomba zadeva predlagane mejne vrednosti koncentracije heksaklorobenzena, heksaklorobutadiena in živega srebra v tkivih rib, mehkužcev, rakov in drugih živih organizmov. Če se država članica odloči, da bo uvedla strožje standarde za dosego potrebnih ravni, predvidenih v členu 2.3, bo to potrebno uskladiti z drugimi državami članicami, s katerimi si deli isto povodje. Po potrebi morajo te druge države članice, zlasti države, ki ležijo ob gornjem toku rek, sprejeti iste standarde.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za ribištvo poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 7 A (novo)
	(7a) Nekatere snovi so za ribe zelo nevarne, kadar se nahajajo v površinskih vodah, vendar niso na seznamu okoljskih standardov kakovosti na področju vodne politike. Mednje sodijo zlasti perfluorooktan sulfonati (PFOS) in tetrabromobisfenol-A (TBBP-A). Komisija bo po potrebi tudi za te snovi predložila predloge za sprejetje okoljskih standardov kakovosti na področju vodne politike.
Obrazložitev
Poliklorirani bifenili (PCB), dioksini, perfluorooktan sulfonati (PFOS) in tetrabromobisfenol-A (TBBP-A) so zelo škodljivi za okolje in jih je treba uvrstiti na seznam snovi, za katere veljajo okoljski standardi kakovosti.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 11 A (novo)
	(11a) Svinec, ki se uporablja v ribolovni opremi za rekreativni in poklicni ribolov, je eden izmed virov onesnaževanja vode. Za zmanjšanje stopnje vsebnosti svinca v ribolovnih vodah morajo države članice ribiški sektor spodbujati k nadomestitvi svinca z drugimi, manj škodljivimi snovmi.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 11 B (novo)
	(11b) Poliklorirani bifenili (PCB) in dioksini sta skupini obstojnih in bioakumulativnih strupenih snovi. Obe sta zelo nevarni za zdravje ljudi in okolje, zelo škodljivo vplivata na vodne vrste in s tem ogrožata sposobnost preživetja ribiškega sektorja. Poleg tega je Komisija večkrat poudarila, da je treba te snovi uvrstiti na seznam prednostnih snovi. Zato je treba s sedanjo direktivo zagotoviti, da bodo uvrščene na ta seznam.
Predlog spremembe 4 ČLEN 2, ODSTAVEK 3, PODODSTAVEK 2
Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme.	Za namene spremljanja skladnosti z okoljskimi standardi kakovosti za snovi, navedene v prvem pododstavku, države članice bodisi uvedejo bolj stroge standarde za vodo, s katerimi nadomestijo tiste, ki so navedeni v delu A Priloge I, ali določijo dodatne standarde za žive organizme. Če vodno območje pripada več državam članicam, morajo te po potrebi uporabljati iste standarde.
Predlog spremembe 5 ČLEN 4 A (novo)
	Člen 4a
	Uvrstitev dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB)
	Komisija v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES in najpozneje do 31. januarja 2008 predloži predlog za revizijo te direktive z namenom uvrstitve dioksinov in polikloriranih bifenilov (PCB) na seznam prednostnih snovi iz Priloge II (Priloga X Direktive 2000/60/ES) ter določitve ustreznih okoljskih standardov kakovosti v prilogi I.

POSTOPEK

Naslov	Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike in spremembi Direktive 2000/60/ES
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0397 – C6-0243/2006 – 2006/0129(COD)
Pristojni odbor	ENVI
Mnenje pripravil Datum razglasitve na zasedanju	PECH 5.9.2006
Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec/-ka mnenja Datum imenovanja	Dorette Corbey 27.9.2006
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja
Obravnava v odboru	20.11.2006		20.12.2006	0.0.0000
Datum sprejetja	25.1.2007
Izid končnega glasovanja		Soglasno
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	James Hugh Allister, Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Marie-Hélène Aubert, Iles Braghetto, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, David Casa, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Pedro Guerreiro, Ian Hudghton, Heinz Kindermann, Albert Jan Maat, Rosa Miguélez Ramos, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Willi Piecyk, Dirk Sterckx, Catherine Stihler, Daniel Varela Suanzes-Carpegna
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Duarte Freitas, James Nicholson
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...

[1] Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Okoljski standardi kakovosti na področju vodne politike
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0397 - C6-0243/2006 - 2006/0129(COD)
Datum predložitve EP	17.7.2006
Pristojni odbor Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 5.9.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje Datum razglasitve na zasedanju	ITRE 5.9.2006		AGRI 5.9.2006	PECH 5.9.2006
Poročevalec/-ka Datum imenovanja	Anne Laperrouze 29.11.2005
Obravnava v odboru	22.1.2007		30.1.2007	28.2.2007
Datum sprejetja	27.3.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	47 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Margrete Auken, Irena Belohorská, Johannes Blokland, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Edite Estrela, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Jules Maaten, Marios Matsakis, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Guido Sacconi, Karin Scheele, Richard Seeber, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Glenis Willmott
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Ambroise Guellec, Anne Laperrouze, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, David Martin, Jiří Maštálka, Miroslav Mikolášik, Alojz Peterle, Robert Sturdy, Radu Ţîrle
Datum predložitve	3.4.2007

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov