POROČILO o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti (točka H, odstavek 40 medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999) – 2005
4.4.2007 - (2006/2217(INI))
Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Elmar Brok
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti (točka H, odstavek 40 medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999) – 2005
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila Sveta (10314/1/2006),
– ob upoštevanju člena 21 Pogodbe ES,
– ob upoštevanju Pogodbe o ustavi za Evropo, podpisane 29. oktobra 2004 v Rimu,
– ob upoštevanju evropske varnostne strategije, ki jo je dne 12. decembra 2003 sprejel Evropski svet,
– ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in izboljšanju proračunskega postopka1 ter zlasti odstavka 40 tega sporazuma,
– ob upoštevanju svojega sklepa z dne 17. maja 2006 o sklenitvi medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju[1],
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 16.-17. junija 2005 in še posebej izjave o ratifikaciji Pogodbe o ustavi za Evropo ter sklepov predsedstva Evropskih svetov 15.-16. junija in 14.-15. decembra 2006,
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 15.-16. decembra 2005 o finančni perspektivi 2007–2013,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. januarja 2005 o Pogodbi o ustavi za Evropo[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2006 o skupni zunanji in varnostni politiki (2004)[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2006 o izvajanju evropske varnostne strategije v okviru EVOP[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2006 o naslednjih korakih v obdobju razmisleka in analize o prihodnosti Evrope6 ter sklepov skupnega parlamentarnega srečanja o prihodnosti Evrope: od razmisleka k dejanjem, ki je bilo 4. in 5. decembra 2006 v Bruslju,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2006 o novih finančnih instrumentih za razvoj v zvezi s cilji novega tisočletja[5],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 15. junija in 13. decembra 2006 o srečanjih EU-Rusija na vrhu[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu ter o čezatlantskih gospodarskih odnosih med EU in ZDA[7],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 23. oktobra 2003 o miru in dostojanstvu na Bližnjem vzhodu ter z dne 7. septembra 2006 o razmerah na Bližnjem vzhodu[8],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. septembra 2006 o odnosih med EU in Kitajsko[9],
– ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta z zasedanja dne 15. in 16. decembra 2005 na temo „EU in Afrika: na poti k strateškemu partnerstvu“,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2005 o pregledu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja – Jedrsko orožje v Severni Koreji in Iranu[10], ki zagovarja, da je „No Say, No Pay“ (brez ustreznega sodelovanja ne bo finančne pomoči) načelo, ki ga bo EU upoštevala pri sodelovanju s korejskim polotokom,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. marca 2006 o zanesljivosti oskrbe z energijo v Evropski uniji[11],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 18. maja 2006 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2005 in o politiki EU v zvezi s tem8 ter z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije9,
– ob upoštevanju resolucije z dne 31. decembra 2006 o institucionalnih vidikih zmožnosti Evropske unije za vključevanje novih držav članic[12],
– ob upoštevanju resolucije z dne 13. decembra 2006 o strategiji širitve in glavnih izzivih 2006–2007[13],
– ob upoštevanju člena 112(1) svojega poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za proračun (A6-0130/2007),
A. ker pričakuje, da bo Svet, ki je doslej šele naknadno predlagal opisni seznam dejavnosti, ki so bile v predhodnem letu izvedene v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), namesto da bi se vnaprej posvetoval s Parlamentom, kot določa člen 21 Pogodbe o Evropski uniji, v prihodnje z uporabo konstruktivne razlage členov 42 in 43 novega medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 20062 popravil svoj pristop,
B. ker bi moralo pravo posvetovanje s Parlamentom enkrat za vselej nadomestiti dosedanjo prakso Sveta, zato da se zagotovi, da bodo stališča Parlamenta dejansko vplivala na odločitve, ki se sprejemajo za naslednje leto,
C. ker je Pogodbo o ustavi po peti širitvi Evropske unije ratificiralo 18 držav članic, vendar si je treba prizadevati za njeno popolno ratifikacijo in začetek veljave, da bo Unija lahko prevzela globalne odgovornosti in bo kos grožnjam in izzivom današnjega sveta,
D. ker se novih določb v ustavni pogodbi, ki se nanašajo na zunanje odnose, med postopkom ratifikacije ni izpodbijalo, zaradi česar bi lahko imela SZVP pomembno vlogo pri krepitvi zaupanja širše javnosti v Unijo,
E. ker je treba pri zunanjepolitičnem delovanju Unije kot celote in še posebej pri SZVP upoštevati interese Unije, bližino med posameznimi tretjimi državami in regijami ter evropskim modelom in vrednotami ter dejstvo, da Unija kot ena najpomembnejših geopolitičnih sil na svetu deluje kot politična, gospodarska, socialna in okoljska unija držav in narodov, zavezanih miru, ki deluje v skladu z načeli demokracije, pravne države ter socialne pravičnosti, in zato potrebuje močne in zanesljive politične in gospodarske partnerje,
F. ker sta bili učinkovitost in verodostojnost skupne zunanje politike nedavno ogroženi zaradi veta nekaterih držav članic v dvostranskih vprašanjih kljub prizadevanjem drugih držav članic za doseganje dogovora; ker morajo države članice delovati pravično in se vzdržati uporabe pravice veta ter ta postopek uporabljati le pri izjemno občutljivih vprašanjih evropskega interesa,
G. ker razvoj in utrjevanje demokracije, načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ostajajo poglavitni cilji SZVP in ker se mora SZVP usmeriti zlasti h gospodarski integraciji, diplomaciji, preprečevanju civilnih kriznih razmer in obvladovanju konfliktov,
H. ker je treba SZVP ter evropski varnostni in obrambni politiki (EVOP), da bi bili verodostojni, nameniti dodatna sredstva, ki bodo na ravni njunih ambicij,
I. ker financiranje vojaških operacij Evropske unije še vedno ne spada na področje uporabe demokratičnega nadzora nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta,
Ratifikacija ustavne pogodbe kot glavni vidik in temeljna usmeritev SZVP za leto 2007
1. meni, da Evropska unija brez ustavne pogodbe, ki jo je ratificiralo 18 držav, ne more oblikovati zunanje in varnostne politike, ki bi vsaj deloma ustrezala najpomembnejšim izzivom, kot so globalizacija, propadle in neuspešne države, čezmejno preseljevanje, mednarodni terorizem, energetska odvisnost in podnebne spremembe; meni, da razvoj nujnih sredstev in zmogljivosti za zaščito varnosti, neodvisnosti in celovitosti Unije ter njenih držav članic pogojuje uspešnost SZVP; ob tem opozarja, da je krepitev vloge Unije v svetu v vseh državah članicah deležna široke podpore, saj države članice te vloge za državljane ne morejo več uresničevati posamezno; poudarja potrebo po dokončnem izoblikovanju ustavne pogodbe, ki je ena od glavnih prednostnih nalog sedanjega in prihodnjih predsedstev EU;
2. meni, da je zaradi doslednosti in skladnosti SZVP in enotnega nastopa Evrope nujno uvesti funkcijo zunanjega ministra in je neizogibno, da je ta hkrati član Komisije in predsednik sveta zunanjih ministrov;
3. v zvezi s tem meni, da mora vzpostavitev novega delovnega mesta ministra za zunanje zadeve EU spremljati resnična zavezanost držav članic, da opredelijo in izvajajo realistično ter učinkovito skupno zunanjo politiko, ki izraža splošne zadeve Evropske unije;
4. ugotavlja, da so klavzula o pomoči, strukturno sodelovanje, evropska služba za zunanje zadeve in enotna pravna oseba primeri, zaradi katerih je nujen napredek pri ustavni pogodbi;
5. poudarja, da politično in socialno soglasje o večji integraciji zunanje in varnostne politike zagotavlja trdno podlago za pospeševanje ustavnega postopka;
6. znova izrecno poziva predsednike držav in vlad, naj ustavno pogodbo sklenejo do konca leta 2008, ker ta ni le pogoj za nadaljnjo širitev, ampak bo imela Unija potem tudi možnost, da postane na področju zunanjega delovanja in SZVP/EVOP bolj učinkovita, pregledna in demokratična;
Izboljšanje učinkovitosti, skladnosti in prepoznavnosti SZVP
7. pozdravlja ustanovitev Evropske obrambne agencije, zasnovo „bojnih skupin”, vzpostavitev evropske sosedske politike in uporabo solidarnostne klavzule za odvračanje terorističnih groženj ali napadov ter za vzpostavitev civilnih globalnih ciljev, skupin za ukrepanje v civilnih kriznih razmerah in partnerstva za vzpostavljanje miru na podlagi instrumenta stabilnosti; poziva Komisijo, da vzpostavi civilne mirovne enote, kot je v več resolucijah zahteval Parlament;
8. meni, da je bolj smiselno, da Svet in Komisija izkoristita postopkovne in organizacijske možnosti, ki jih imata, in pri tem tudi krepita povezave med prvim in drugim stebrom
a) s skupnim predlogom glede SZVP in zunanjepolitičnega delovanja, ki bi ga visoki predstavnik za SZVP in Komisija predložil Svetu;
b) z rednimi skupnimi srečanji skupine komisarjev za zunanje odnose, visokega predstavnika za SZVP in delegacij Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta z namenom boljše ocene in uskladitve strateških prednostnih nalog;
c) z rednimi skupnimi srečanji delovnih skupin Sveta in Coreperja, Komisije ter poročevalcev Parlamenta z namenom boljšega razumevanja stališč enih in drugih;
(d) s pogosto uporabo mehanizma „osrednje skupine EU“, ki je bil v letu 2004 prvič vzpostavljen za obravnavo političnih vprašanj, povezanih s Somalijo, saj gre za mehanizem, ki krepi institucionalne povezave ter združuje visokega predstavnika za SZVP ter Svet, Komisijo, predsedstvo in države članice; poudarja pa, da je ta mehanizem primeren zlasti za obravnavo zunanjepolitičnih vprašanj, ki med državami članicami ne zbujajo nesoglasij, vendar so za mnoge teh držav vendarle pomembna;
e) z odprto izmenjavo informacij, poročil in analiz, ki jih pripravljajo službe, delegacije, posebni predstavniki, veleposlaništva ipd. Unije in njenih institucij ter držav članic;
f) z izboljšanim sodelovanjem med direktorati za zunanjepolitično delovanje vseh treh institucij Skupnosti prek zagotavljanja rednih delovnih srečanj in izmenjav na visoki in srednji ravni, vključno z rotacijami in izmenjavami evropskih javnih uslužbencev, ki se ukvarjajo z zunanjepolitičnimi vprašanji;
g) s spodbujanjem dialoga in začetkom postopkov za ustanovitev evropske diplomatske akademije;
(h) s spodbujanjem Komisije, da delegacije, ki spadajo na področje njene odgovornosti, razvije v „veleposlaništva” Unije;
i) s samodejnim prenosom funkcij posebnega predstavnika Unije v tretji državi na vodjo delegacije EU v tej državi, kot v primeru Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije;
j) z izboljšanjem odnosov med 127 delegacijami in predstavništvi Evropske skupnosti na eni ter drugimi institucijami in delegacijami EU, ministrstvi za zunanje zadeve in veleposlaništvi držav članic na drugi strani prek rednih stikov in prirejanja srečanj, zagotavljanja praktične pomoči ter organiziranja vzajemnih izmenjav diplomatskega osebja držav članic in uradnikov ustreznih institucij;
9. poziva države članice EU, ki sodelujejo z Varnostnim svetom Združenih narodov, da po poročanju drugim državam članicam upoštevajo njihove predloge in si prizadevajo za usklajene dejavnosti v okviru Varnostnega sveta, ki izražajo najbolj razširjena evropska stališča;
10. poziva države članice EU, ki so tudi članice Varnostnega sveta ZN, da izboljšajo usklajevanje v tem okviru za večjo učinkovitost dejavnosti EU na svetovni ravni in se v bližnji prihodnosti odločijo za skupni evropski sedež;
11. meni, da bodo brez uvedbe glasovanja s kvalificirano večino pri vprašanjih SZVP koherenca, učinkovitost in prepoznavnost zunanjih dejavnosti Unije močno ogrožene;
12. meni, da bi lahko storili več za poglobitev političnega dialoga s tretjimi državami in regijami, zlasti pomembnejšimi partnerji, in za večjo proaktivnost v odnosih z mednarodnimi organizacijami; meni, da bi se lahko mreža delegacij Komisije uporabljala bolj prožno in dinamično;
13. poudarja, da je treba okrepiti politični dialog s tretjimi državami, zlasti v zvezi z vprašanji človekovih pravic; meni tudi, da morajo institucije Skupnosti in države članice zagotoviti, da člani njihovih delegacij poznajo smernice o človekovih pravicah, ki jih je odobril Svet, ter na njih gradijo in delujejo v skladu z njimi;
14. pri tem opozarja na pomen, ki ga ima lahko parlamentarna diplomacija kot dopolnilno orodje za odnose Unije s tretjimi državami in regijami; poziva Svet in Komisijo, da vzpostavita boljšo povezavo na podlagi sodelovanja s tremi največjimi medparlamentarnimi skupščinami (skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, evro-sredozemsko parlamentarno skupščino in evro-latinskoameriško parlamentarno skupščino), ki so zelo pomembne in povezujejo parlamentarce z vsega sveta, s tem pa krepijo demokratično legitimnost in predstavljajo dragocen politični forum za skupni dialog; pristojne organe Parlamenta poziva, naj ustrezno usklajujejo in krepijo upravno podporo tem medparlamentarnim skupščinam;
15. meni, da bi morala Evropska unija za odpravo nedoslednosti in zapolnitve vrzeli, ki se zdaj kažejo med sposobnostjo in pričakovanji, izkoristiti vsa razpoložljiva sredstva na področju zunanjepolitičnega delovanja, kot so ukrepi na področjih trgovine, pomoči, zunanjih zadev, evropske varnosti in obrambe kot tudi zunanjo razsežnost ukrepov na področjih okolja, raziskav, prevoza, kmetijstva, ribištva in notranjih zadev;
Priporočila glede različnih tematskih vidikov za leto 2007
16. vztraja, da je treba pri zagotavljanju blaginje in varnosti dati prednost omejenemu številu področij, ki se bolje vežejo na želje in zaskrbljenost evropskih državljanov ter njihovih pričakovanj glede vloge, ki naj bi jo Unija igrala v mednarodnih odnosih, kot na primer utrjevanju demokracije, varnosti ljudi in boju proti terorizmu, upravljanju migracij, medkulturnemu dialogu, zanesljivosti oskrbe z energijo, podnebnim spremembam, nadzoru nad orožjem in razoroževanju, neširjenju orožja za množično uničevanje ter prispevku Unije k zmanjševanju revščine, doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja in družbenemu razvoju;
17. poziva Komisijo, naj se na teh prednostnih področjih osredotoči na politične, trgovinske, gospodarske ter finančne instrumente in ukrepe prvega stebra obstoječih pogodb, saj bo s tem bolje služila ciljem Unije v svetovnih zadevah; meni, da bi zunanjepolitičnemu delovanju EU prav tako koristilo večje število žensk na vodilnih položajih, tudi v skupni zunanji in varnostni politiki;
18. potrjuje, da bi bilo treba varnostno strategijo Unije posodobiti, ob tem pa ohraniti njen dvojni, civilno-vojaški pristop in bistvene prvine preprečevanja sporov in učinkovitega multilateralizma ter med poglavitne izzive za varnost Unije vključiti zanesljivost oskrbe z energijo, podnebne spremembe in preprečevanje širjenja revščine po svetu;
19. vztraja, da terorizem pomeni eno od največjih groženj za varnost Unije, vendar se je treba proti njemu boriti tako, da niso kršene splošne vrednote demokracije, pravna država, človekove pravice in temeljne svoboščine ter njihovo varstvo, v tesnem sodelovanju z mednarodnimi partnerji ter v skladu s strategijo, ki so jo določili Združeni narodi;
20. ponovno opozarja, da mora spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin ostati prednostna naloga EU, medtem ko je boj proti terorizmu ključni del zunanje dejavnosti Unije; meni, da je treba še veliko storiti za krepitev mednarodnega sodelovanja v boju proti terorizmu na podlagi mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN;
21. poudarja pomembno zunanjepolitično razsežnost vprašanj zanesljive oskrbe z energijo, ki vključujejo odvisnost Unije od energije in drugih strateških surovin iz držav in regij, ki so vse bolj nestabilne, ter vprašanje dostopa do alternativnih virov in njihovega razvoja; zavrača uporabo kakršnega koli omejevanja oskrbe z energijo kot političnega instrumenta in poudarja potrebo po solidarnosti med državami članicami EU v energetski politiki; meni, da je treba vsa prizadevanja usmeriti v zmanjšanje takšne odvisnosti; poudarja potrebo po zunanjem delovanju Unije, ki naj bo usmerjeno v skupno strategijo in podporo projektom, katerih cilj je diverzifikacija oskrbe z energijo;
22. poudarja, da je krepitev globalnega upravljanja, mednarodnih institucij in pomena mednarodnega prava za Evropsko unijo izjemno pomembna; vztraja pri temeljni vlogi Združenih narodov pri razvoju globalnega upravljanja; potrjuje, da morajo tudi Kitajska in Indija kot rastoči svetovni sili ter Rusija sprejeti odgovornost za stanje globalnega upravljanja in rešitve za globalne izzive, čezatlatlantski partnerji pa bi morali pri tem skupaj igrati nenadomestljivo vlogo;
23. poudarja pomembnost nadaljnjega razvoja razsežnosti regionalnega sodelovanja v zunanji politiki Unije, zlasti na sosedskem območju, s krepitvijo odnosov s črnomorsko regijo in s spodbujanjem sodelovanja med sosedami ter med Unijo in njenimi sosedami za zagotovitev regionalnih rešitev, ki spodbujajo stabilnost, razvoj in blaginjo;
24. želi Unijo spomniti, naj poziva svoje partnerje k nadaljnjemu razvoju in utrjevanju demokracije, človekovih pravic ter pravne države, ker so ta merila temelj uspešnega in varnega sveta;
25. v zvezi s tem je zaskrbljen zaradi prvega poskusa protisatelitskega orožja, ki ga je januarja 2007 izvedla Kitajska; to obravnava kot znamenje oboroževalne tekme v vesolju; poziva Svet, da prevzame pobudo na ravni Združenih narodov in sproži večstranska pogajanja za mednarodno prepoved takšnega orožja;
26. meni, da si je treba s stališča zunanjepolitičnega delovanja veliko bolj prizadevati za zaustavitev širjenja revščine po svetu, boj proti stigmatizaciji in diskriminaciji ter zajezitev hujših bolezni; potrjuje pomen nadaljnje zavezanosti Unije uresničevanju razvojnih ciljev tisočletja;
27. pozdravlja prizadevanja Komisije in Sveta za rešitev vprašanja ilegalnega priseljevanja in naseljevanja kot pomembnega dela zunanjepolitičnega delovanja Unije pri njenih odnosih z matičnimi državami in državami tranzita; meni, da bi moralo razvojno sodelovanje obravnavati tudi temeljne vzroke množičnega priseljevanje ter da bi morala biti Unija bolj sodelovati pri reševanju sporov z namenom doseganja razvojnih ciljev tisočletja, zlasti v afriških državah; poudarja, da je boj proti ilegalnemu priseljevanju naloga pravosodja in policije ter da mora politika EU obravnavati tudi temeljne vzroke ilegalnega priseljevanja;
28. ponovno opozarja na resolucijo z dne 14. februarja 2006 o klavzuli o človekovih pravicah in demokraciji v sporazumih Evropske unije ter poziva Komisijo in Svet, da upoštevata priporočila iz navedene resolucije, katere namen je zagotoviti boljšo uporabo različnih sporazumov med Unijo in številnimi partnerskimi državami, v katere so že zdaj kot bistvene prvine vključene klavzule o demokraciji; ponovno opozarja na obveznost boja proti nekaznovanju tistih, ki so krivi vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu in drugih hudih kršitev človekovih pravic, med drugim s krepitvijo vloge Mednarodnega kazenskega sodišča;
29. zaradi zagotavljanja skladnosti in učinkovitosti poudarja potrebo po učinkovitem izvajanju človekovih pravic ter klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje in boju proti terorizmu v vseh vrstah sporazumov s tretjimi državami ter da se izogiba ad hoc spremembam; poziva Komisijo, da v okviru novega instrumenta stabilnosti, predpristopnih instrumentov, instrumenta evropskega sosedstva in partnerstva ter instrumenta razvojnega sodelovanja in znotraj zadevnega pravnega področja delovanja teh instrumentov predstavi predloge za zagotavljanje tehnične in finančne pomoči tretjim državam, ki naj bi tem pomagale pri izpolnjevanju obveznosti, ki jih imajo po omenjenih klavzulah; poudarja potrebo, da se ti novi instrumenti uporabljajo tako, da so v skladu z novim evropskim instrumentom za demokracijo in človekove pravice ter ga dopolnjujejo;
Prednostne naloge na zemljepisnih področjih za leto 2007
30. priporoča sprejetje ukrepov, da bo širitev Unije tudi v letu 2007 ostala prednostni cilj na politični agendi Unije, pri katerem pa je treba upoštevati zmožnost Unije za vključevanje novih držav članic (in vpliv širitve na institucije Unije, njene finančne vire in sposobnost uresničevanja političnih ciljev), krepitev evropske sosedske politike, vključno s sodelovanjem s črnomorsko regijo na področjih varnosti, stabilnosti in energije, nadaljevanje prizadevanj za stabilizacijo razmer na Zahodnem Balkanu, vključno s pripravami za pristop k EU v skladu s „solunsko agendo“, nadaljevanje pogajanj s Srbijo o sporazumu o stabilizaciji in pridružitvi, okrepitev evro-sredozemskega sodelovanja, razvoj daljnosežnega partnerstva z Rusijo, ki bo obsegalo mednarodne izzive, trgovinske in energetske zadeve, predvsem pa vprašanja človekovih pravic in demokracije, ter poglobitev odnosov s centralno Azijo s polnim sodelovanjem z zadevnimi mednarodnimi organi, ki delujejo v regiji;
31. meni, da mora spodbujanje nacionalne solidarnosti, stabilnosti, miru ter demokratičnega in gospodarskega razvoja v naslednjih letih ostati ena od prednostnih nalog politike Unije v zvezi z Afganistanom; poziva k dodelitvi zanesljivih sredstev za te naloge, ki jo bo mogoče načrtovati srednjeročno; meni, da mora Evropska unija podpreti zlasti razvoj močnih nacionalnih in državnih ustanov, gospodarski in kulturni razvoj države, razorožitev zasebnih milic ter boj proti pridelavi drog in trgovanju z njimi;
32. pozdravlja novo pobudo centralne Azije, ki jo je predstavilo nemško predsedstvo in bi lahko omogočila učinkovitejši in bolj vključujoč pristop zunanje politike Evropske unije za to regijo; meni, da bi pobuda lahko spodbudila edinstveno in obširno sodelovanje med EU ter državami centralne Azije; meni, da so večja stabilnost gospodarskega razvoja in boljše upravljanje ter dosežki na področju človekovih pravic v tej regiji za Evropsko unijo bistveni;
33. potrjuje potrebo, glede na dejanski multilateralizem, po nadaljevanju reforme ZN v celoti, s posebnim poudarkom na preoblikovanju Varnostnega sveta; v zvezi s tem pozdravlja obetavna prizadevanja predsednika Generalne skupščine za izvedbo reforme;
34. meni, da si je treba na vso moč prizadevati za stabilizacijo razmer v Libanonu in da bi morala Komisija natančno in temeljito nadzorovati načine, kako se uporablja finančne pomoč EU; poziva Svet, da okrepi prizadevanja v okviru bližnjevzhodne četverice (ZDA, Ruska federacija, EU in ZN), da pospeši pogajanja med Izraelci in Palestinci za celovito mirovno rešitev na podlagi dveh varnih in obstoja sposobnih držav; priporoča večjo zavezanost Unije stališčem četverice (zavzemanje za nenasilje, priznanje Izraela in sprejetje predhodnih sporazumov in obveznosti, vključno z mirovnim načrtom); meni, da morata nova palestinska vlada narodne enotnosti in priznanje sprejetih sporazumov z Izraelom spodbuditi EU, da okrepi svojo udeležbo v Palestini; ne glede na prejšnjo točko meni, da morata izraelska in palestinska vlada načeloma spoštovati meje, določene leta 1967, kot ločnico med dvema neodvisnima državama, ki se medsebojno priznavata; meni, da je lahko pri tem koristna neposredna vključitev arabskih držav; enako podpira poziv četverice k stalni mednarodni pomoči palestinskemu ljudstvu;
35. prav tako priporoča sprejetje ukrepov za krepitev čezatlantskih odnosov z Združenimi državami na eni strani in Latinsko Ameriko ter pospešitev njenega procesa integracije na drugi strani, na enakopravnih temeljih, vključno z bojem proti terorizmu ob spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega prava, prek novega sporazuma o čezatlantskem partnerstvu, ki bo nadomestil obstoječo novo čezatlantsko agendo; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev rednega revizijskega mehanizma za takšen sporazum o čezatlantskem partnerstvu, podobnega revizijskemu mehanizmu evropskega statističnega sistema, s katerim si strokovnjaki iz EU in Združenih držav stalno prizadevajo za izboljšanje čezatlantskega partnerstva, da v celoti izkoristijo njegove možnosti;
36. priporoča tudi nadaljevanje pogajanj o partnerskem sporazumu s Kitajsko pod pogojem, da se na področju demokracije in človekovih pravic dosežen znaten napredek; priporoča tudi, da se poglobi strateško partnerstvo z Indijo ter da se okrepi politično in gospodarsko sodelovanje z Japonsko in Aseanom, obenem pa naj se skuša doseči dejavno vlogo Unije pri odprtih vprašanj na korejskem polotoku, ki naj ne bo omejena le na financiranje;
37. močno priporoča, da se sprejmejo ukrepi za odločen nastop pri izvajanju strategije EU - Afrika, s preseganjem tradicionalne razvojne politike in politike pomoči, upoštevajoč bližnje portugalsko predsedstvo, ki bo gostilo naslednji vrh EU-Afrika, in za pospešitev regionalnih integracijskih procesov v Latinski Ameriki s sklenitvijo pridružitvenega sporazuma med EU in Mercosurjem ter z začetkom pogajanj o podobnih sporazumih s srednjeameriškimi državami in Andsko skupnostjo;
38. poudarja, da je treba dati nov zagon barcelonskemu procesu, da se v zadevnih državah še okrepi uravnoteženi gospodarski, družbeni in demokratični razvoj;
39. meni, da mora biti glede na bližnji sklep varnostnega sveta ZN o celovitem predlogu za rešitev statusa Kosova EU popolnoma pripravljena na izvajanje novih nalog in pristojnosti v tej regiji; razen tega poziva Svet, da glede prikritih konfliktov na Južnem Kavkazu in v Pridnestrju ukrepa strožje in bolj učinkovito;
40. opozarja na svoje obširne resolucije in poročila, ki se nanašajo na različna, za Unijo pomembna zemljepisna področja, saj vsebujejo dragocene prispevke k razpravi o tem, kako bi se morala razvijati politika Unije v odnosu do teh zemljepisnih področij;
Parlamentarni nadzor nad skupno zunanjo in varnostno politiko
41. je seznanjen z opisnim letnim poročilom o dejavnostih SZVP v letu 2005, ki ga je Svet predložil 30. junija 2006; ponavlja, da mora Svet Parlament ne le obveščati, ampak ga docela vključiti v razprave o najpomembnejših vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP za leto 2007; obžaluje, da Svet spet ni upošteval pravice Parlamenta do predhodnega letnega posveta o prihodnjih vidikih in usmeritvah za leto 2006, predvidene v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji in v medinstitucionalnem sporazumu z dne 6. maja 1999;
42. ugotavlja, da kljub temu, da je Svet kršil člen 21 Pogodbe o Evropski uniji, te zadeve iz postopkovnih razlogov ni mogoče posredovati Sodišču, ker člen 21 v skladu s členom 46 Pogodbe o Evropski uniji ni vključen na izčrpen seznam zadev, pri katerih določbe Pogodbe o EU glede tožb na Sodišču veljajo tudi za področje SZVP;
43. kljub temu poudarja, da Svet s tem, ko Parlament zgolj obvešča in mu predlaga opisne sezname dejavnosti SZVP, ki so se izvajale v preteklem letu, namesto da bi se z njim na začetku vsakega leta dejansko posvetoval o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah za tisto leto ter mu nato poročal, ali , in če je odgovor pritrdilen, kako je upošteval njegov prispevek, neizpodbitno krši bistvene določbe člena 21;
44. poziva Svet, naj to nepravilnost odpravi s širšo in prožnejšo razlago členov 42 in 43 novega medinstitucionalnega sporazuma o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju ter s tem Parlamentu zagotovi pravico, da se vsako leto opravi z njim posvetovanje glede prihodnjih vidikov in usmeritev SZVP; poudarja, da v obstoječih pogodbah ni napotil, da bi imel izraz „posvetovanje“ v omenjenem členu 21 drug pomen, kot ga ima ponavadi v pravu EU;
45. poudarja svojo pripravljenost, da s Svetom in visokim predstavnikom/generalnim sekretarjem Sveta na začetku vsakega leta razpravlja o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP za tekoče leto, saj je to odlična priložnost za posvetovanje s Parlamentom; nadalje meni, da bi bilo za kandidate za mesto visokega predstavnika/generalnega sekretarja zlasti koristno, da svoje programe predstavijo pred Odborom Evropskega parlamenta za zunanje zadeve;
46. spodbuja Svet in države članice, naj še naprej krepijo parlamentarni nadzor nad SZVP, s tem ko Evropskemu parlamentu prek uporabe mehanizma strukturiranega dialoga, predvidenega v novem medinstitucionalnem sporazumu, zagotovijo pomembnejšo vlogo, in s tesnejšim sodelovanjem med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti;
47. poudarja pomen vsebinske vključitve Parlamenta v razprave o mednarodnih pogodbah in sporazumih med EU ter tretjimi državami ter o postopku za njihovo sklenitev;
48. predlaga, da se sprejmejo ukrepi, ki bodo okrepili zlasti parlamentarni nadzor nad obveščevalnimi in varnostnimi službami pri:
a) odnosih med institucijami in agencijami EU:
– z dodelitvijo pristojnosti Parlamentu, da imenuje in razreši koordinatorja za boj proti terorizmu ter direktorje SitCena, Satelitskega centra EU (EUSC) in Eurojusta;
– z zagotavljanjem, da koordinator za boj proti terorizmu ter direktorji SitCena, EUSC in Eurojusta predložijo Parlamentu letno poročilo o dejavnostih in proračunu svojih uradov, ter z zagotavljanjem, da se ustrezno upoštevajo vsa morebitna poznejša priporočila in pripombe Parlamenta;
b) odnosih med državami članicami ter institucijami in agencijami EU:
– z razvojem sodelovanja med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, da se zagotovi demokratičen nadzor nad obveščevalnimi agencijami in organi EU ter preglednost nad dejavnostmi varnostnih in obveščevalnih služb na ravni EU in na nacionalni ravni za državljane Evropske unije, da bodo lahko zaupali vanje;
– s posodobitvijo medinstitucionalnega sporazuma z dne 7. novembra 2002 , zato da bodo informacije občutljive narave vključene v vse dejavnosti SZVP in bo zagotovljena popolna obveščenost Evropskega parlamenta o vseh razpoložljivih informacijah za celotno področje;
– z okrepitvijo zlasti vloge obstoječega posebnega odbora Evropskega parlamenta, kot je opredeljen v medinstitucionalnem sporazumu z dne 20. novembra 2002, o dostopu Evropskega parlamenta do občutljivih podatkov Sveta na področju a varnostne in obrambne politike2 , da se mu omogoči nadzor novih obveščevalnih organov na ravni EU (EUSC, SitCen, urad koordinatorja za boj proti terorizmu, Eurojust in vojaški štab EU);
– z dodelitvijo dejanskih pristojnosti pisarni koordinatorja za boj proti terorizmu prek okrepitve pristojnosti in pooblastil koordinatorja;
c) odnosih med EU in tretjimi državami:
– z uvedbo izmenjave informacij in najboljših praks med posebnim odborom Parlamenta in odbori, pristojnimi za obveščevalne dejavnosti v kongresu ZDA;
– s tem, da se od tretjih držav in še posebej držav pristopnic ali pridruženih držav zahteva, da prek svojih parlamentov ali vlad z enakovrednimi telesi iz EU izmenjujejo občutljive podatke ali obveščevalno gradivo, ki zadeva SZVP;
Financiranje SZVP/EVOP
49. meni, da skupni znesek 1,74 milijarde EUR, namenjen za SZVP za obdobje od 2007 do 2013, ni dovolj, da bi Unija uresničila svojo vlogo na svetovnem prizorišču, vendar priznava, da sredstva v višini 159,2 milijona EUR, ki so bila za SZVP odobrena za leto 2007, pomenijo precejšen napredek v primerjavi s prejšnjimi proračunskimi leti;
50. pozdravlja okrepitev poglavja o SZVP, o kateri sta se Parlament in Svet končno sporazumela in se dogovorila, da bo v obdobju 2007-2013 za SZVP na voljo vsaj 1 740 milijonov EUR; opozarja, da bo ta raven financiranja dejansko več kot potrojila raven iz stare finančne perspektive ter jo bodo ravno zato morali spremljati okrepljeni ukrepi za parlamentarni nadzor in boljše sodelovanje s strani Sveta;
51. pozdravlja novi medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006, ki je začel veljati 1. januarja 2007, ki krepi zlasti sodelovanje Parlamenta pri odločanju o SZVP, omogoča večji parlamentarni nadzor nad zunanjimi dejavnostmi Unije in nad financiranjem dejavnosti v okviru SZVP ter utrjuje in poudarja prejšnje določbe SZVP o rednem političnem posvetovanju z Evropskim parlamentom;
52. ponovno izraža obžalovanje, da so bila letna poročila Sveta doslej v bistvu omejena na opis dejavnosti SZVP, kot v preambulah navaja celo sam Svet, četudi člen 28 Pogodbe o EU predvideva posvetovanje o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno z njenimi finančnimi posledicami, ter upoštevanje stališč Parlamenta;
53. opozarja zlasti na člena 42 in 43 medinstitucionalnega sporazuma iz leta 2006, ki se nanašata na financiranje SZVP in zagotavljata strukturiran dialog med Svetom in Parlamentom, ki bi lahko ob njuni konstruktivni in prožni razlagi prispeval k resničnemu posvetovanju s pristojnim odborom; v ta namen pozdravlja pojasnilno dopisovanje med finskim predsedstvom Sveta in predsednikoma obeh udeleženih odborov, s katerim je bila pravica Parlamenta, da izrazi svoje mnenje, deloma izpolnjena;
54. opozarja pred omejevalno razlago člena 43 medinstitucionalnega sporazuma, ki bi lahko privedla do tega, da Parlament ne bil imel pravice, da se z njim na začetku vsakega leta opravi posvetovanje v zvezi z glavnimi vidiki in temeljnimi usmeritvami v tem letu v skladu s členom 21 Pogodbe o EU;
55. meni, da je pravo oceno finančnih posledic za proračun EU doslej oviralo pomanjkanje proaktivnega obveščanja s strani Sveta, čeprav je v prejšnjih letih prišlo do skupnih srečanj na to temo; meni, da je s podpisom novega medinstitucionalnega sporazuma sedaj nastopil čas za izvajanje tako črke kot duha teh določb, ki so bile sedaj jasno formalizirane;
56. obžaluje prejšnji odnos Sveta, saj je pomembne finančne informacije zagotavljal šele po tem, ko so bile že sprejete končne odločitve, in je s tem izničil sam namen te naloge; kljub temu pozdravlja določen napredek na tem področju, zlasti v povezavi z novo misijo na Kosovu, in pričakuje, da bo to v prihodnje redna praksa;
57. s tem v zvezi poudarja točki 42 in 43 novega medinstitucionalnega sporazuma; posebej poudarja potrebo, da se do 15. junija vsakega leta, popolnoma v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom, Svet posvetuje s Parlamentom o dokumentu, usmerjenem v prihodnost, ki določa glavne vidike in temeljne usmeritve SZVP, vključno z njihovimi finančnimi posledicami; poudarja, da se vključi ocena ukrepov, začetih v prejšnjem letu, in meni, da bi gledano v celoti to lahko zagotavljalo osnovo za resnično boljši demokratični nadzor;
58. obžaluje, glede na že nezadosten znesek, dodeljen SZVP v obdobju 2007–2013, da posebni člen v proračunskem poglavju o SZVP, ki je namenjen posebnim predstavnikom Evropske unije, ne preprečuje, da bi se povečalo število teh poslanikov, ki se načeloma imenujejo zgolj za posebne primere in ne smejo slabiti vloge delegacij Komisije na kraju samem;
59. opozarja, da posebni predstavniki Evropske unije sodijo v proračun SZVP ter da tudi v povezavi s finančnimi posledicami podaljšanja njihovih mandatov veljajo vse zadevne določbe iz točke 42 medinstitucionalnega sporazuma; meni, da je treba določiti merila za imenovanje in ocenjevanje posebnih predstavnikov EU, vključno z opredelitvijo in namenom njihovih nalog, trajanjem mandatov, usklajevanjem in dopolnjevanjem z delegacijami ES iz prvega stebra ter ocenjevanjem njihove možne „dodane vrednosti“; poziva Svet in Komisijo, naj v tem pogledu sodelujeta, vključno s tem, da zagotavljata pravočasen dostop do poročil o oceni, ki bi morala vključevati pomembne, temeljite in objektivne informacije, za njihovo pripravo pa bi moral biti odgovoren visoki predstavnik;
60. izraža posebno zaskrbljenost, da doslej noben parlament pravzaprav ni imel možnosti, da bi ocenil mešane ukrepe SZVP, ki so imeli za posledico odhodke, katere so povzročili tako civilni ukrepi kot ukrepi vojaške ali obrambne narave; poudarja, da je to posledica razdrobljenih razmer, v katerih imajo nacionalni parlamenti vpogled v vojaški/obrambni del financiranja, Evropski parlament pa ima vpogled izključno v civilne vidike; poudarja, da bi moral biti omogočen nadzor celotnega obsega teh kombiniranih civilnih in vojaških ukrepov ter zato poziva Svet in Komisijo, naj v polni meri sodelujeta pri iskanju načinov, kako ustvariti celovito sliko teh misij in njihovih mnogovrstnih struktur financiranja;
61. obžaluje, da v novem medinstitucionalnem sporazumu ni izrecno predvideno financiranje skupnih stroškov vojaških operacij v okviru EVOP iz proračuna Skupnosti, zaradi česar bo prekinjena sedanja praksa poseganja po dopolnilnih proračunskih ali zagonskih sredstvih držav članic;
62. zato obžaluje, da novi medinstitucionalni sporazum ne spreminja obstoječih pravil o operacijah EVOP, kot je načelo, da vsaka stran nosi svoje stroške, ali drugih ad hoc ureditev, kot je na primer tako imenovani „mehanizem Athena“; opozarja, da morajo ob takšni ureditvi prevzeti finančno breme države članice, ki največ prispevajo na kraju samem, kar ogroža prihodnje sodelovanje pri operacijah EVOP in ustvarja razmere, ki bi se jim lahko izognili s financiranjem takih operacij iz proračuna EU;
63. obžaluje, da je Svet vsaj v enem primeru določene stroške financiral preko „mehanizma Athena“ navkljub jasnemu mnenju Komisije, da bi bilo treba zadevne odhodke financirati iz proračuna EU; meni, da je obveznost Sveta in Komisije obveščati Parlament in se z njim posvetovati na področjih, o katerih obstajajo dvomi, ter ne more sprejeti enostranskih odločitev Sveta;
64. prosi Svet, naj obvesti Parlament o novih določbah v zvezi z medvladnim „mehanizmom Athena“, ki so jih ministri sprejeli decembra 2006; je presenečen, da se Svetu ni zdelo primerno o tej zadevi obvestiti Parlament na dveh skupnih srečanjih jeseni 2006, glede na to, da je razprava o tej točki potekala prej v tem letu;
65. posledično poziva k uvedbi nove proračunske metodologije, da se poveča preglednost pri porabi proračunskih sredstev, namenjenih EVOP, in za podporo razvoju vojaških in civilnih zmogljivosti, potrebnih za izpolnjevanje ciljev evropske varnostne strategije:
a) v začetni fazi bi Svet pripravil proračunski dokument, iz katerega bi bile razvidne zaveze držav članic za izpolnitev civilnega globalnega cilja 2008 in vojaškega globalnega cilja 2010;
b) v drugi fazi bi se morale države članice zavezati k EVOP prek okvirnega „proračuna“, o katerem bi Evropski Parlament in parlamenti držav članic letno skupaj razpravljali, v katerem bi na večletni osnovi zagotovili sredstva za financiranje opreme in osebja, potrebnega za operacije EVOP, s čemer bi države članice pokazale pripravljenost, da porabijo sredstva za EVOP in da zagotovijo večjo preglednosti pri porabi za vojaške namene;
c) in končno s sprejemanjem skupnih sklepov o racionalizaciji proračuna za SZVP in EVOP, vključno z računovodstvom za nacionalne odhodke na ravni EU na področjih varnosti in obrambe, v okviru prenovljenega finančnega sistema EU, predvidenega za 2008-2009;
66. ugotavlja, da Komisija vsa neporabljena sredstva v poglavju SZVP, zlasti terjatve, v skladu s finančno uredbo naknadno obravnava kot „namenske prejemke“ in jih tako v naslednjem letu uvrsti nazaj v proračunsko vrstico; ni prepričan, da je to v skladu z določbami finančne uredbe, in prosi Računsko sodišče, naj to zadevo preveri;
*
* *
67. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, generalnemu sekretarju NATO in predsedniku skupščine Sveta Evrope.
- [1] UL C 297 E, 7.12.2006, str. 182.
- [2] UL C 247 E, 6.10.2005, str. 88.
- [3] UL C 288 E, 25.11.2006, str. 59.
- [4] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0495.
- [5] UL C 290 E, 29.11.2006, str. 396.
- [6] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0270 in P6_TA(2006)0566.
- [7] UL C 298 E, 8.12.2006, str. 226 in 235.
- [8] UL C 82 E, 1.4.2004, str. 610 in Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0348.
- [9] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0346.
- [10] UL C 320 E, 15.12.2005, str. 253.
- [11] UL C 292 E, 1.12.2006, str. 112.
- [12] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0569.
- [13] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0568.
MNENJE Odbora za proračun (28.2.2007)
za Odbor za zunanje zadeve
o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti (točka H, odstavek 40 medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999) – 2005
(2006/2217(INI))
Pripravljavec mnenja: Antonis Samaras
POBUDE
Odbor za proračun poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:
1. pozdravlja novi medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju z dne 17. maja 2006, ki je začel veljati 1. januarja 2007 in ki utrjuje in poudarja predhodne določbe skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) o rednem političnem posvetovanju z Evropskim parlamentom; meni, da bo izvajanje tega sporazuma bistveno pripomoglo k boljšemu demokratičnemu nadzoru nad financiranjem ukrepov SZVP;
2. pozdravlja okrepitev poglavja o SZVP, o kateri sta se Parlament in Svet končno sporazumela in se dogovorila, da bo v obdobju 2007-2013 za SZVP na voljo vsaj 1 740 milijonov EUR; opozarja, da bo ta raven financiranja dejansko več kot potrojila raven iz stare finančne perspektive ter jo bodo ravno zato morali spremljati okrepljeni ukrepi za parlamentarni nadzor in boljše sodelovanje s strani Sveta;
3. ponovno izraža svoje obžalovanje, da so bila letna poročila Sveta doslej v bistvu omejena na opis dejavnosti SZVP, kot v preambulah navaja celo sam Svet, četudi člen 28 Pogodbe o EU predvideva posvetovanje o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno z njenimi finančnimi posledicami, ter upoštevanje stališč Parlamenta;
4. meni, da je pravo oceno finančnih posledic za proračun EU doslej oviralo pomanjkanje proaktivnega obveščanja s strani Sveta, čeprav je v prejšnjih letih prišlo do skupnih srečanj na to temo; meni, da je s podpisom novega medinstitucionalnega sporazuma sedaj nastopil čas za izvajanje tako črke kot duha teh določb, ki so bile sedaj jasno formalizirane;
5. obžaluje prejšnji odnos Sveta, saj je pomembne finančne informacije zagotavljal šele po tem, ko so bile že sprejete končne odločitve, in je s tem izničil sam namen te naloge; kljub temu pozdravlja določen napredek na tem področju, zlasti v povezavi z novo misijo na Kosovu, in pričakuje, da bo to v prihodnje redna praksa;
6. s tem v zvezi poudarja točki 42 in 43 novega medinstitucionalnega sporazuma; posebej poudarja potrebo, da se do 15. junija vsakega leta, popolnoma v skladu z novim medinstitucionalnim sporazumom, Svet posvetuje s Parlamentom o dokumentu, usmerjenem v prihodnost, ki določa glavne vidike in temeljne usmeritve SZVP, vključno z njihovimi finančnimi posledicami; poudarja, da se vključi ocena ukrepov, začetih v prejšnjem letu, in meni, da bi gledano v celoti to lahko zagotavljalo osnovo za resnično boljši demokratični nadzor;
7. izraža posebno zaskrbljenost, da doslej noben parlament pravzaprav ni imel možnosti, da bi ocenil mešane ukrepe SZVP, ki so imeli za posledico odhodke, katere so povzročili tako civilni ukrepi kot ukrepi vojaške ali obrambne narave; poudarja, da je to posledica razdrobljenih razmer, v katerih imajo nacionalni parlamenti vpogled v vojaški/obrambni del financiranja, Evropski parlament pa ima vpogled izključno v civilne vidike; poudarja, da bi moral biti omogočen nadzor celotnega obsega teh kombiniranih civilnih in vojaških ukrepov ter zato poziva Svet in Komisijo, naj v polni meri sodelujeta pri iskanju načinov, kako ustvariti celovito sliko teh misij in njihovih mnogovrstnih struktur financiranja;
8. opozarja, da posebni predstavniki Evropske unije spadajo pod proračun SZVP ter da tudi v povezavi s finančnimi posledicami podaljšanja njihovih mandatov veljajo vse zadevne določbe iz točke 42 medinstitucionalnega sporazuma; meni, da je treba določiti merila za imenovanje in ocenjevanje posebnih predstavnikov EU, vključno z opredelitvijo in namenom njihovih nalog, trajanjem mandatov, usklajevanjem in dopolnjevanjem z delegacijami ES iz prvega stebra ter ocenjevanjem njihove možne „dodane vrednosti“; poziva Svet in Komisijo, naj v tem pogledu sodelujeta, tudi s tem, da zagotavljata pravočasen dostop do poročil o oceni, ki bi morala vključevati vsebinske, temeljite in objektivne informacije, za njihovo pripravo pa bi moral biti odgovoren visoki predstavnik;
9. obžaluje, da je Svet vsaj v enem primeru določene stroške financiral preko „mehanizma Athena“ navkljub jasnemu mnenju Komisije, da bi bilo treba zadevne odhodke financirati iz proračuna EU; meni, da je obveznost Sveta in Komisije obveščati Parlament in se z njim posvetovati na področjih, o katerih obstajajo dvomi, ter ne more sprejeti enostranskih odločitev Sveta;
10. prosi Svet, naj obvesti Parlament o novih določbah v zvezi z medvladnim „mehanizmom Athena“, ki so jih ministri sprejeli decembra 2006; je presenečen, da se Svetu ni zdelo primerno o tej zadevi obvestiti Parlament na dveh skupnih srečanjih jeseni 2006, glede na to, da je razprava o tej točki potekala prej v tem letu;
11. ugotavlja, da Komisija vsa neporabljena sredstva v poglavju SZVP, zlasti terjatve, v skladu s finančno uredbo naknadno obravnava kot „namenske prejemke“ in jih tako v naslednjem letu uvrsti nazaj v proračunsko vrstico; ni prepričan, da je to v skladu z določbami finančne uredbe, in prosi Računsko sodišče, naj zadevo preveri.
POSTOPEK
Naslov |
Letno poročilo 2005 o skupni zunanji in varnostni politiki |
||||||
Št. postopka |
|||||||
Pristojni odbor |
AFET |
||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
BUDG |
||||||
Okrepljeno sodelovanje |
|
||||||
Pripravljavec/-ka mnenja |
Antonis Samaras 20.9.2004 |
||||||
Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja |
|
||||||
Obravnava v odboru |
24.1.2007 |
27.2.2007 |
|
|
|
||
Datum sprejetja |
27.2.2007 |
||||||
Izid končnega glasovanja |
za: proti: vzdržani: |
20 0 0 |
|||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Reimer Böge, James Elles, Szabolcs Fazakas, Salvador Garriga Polledo, Louis Grech, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Anne E. Jensen, Sergej Kozlík, Janusz Lewandowski, Vladimír Maňka, Mario Mauro, Umberto Pirilli, Petre Popeangă, Antonis Samaras, László Surján, Helga Trüpel, Kyösti Virrankoski |
||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Hans-Peter Martin, Margarita Starkevičiūtė |
||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
|
||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
... |
||||||
POSTOPEK
Naslov |
Letno poročilo Sveta Evropskemu parlamentu o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah SZVP, vključno s finančnimi posledicami za splošni proračun Evropskih skupnosti (točka H, odstavek 40 medinstitucionalnega sporazuma z dne 6. maja 1999) – 2005 |
|||||||||||
Referenčni dokumenti |
||||||||||||
Pristojni odbor |
AFET |
|||||||||||
Odbori, zaprošeni za mnenje |
BUDG |
|
|
|
|
|||||||
Odbori, ki niso dali mnenja |
|
|
|
|
|
|||||||
Okrepljeno sodelovanje |
|
|
|
|
|
|||||||
Poročevalec/-ka |
Elmar Brok |
|
||||||||||
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka |
|
|
||||||||||
Obravnava v odboru |
23.1.2007 |
21.3.2007 |
|
|
|
|||||||
Datum sprejetja |
27.3.2007 |
|||||||||||
Izid končnega glasovanja |
+ - 0 |
47 6 2 |
||||||||||
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Roberta Alma Anastase, Angelika Beer, Panagiotis Beglitis, Bastiaan Belder, Elmar Brok, Adrian-Mihai Cioroianu, Simon Coveney, Véronique De Keyser, Giorgos Dimitrakopoulos, Michael Gahler, Bronisław Geremek, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Jana Hybášková, Jelko Kacin, Helmut Kuhne, Joost Lagendijk, Vytautas Landsbergis, Francisco José Millán Mon, Philippe Morillon, Pasqualina Napoletano, Janusz Onyszkiewicz, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, João de Deus Pinheiro, Mirosław Mariusz Piotrowski, Bernd Posselt, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, Katrin Saks, Jacek Saryusz-Wolski, Hannes Swoboda, Konrad Szymański, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Kristian Vigenin, Jan Marinus Wiersma, Josef Zieleniec |
|||||||||||
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Giulietto Chiesa, Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, Glyn Ford, Milan Horáček, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Jaromír Kohlíček, Evgeni Kirilov, Aloyzas Sakalas, Luis Yañez-Barnuevo García |
|||||||||||
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Proinsias De Rossa, Ria Oomen-Ruijten |
|||||||||||
Datum predložitve |
4.4.2007 |
|||||||||||
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||||||