PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in 1107/70

4.4.2007 - ((13736/1/2006 – C6 0042/2007 – 2000/0212(COD)) - ***II

Odbor za promet in turizem
Poročevalec: Erik Meijer

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o skupnem stališču Sveta z namenom sprejetja Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in 1107/70

(13736/1/2006 – C6‑0042/2007 – 2000/0212(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (13736/1/2006 – C6‑0042/2007),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave[1] o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2000)0007)[2]

–   ob upoštevanju prvega spremenjenega predloga Komisije (KOM(2002)0107)[3],

–   ob upoštevanju drugega spremenjenega predloga Komisije (KOM(2005)0319)[4],

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 Poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za promet in turizem (A6-0131/2007),

1.  odobri skupno stališče, kot je bilo spremenjeno;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Skupno stališče Sveta	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 10
(10) V nasprotju z Uredbo (EGS) št. 1191/69, katere področje uporabe vključuje tudi storitve javnega potniškega prevoza po celinskih plovnih poteh, se smatra, da ni primerno, da se v tej uredbi uredi sklepanje pogodb o izvajanju javne službe v tem specifičnem sektorju. Za organizacijo storitev javnega potniškega prevoza po celinskih plovnih poteh torej veljajo splošna načela Pogodbe, razen če se države članice odločijo, da bodo v tem specifičnem sektorju uporabljale to uredbo. Določbe te uredbe ne preprečujejo vključitve celinskih plovnih poti v širše mestno, predmestno ali regionalno omrežje javnega potniškega prevoza.	(10) V nasprotju z Uredbo (EGS) št. 1191/69, katere področje uporabe vključuje tudi storitve javnega potniškega prevoza po celinskih plovnih poteh, se smatra, da ni primerno, da se v tej uredbi uredi sklepanje pogodb o izvajanju javne službe v tem specifičnem sektorju. Za organizacijo storitev javnega potniškega prevoza po celinskih plovnih poteh in po ozemeljskih morskih vodah torej veljajo splošna načela Pogodbe, razen če se države članice odločijo, da bodo v teh specifičnih sektorjih uporabljale to uredbo. Določbe te uredbe ne preprečujejo vključitve celinskih plovnih poti in plovnih poti po ozemeljskih morskih vodah v širše mestno, predmestno ali regionalno omrežje javnega potniškega prevoza.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 15
(15) Dolgoročne pogodbe lahko povzročijo zaprtje trga za nepotrebno dolgo obdobje, s čimer zmanjšajo pozitivne učinke pritiska konkurence. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe bi moralo biti omejeno, da bi se čim manj izkrivljalo konkurenco in hkrati ohranilo kakovost storitev. Vendar bi bilo treba predvideti možnost podaljšanja pogodb o izvajanju javne službe za največ polovico začetnega obdobja trajanja, kadar mora izvajalec javne službe vlagati v sredstva z izredno dolgo amortizacijsko dobo, in v primeru najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljene v členu 299 Pogodbe, spričo njihovih posebnih značilnosti in omejitev. Če izvajalec javne službe poleg tega izredno investira v infrastrukturo ali železniški vozni park in vozila – v smislu, da gre pri obeh investicijah za visoke zneske – in če je pogodba sklenjena na podlagi in za konkurenco odprtega razpisnega postopka, bi moralo biti mogoče podaljšanje tudi za dlje časa.	(15) Dolgoročne pogodbe lahko povzročijo zaprtje trga za nepotrebno dolgo obdobje, s čimer zmanjšajo pozitivne učinke pritiska konkurence. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe bi moralo biti omejeno, da bi se čim manj izkrivljalo konkurenco in hkrati ohranilo kakovost storitev. Podaljševanje pogodb je treba pogojevati z ugodnim odzivom uporabnikov, ki ga morajo pristojni organi preverjati v rednih časovnih presledkih in na vnaprej določen način, primeren za zagotavljanje objektivnosti. Vendar bi bilo treba predvideti možnost podaljšanja pogodb o izvajanju javne službe za največ polovico začetnega obdobja trajanja, kadar mora izvajalec javne službe vlagati v sredstva z izredno dolgo amortizacijsko dobo, in v primeru najbolj oddaljenih regij, kot so opredeljene v členu 299 Pogodbe, spričo njihovih posebnih značilnosti in omejitev. Če izvajalec javne službe izredno investira v infrastrukturo ali železniški vozni park in vozila – v smislu, da gre pri obeh investicijah za visoke zneske – in če je pogodba sklenjena na podlagi in za konkurenco odprtega razpisnega postopka, se že ob izvedbi naložbe opredeli cena ostanka za del, ki se v času trajanja pogodbe ni amortiziral, in jo plača izvajalec, ki sklene pogodbo za naslednje obdobje, in nadomesti izvajalca, ki je izvršil naložbo.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 17
(17) V skladu z načelom subsidiarnosti lahko pristojni organi določijo kakovostne standarde za obveznosti javnih služb, na primer glede minimalnih delovnih pogojev, pravic potnikov, potreb oseb z omejeno mobilnostjo ali varstva okolja.	(17) V skladu z načelom subsidiarnosti lahko pristojni organi izberejo način določanja socialnih meril in meril kakovosti, da bi ohranili in zvišali kakovostne standarde za obveznosti javnih služb, na primer glede minimalnih delovnih pogojev, pravic potnikov, potreb oseb z omejeno mobilnostjo, varstva okolja, varnosti potnikov in zaposlenih, in tudi za obveznosti kolektivnih pogodb ter drugih predpisov in sporazumov v zvezi z delovnimi mesti in socialno zaščito na mestu opravljanja storitve. Za zagotavljanje preglednih in primerljivih konkurenčnih pogojev med izvajalci se morajo posebne zahteve glede kakovosti storitve, ki jih predpisujejo pristojni organi, kadar so na voljo, sklicevati na evropska standarda kakovosti 13816 in 15140, ki ju je leta 2002 in 2006 potrdil Evropski odbor za standardizacijo (CEN). V vsakem primeru je treba zagotoviti, da se splošno veljavni standardi za ta področja v primerljivi obliki upoštevajo tudi za javne storitve železniškega in cestnega potniškega prometa.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba sporazume o ravni storitev, pogoji za dodeljevanje dovoljenj za poslovanje pa se morajo čim bolj jasno sklicevati na kakovost storitve za potrošnika. Evropski parlament je to stališče sprejel v prvi obravnavi (predlogi sprememb 32 in 37–51), Komisija pa je že sprejela te predloge sprememb (KOM(2002)107, člen 4a). Za doseganje tega in socialne zaščite zaposlenih pri konkurenci ni dovolj, da se socialna zaščita opredeli kot merilo ki ga lahko pristojni organ prostovoljno uporabi.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 20
(20) Kadar se javni organ odloči, da opravljanje storitve v splošnem interesu zaupa tretji osebi, mora izvajalca javne službe izbrati v skladu s pravom Skupnosti o javnih naročilih in koncesijah, kot izhaja iz členov 43 do 49 Pogodbe, ter v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Še posebej določbe te uredbe ne bi smele posegati v obveznosti, ki se v skladu z direktivami o sklepanju pogodb o javnih naročilih uporabljajo za javne organe, v kolikor pogodbe o izvajanju javne službe sodijo v njihovo področje uporabe.	(20) Kadar se javni organ odloči, da opravljanje storitve v splošnem interesu zaupa tretji osebi, mora izvajalca javne službe izbrati v skladu s pravom Skupnosti o javnih naročilih in koncesijah, kot izhaja iz členov 43 do 49 Pogodbe, ter v skladu z načeli preglednosti in enakega obravnavanja. Še posebej določbe te uredbe ne bi smele posegati v obveznosti, ki se v skladu z direktivami o sklepanju pogodb o javnih naročilih uporabljajo za javne organe, v kolikor pogodbe o izvajanju javne službe sodijo v njihovo področje uporabe. Zainteresiranim konkurentom je treba zagotoviti je treba enotno pravno varstvo, ki ne razlikuje med pogodbami, sklenjenimi v skladu s to uredbo in pogodbami, sklenjenimi v skladu z Direktivama 2004/17/ES in 2004/18/ES. Za preverjanje vseh sklenitev postopkov oddaje javnih naročil se zato enotno uporabljajo določbe Direktive 89/665/EGS.
Obrazložitev
Za nemoteno zagotavljanje prometnih storitev je potrebno pravno varstvo, ki bo hitro pripeljalo do končnega rezultata. Da bi bilo pravno varstvo učinkovito, se je treba izogniti različnim odločitvam o istem primeru. Enotno pravno varstvo pri sklepanju pogodb o izvajanju javne službe, vključno z naročili koncesij za storitve in pogodbami o izvajanju javne službe iz Direktive 2004/17/ES ali 2004/18/ES, v skladu s preverjenim postopkom iz Direktive 89/665/EGS je zato nujno potrebno.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 20 a (novo)
	(20a) Če prevozno podjetje na lastno pobudo prvič ponudi storitev v javnem potniškem prometu, mora imeti lokalni pristojni organ možnost, da ne razpiše za konkurenco odprtega razpisnega postopka in da podjetniško pobudo spodbudi z neposredno dodelitvijo časovno omejene izključne pravice izvajalcu javne službe. Nadomestila za izpolnitev obveznosti javne službe iz člena 3(1) v tem postopku niso mogoča. To ne velja za nadomestila iz člena 3(2) Uredbe.
Obrazložitev
Podjetja pogosto lahko bolje in prej ocenijo potrebo po storitvah javnega prevoza kot lokalni pristojni organi. Obstajati mora možnost, da se podjetjem, ki na lastno pobudo ponudijo prevozno storitev, neposredno dodeli enkratna in časovno omejena izključna pravica za to storitev. Če bi pristojni organi podjetjem tudi za prevozne storitve na lastno pobudo morali izključno pravico dodeliti prek javnega razpisa, bi bila vsaka motivacija za inovativnost podjetij že vnaprej zatrta.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 26
(26) Nadomestilo, ki ga pristojni organi dodelijo za pokritje stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja obveznosti javne službe, bi bilo treba izračunati tako, da ne pride do čezmerne kompenzacije. Kadar pristojni organ načrtuje sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe brez za konkurenco odprtega razpisa, bi moral upoštevati tudi podrobna pravila, ki zagotavljajo ustreznost zneska nadomestila in odražajo skrb za učinkovitost in kakovost storitev.	(26) Nadomestilo, ki ga pristojni organi dodelijo za pokritje stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja obveznosti javne službe, bi bilo treba izračunati tako, da ne pride do čezmerne kompenzacije in da ne določa premajhne kompenzacije. Predvsem je treba upoštevati, da se rezultati primerljivih storitev, dodeljenih prek javnega razpisa, uporabljajo kot merilo za izračun nadomestil. Kadar pristojni organ načrtuje sklenitev pogodbe o izvajanju javne službe brez za konkurenco odprtega razpisa, bi moral upoštevati tudi podrobna pravila, ki zagotavljajo ustreznost zneska nadomestila in odražajo skrb za učinkovitost in kakovost storitev. Ustrezna kakovost se lahko zagotovi tako, da je zahtevek do celotnega nadomestila možen, le če standardi kakovosti izpolnjujejo veljavne tehnične zahteve.
Obrazložitev
Veliko pristojnih organov še vedno določa obveznosti javnih služb glede na zgodovinska železniška podjetja, vendar brez ustreznega nadomestila za nastale stroške. Pristojni organi določajo premajhno nadomestilo za zahtevane obveznosti javnih služb. Za uveljavljanje tega nezadovoljivega položaja lahko uporabijo lastništvo železniških podjetij. Medtem ko morajo železniška podjetja imeti možnost, da predložijo najbolj konkurenčno ceno, mora ta odločitev ostati poslovna in v celoti v rokah zadevnih železniških podjetij. Javni organ ne sme biti pristojen za določanje nadomestila pod vrednostjo dejanskih stroškov zahtevanih storitev.
Izračun nadomestil je težko razumeti. Eden od načinov za izračun stroškov pri neposredni sklenitvi pogodbe, ki ima smisel, če je izvajalec javne službe podjetje, in ki se v pravu držav članic deloma že uporablja, je, da se kot merilo uporabi tržna cena primerljivih storitev. To je v skladu s 4. kriterijem Sodišča ES, hkrati pa preprečuje pravno negotovost, ki bi lahko privedla do neskladja s sodbo Sodišča ES s 24. julija 2003 v zadevi C-280/00.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 27
(27) Pristojni organ in izvajalec javne službe lahko z ustrezno preučitvijo vsakršnega vpliva, ki ga ima izvajanje obveznosti javne službe na povpraševanje po storitvah javnega potniškega prevoza v sistemu izračunavanja iz Priloge, dokažeta, da ni prišlo do čezmerne kompenzacije.	(27) Pristojni organ in izvajalec javne službe lahko z ustrezno preučitvijo vsakršnega vpliva, ki ga ima izvajanje obveznosti javne službe na povpraševanje po storitvah javnega potniškega prevoza v sistemu izračunavanja iz Priloge, dokažeta, da ni prišlo do čezmerne ali nezadostne kompenzacije.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe bi zagotovil pravno varnost v zvezi z modelom za ocenjevanje iz Priloge. Višina kompenzacije bi morala ustrezati stroškom, nastalim zaradi izvajanja obveznosti javne službe.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 31
(31) Pristojni organi lahko tekom prehodnega obdobja določbe te uredbe uvedejo v različnih trenutkih. Tako bo mogoče, da bodo izvajalci javnih služb s trgov, na katerih še ne bodo veljale določbe te uredbe, oddajali ponudbe za sklenitev pogodb o izvajanju javne službe na trgih, ki se bodo hitreje odprli regulirani konkurenci. Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da s sorazmernimi ukrepi preprečijo morebitna neravnovesja pri odpiranju trga javnega prevoza, in jim dati možnost, da v drugi polovici prehodnega obdobja zavrnejo ponudbe, predložene s strani podjetij, katerih več kot polovica vrednosti opravljenih storitev javnega prevoza ni bila podeljena v skladu s to uredbo, pod pogojem, da pri tem ravnajo brez diskriminacije in da se o tem odločijo pred javnim razpisom.	(31) Pristojni organi lahko tekom prehodnega obdobja določbe te uredbe uvedejo v različnih trenutkih. Tako bo mogoče, da bodo izvajalci javnih služb s trgov, na katerih še ne bodo veljale določbe te uredbe, oddajali ponudbe za sklenitev pogodb o izvajanju javne službe na trgih, ki se bodo hitreje odprli regulirani konkurenci. Pristojnim organom bi bilo treba omogočiti, da s sorazmernimi ukrepi preprečijo morebitna neravnovesja pri odpiranju trga javnega prevoza, in jim dati možnost, da v drugi polovici prehodnega obdobja zavrnejo ponudbe, predložene s strani podjetij, katerih storitve javnega prevoza niso bile podeljene v skladu s to uredbo, pod pogojem, da pri tem ravnajo brez diskriminacije in da se o tem odločijo pred javnim razpisom.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 36
(36) Ta uredba pokriva področje uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 o dodeljevanju pomoči v železniškem in cestnem prevozu ter prevozu po celinskih plovnih poteh. Navedena uredba se šteje za obsoletno, saj omejuje uporabo člena 73 Pogodbe, ne da bi zagotovila primerno pravno podlago za odobritev sedanjih investicijskih shem, zlasti v zvezi z investicijami v prometno infrastrukturo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Zato bi jo bilo treba razveljaviti, da se omogoči uporaba člena 73 Pogodbe na način, ki je prilagojen stalnim gibanjem v sektorju, brez poseganja v to uredbo in Uredbo Sveta (EGS) št. 1192/69 z dne 26. junija 1969 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij. Da bi se nadaljnje olajšala uporaba ustreznih predpisov Skupnosti, bo Komisija predlagala smernice o državni pomoči za investicije v železniškem prometu, vključno z investicijami v infrastrukturo v letu 2006.	(36) Ta uredba pokriva področje uporabe Uredbe Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 o dodeljevanju pomoči v železniškem in cestnem prevozu ter prevozu po celinskih plovnih poteh. Navedena uredba se šteje za obsoletno, saj omejuje uporabo člena 73 Pogodbe, ne da bi zagotovila primerno pravno podlago za odobritev sedanjih investicijskih shem, zlasti v zvezi z investicijami v prometno infrastrukturo v okviru javno-zasebnega partnerstva. Zato bi jo bilo treba razveljaviti, da se omogoči uporaba člena 73 Pogodbe na način, ki je prilagojen stalnim gibanjem v sektorju, brez poseganja v to uredbo in Uredbo Sveta (EGS) št. 1192/69 z dne 26. junija 1969 o skupnih pravilih za normalizacijo kontov železniških podjetij. Da bi se nadaljnje olajšala uporaba ustreznih predpisov Skupnosti, bo Komisija predlagala smernice o državni pomoči za investicije v železniškem prometu, vključno z investicijami v infrastrukturo v letu 2007.
Predlog spremembe 10 Člen 1, odstavek 2
2. Ta uredba se uporablja za nacionalno in mednarodno opravljanje storitev javnega potniškega prevoza po železnici in za ostale vrste prevoza po tirih ter za prevoz po cesti, razen za storitve, ki se opravljajo predvsem zaradi zgodovinskega ali turističnega pomena. Države članice lahko to uredbo uporabljajo za prevoz potnikov po celinskih plovnih poteh.	2. Ta uredba se uporablja za nacionalno in mednarodno opravljanje storitev javnega potniškega prevoza po železnici in za ostale vrste prevoza po tirih ter za prevoz po cesti, razen za storitve, ki se opravljajo predvsem zaradi zgodovinskega ali turističnega pomena. Države članice lahko to uredbo uporabljajo za prevoz potnikov po celinskih plovnih poteh in ozemeljskih morskih vodah.
Predlog spremembe 11 Člen 2, točka (f)
(f) „izključna pravica“ pomeni pravico, ki izvajalcu javne službe zagotavlja možnost opravljanja storitev javnega potniškega prevoza na izbrani liniji, omrežju ali območju, pri čemer izključuje vsakega drugega takšnega izvajalca;	(f) „izključna pravica“ pomeni pravico, ki izvajalcu javne službe za izpolnitev obveznosti javne službe zagotavlja možnost opravljanja določenih storitev javnega potniškega prevoza na izbrani liniji, omrežju ali območju, in hkrati deloma ali v celoti izključuje druge izvajalce iz izvajanja teh storitev;
Obrazložitev
Izključna pravica se nanaša le na izključno pravico, ki je potrebna za izpolnitev obveznosti javne službe. Izključna pravica velja, če so drugi izvajalci izključeni iz izvajanja ustrezne prevozne storitve. To je potrebno, ker dosedanja opredelitev ne določa izključne pravice v primeru, da sta dve podjetji pogodbeni stranki istega naročila o izvajanju storitev, čeprav zaradi te pravice vsi ostali izvajalci ne morejo dobiti dovoljenja za izvajanje teh storitev.
Predlog spremembe 12 Člen 2, točka (i)
(i) „pogodba o izvajanju javne službe“ pomeni enega ali več pravno zavezujočih aktov, ki potrjujejo dogovor med pristojnim organom in izvajalcem javne službe, da se izvajalcu javne službe zaupa upravljanje in izvajanje storitev javnega potniškega prevoza, za katere veljajo obveznosti javne službe; pogodba je lahko glede na pravo posamezne države članice tudi odločitev, ki jo sprejme pristojni organ: –         v obliki posamičnega zakonodajnega ali upravnega akta, ali –         vsebuje pogoje, pod katerimi pristojni organ sam opravlja storitve ali opravljanje teh storitev zaupa notranjemu izvajalcu;	(Ne zadeva slovenske različice).
Obrazložitev
(Ne zadeva slovenske različice).
Predlog spremembe 13 Člen 2, točka (i a) (novo)
	(ia) „notranji izvajalec“ pomeni pravno ločen subjekt, nad katerim pristojni organ izvaja popoln nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami. Da bi ugotovili obstoj takšnega nadzora, je treba upoštevati elemente, kot so raven prisotnosti v upravnih in vodstvenih organih ali nadzornih organih, s tem povezane specifikacije v statutih, lastništvo, dejanski vpliv in nadzor nad strateškimi odločitvami in posameznimi upravljavskimi odločitvami; (Sprejetje predloga spremembe bo vplivalo na spremembo celotnega besedila.)
Obrazložitev
Dodana je definicija notranjega izvajalca, kot je navedena v predlogu Komisije z julija 2005 (KOM(2005)0319). Notranji izvajalci so – glede na načelo samostojnega upravljanja javnih organov v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 pogodbe o ES – lahko samo pristojni organi po členu 2, pododstavek (c).
Predlog spremembe 14 Člen 3, odstavek 2
2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko obveznosti javne službe, katerih namen je določiti maksimalne tarife za vse potnike ali za določene kategorije potnikov, tudi predmet splošnih pravil. Pristojni organ v skladu z načeli, določenimi v členih 4 in 6 ter v Prilogi, izvajalcem javne službe nadomesti neto finančni učinek – pozitiven ali negativen – na stroške in prihodke, nastale zaradi upoštevanja tarifnih obveznosti, določenih s splošnimi pravili, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. To velja ne glede na pravico pristojnih organov, da obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife, vključijo v pogodbe o izvajanju javne službe.	2. Z odstopanjem od odstavka 1 so lahko obveznosti javne službe, katerih namen je določiti maksimalne tarife za vse potnike ali za določene kategorije potnikov, tudi predmet splošnih pravil. Pristojni organ v skladu z načeli, določenimi v členih 4 in 6 ter v Prilogi, izvajalcem javne službe nadomesti neto finančni učinek – pozitiven ali negativen – na stroške in prihodke, nastale zaradi upoštevanja tarifnih obveznosti, določenih s splošnimi pravili, tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija in se ne določi premajhna kompenzacija. To velja ne glede na pravico pristojnih organov, da obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife, vključijo v pogodbe o izvajanju javne službe.
Obrazložitev
Veliko pristojnih organov še vedno določa obveznosti javnih služb glede na zgodovinska železniška podjetja, vendar brez ustreznega nadomestila za nastale stroške. Pristojni organi določajo premajhno kompenzacijo za zahtevane obveznosti javnih služb. Za uveljavljanje tega nezadovoljivega položaja lahko uporabijo lastništvo železniških podjetij. Medtem ko morajo železniška podjetja imeti možnost, da predložijo najbolj konkurenčno ceno, mora ta odločitev ostati poslovna in v celoti v rokah zadevnih železniških podjetij. Javni organ ne sme imeti nobene pristojnosti za določanje kompenzacije pod vrednostjo dejanskih stroškov zahtevanih storitev.
Predlog spremembe 15 Člen 3, odstavek 3
3. Brez poseganja v določbe členov 73, 86, 87 in 88 Pogodbe lahko države članice iz področja uporabe te uredbe izključijo splošna pravila o finančnih nadomestilih za obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife za šolarje, študente, vajence in osebe z omejeno mobilnostjo.	3. Brez poseganja v določbe členov 73, 86, 87 in 88 Pogodbe lahko države članice iz področja uporabe te uredbe izključijo splošna pravila o finančnih nadomestilih za obveznosti javne službe, ki določajo maksimalne tarife za šolarje, študente, vajence in osebe z omejeno mobilnostjo. Te izjeme ne smejo povzročiti čezmerne ali nezadostne kompenzacije izvajalcem za nastale stroške.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe bi zagotovil pravno varnost v zvezi z modelom za ocenjevanje iz Priloge. Višina kompenzacije bi morala ustrezati stroškom, nastalim zaradi izvajanja obveznosti javne službe.
Predlog spremembe 16 Člen 3, odstavek 3 a (novo)
	3a. Izvajalec javne službe, ki želi prekiniti ali bistveno spremeniti svojo ponudbo v javnem potniškem prometu in za katerega ne veljajo obveznosti javne službe, o tem obvesti lokalni pristojni organu ob upoštevanju odpovednega roka najmanj treh mesecev. Pristojni organ lahko zahtevo po obvestitvi opusti.
Obrazložitev
Če izvajalec zaradi lastnega ekonomskega interesa zagotavlja storitev, ki ustreza potrebam javnega interesa, pogodba o izvajanju javne službe ni potrebna. Kljub temu mora biti lokalni pristojni organ obveščen o bistvenih spremembah ponudbe storitev dovolj zgodaj, da lahko sprejme primerne ukrepe. Predlog spremembe je v tem smislu skladen s trenutno veljavno določbo (člen 14(4) Uredbe (EGS) št. 1191/69).
Predlog spremembe 17 Člen 4, odstavek 1, točka (i)
(i) jasno opredeljujejo obveznosti javne službe, ki jih mora izvajalec javne službe izpolniti, in zadevno geografsko področje;	(i) jasno opredeljujejo obveznosti javne službe, ki jih mora izvajalec javne službe izpolniti, vrsto in obseg dodeljene izključne pravice ter zadevno geografsko področje;
Obrazložitev
Da bi izvajalec lahko ocenil s prihodki povezano tveganje, je treba v pogodbi o izvajanju storitev določiti vrsto in obseg izključne pravice. Določitev je potrebna tudi zato, da se prepreči prekrivanje pri dodeljevanju nadaljnjih izključnih pravic tretji osebi, izpolnjevati pa mora stroge zahteve po preglednosti in objektivnosti.
Predlog spremembe 18 Člen 4, odstavek 1, točka (ii)
(ii) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo parametre, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija. V primeru pogodb o izvajanju javne službe, sklenjenih v skladu s členom 5(2), (4), (5) in (6), se ti parametri določijo tako, da nobeno nadomestilo ne more preseči zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček;	(ii) vnaprej na objektiven in pregleden način določajo parametre, na podlagi katerih se izračuna nadomestilo tako, da se prepreči čezmerna kompenzacija in se ne določi premajhna kompenzacija. V primeru pogodb o izvajanju javne službe, sklenjenih v skladu s členom 5(2), (4), (5) in (6), se ti parametri določijo tako, da nobeno nadomestilo ne more preseči zneska, potrebnega za kritje neto finančnega učinka na stroške in prihodke, nastale zaradi izpolnjevanja obveznosti javne službe, pri čemer se upoštevajo s tem povezani prihodki, ki jih izvajalec javne službe obdrži, in tudi primeren dobiček. Dejanski stroški izvajalca pri izpolnjevanju obveznosti javne službe so stroški, ki bi jih pri izpolnjevanju omenjenih obveznosti imel povprečen, dobro organiziran izvajalec;
Obrazložitev
Veliko pristojnih organov določa obveznosti javnih služb glede na zgodovinska železniška podjetja, vendar brez ustreznega nadomestila za nastale stroške. Drugače povedano, pristojni organi določajo premajhno kompenzacijo za zahtevane obveznosti javnih služb. Za uveljavljanje tega nezadovoljivega položaja lahko uporabijo lastništvo železniških podjetij. Medtem ko morajo železniška podjetja imeti možnost, da predložijo najbolj konkurenčno ceno, mora ta odločitev ostati v celoti v rokah zadevnih železniških podjetij. Javni organ ne sme imeti nobene pristojnosti za določanje kompenzacije pod vrednostjo dejanskih stroškov zahtevanih storitev.
Dopolnitev člena 4(1)(ii) zagotavlja uskladitev uredbe s sodno prakso Sodišča ES glede subvencij. Pri tem je upoštevan četrti kriterij iz zadeve Altmark-Trans (gl. sodbo SES v zadevi C-280/00 (Altmark Trans), točka 93). To je ključen kriterij, ki naj bi tudi v primeru neposredne sklenitve pogodbe zagotovil učinkovito in gospodarno izvajanje storitev in na ta način učinkovito preprečil prekomerno kompenzacijo.
</Amend>
Predlog spremembe 19 Člen 4, odstavek 3
3. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe je omejeno in ni daljše od desetih let za avtobusne storitve in petnajstih let za storitve potniškega prevoza po železnici in za druge vrste prevoza po tirih. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe, ki zadevajo več vrst prevoza, je omejeno na petnajst let, če prevoz po železnici in druge vrste prevoza po tirih predstavljajo več kot 50 % vrednosti zadevnih storitev.	3. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe je omejeno in ni daljše od desetih let za avtobusne storitve in petnajstih let za storitve potniškega prevoza po železnici in za druge vrste prevoza po tirih. Trajanje pogodb o izvajanju javne službe, ki zadevajo več vrst prevoza, je omejeno na petnajst let, če prevoz po železnici in druge vrste prevoza po tirih predstavljajo več kot 50 % vrednosti zadevnih storitev. Ne glede na člen 5(5) se pogodbe o storitvah železniškega prevoza sklenejo za najmanj tri leta.
Obrazložitev
Železniška podjetja, ki želijo nuditi storitve na visoki ravni in izpolnjujejo obveznosti, ki izvirajo iz pravnega reda Evropskih skupnosti, morajo nenehno izvajati investicije. Glede na obseg takšnih investicij in dejstvo, da trajajo po več let, morajo biti podjetjem zagotovljene pogodbe za najmanj tri leta. Krajše pogodbe namreč podjetjem, ki opravljajo javno storitev, ne jamčijo finančne stabilnosti.
Predlog spremembe 20 Člen 4, odstavek 5 a (novo)
	5. Pristojni organi:   a) zagotavljajo ustrezne storitve javnega potniškega prometa; b) sklepajo pogodbe o izvajanju javne službe ali določijo splošna pravila za zagotovitev izvajanja storitev javnega prevoza; c) sprejemajo pogoje glede izvajanja javnih služb za zagotovitev ustreznih storitev; d) spremljajo in ocenjujejo, kako izvajalci izvajajo pogodbe in izpolnjujejo splošna pravila; e) sprejemajo ukrepe, vključno z naložitvijo kazni ali prenehanjem pogodbe o izvajanju javne službe, kadar izvajalci ne zagotavljajo kakovostnih storitev ali ravni storitev, ki so predpisane v pogodbi.
Obrazložitev
Predlog spremembe pristojnim organom omogoča, da kaznujejo izvajalce ali prekinejo pogodbe z njimi, kadar ti ne delujejo v skladu z dogovorjenimi standardi kakovosti, ki so zapisani v pogodbi o izvajanju javnih služb.
Predlog spremembe 21 Člen 4, odstavek 7
7. Razpisna dokumentacija in pogodbe o izvajanju javne službe so pregledni glede tega, ali je mogoče sklepanje pogodb s podizvajalci ali ne. V pogodbi o izvajanju javne službe so v skladu z nacionalnim pravom in pravom Skupnosti določeni pogoji, ki se uporabljajo za sklepanje pogodb s podizvajalci.	7. Razpisna dokumentacija in pogodbe o izvajanju javne službe so pregledni glede tega, ali in v kakšnem obsegu je mogoče sklepanje pogodb s podizvajalci ali ne. V primeru podizvajanja mora izvajalec, ki upravlja in izvaja storitve javnega potniškega prometa v skladu z uredbo, opraviti večino storitev javnega potniškega prometa sam. V pogodbi o izvajanju javne službe so v skladu z nacionalnim pravom in pravom Skupnosti določeni pogoji, ki se uporabljajo za sklepanje pogodb s podizvajalci.
Obrazložitev
Če se raba vozil in osebja prenese izključno na podizvajalce, ki lahko spet nastavijo svoje podizvajalce, zna to pripeljati do negativnih posledic za obstoječe socialne standarde in standarde kakovosti. To je mogoče preprečiti le tako. da mora podjetje, s katerim je bila sklenjena pogodba o izvajanju javne službe, v primeru sklenitve pogodbe s podizvajalcem samo zagotoviti prevladujoči del storitve javnega potniškega prevoza.
Že sedaj je mogoče opaziti, da veliki koncerni oddajajo ponudbe brez proizvodnih sredstev in osebja, podizvajalce pri tem ovirajo, po pridobitvi koncesije pa lahko malim in srednje velikim podjetjem narekujejo pogoje poslovanja. Zato se v posameznih primerih lahko dejavno spodbuja tržno ravnovesje in določijo najmanjše in tudi največje kvote za podizvajalce. Le s samoizpolnitveno kvoto je v konkurenčnih pogojih mogoče doseči enakovreden položaj z lokalnimi malimi in srednje velikimi podjetji.
Predlog spremembe 22 Člen 5, odstavek 2, pododstavek 1
2. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se lahko vsak lokalni pristojni organ – ne glede na to, ali gre za posamezen organ ali skupino organov, ki opravljajo integrirane storitve javnega potniškega prevoza – odloči, da bo sam opravljal storitve javnega potniškega prevoza ali da bo pogodbe o izvajanju javne službe sklenil neposredno s pravno ločenim subjektom, nad katerim lokalni pristojni organ – ali v primeru skupine organov, vsaj en lokalni pristojni organ – izvaja nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami (v nadaljnjem besedilu "notranji izvajalec"). Kadar lokalni pristojni organ sprejme tako odločitev, se uporablja naslednje:	2. Pod pogojem, da nacionalno pravo to dopušča, se lahko vsak lokalni pristojni organ – ne glede na to, ali gre za posamezen organ, skupino organov ali s strani pristojnih organov ustanovljen ad hoc organ, ki opravljajo integrirane storitve javnega potniškega prevoza v gospodarsko in družbeno povezanem prometnem prostoru – odloči, da bo sam opravljal storitve javnega potniškega prevoza ali da bo pogodbe o izvajanju javne službe sklenil neposredno s pravno ločenim subjektom, nad katerim lokalni pristojni organ, skupina organov ali s strani pristojnih organov ustanovljen organ izvaja nadzor, ki je primerljiv z nadzorom, ki ga izvaja nad svojimi službami (v nadaljnjem besedilu "notranji izvajalec"). Kadar lokalni pristojni organ sprejme tako odločitev, se uporablja naslednje:
Obrazložitev
Iz nacionalnega prava praviloma ni razvidno, ali je določeno ravnanje prepovedano ali ne. Pravna jasnost se lahko doseže le, če se na ravni nacionalnega prava zahteva jasne izvedbene določbe. To je tudi v skladu z načelom subsidiarnosti. Pravo ES omogoča postopkovne predpise, ki so poenoteni po vsej Evropi, vendar bo šele aktivna izbira nacionalnega zakonodajalca odločila, katere instrumente bodo uporabile posamezne države članice.
Predlog spremembe 23 Člen 5, odstavek 2, točka (a)
(a) da bi ugotovili, ali lokalni pristojni organ izvaja nadzor, se upošteva elemente, kot so stopnja prisotnosti v upravnih in vodstvenih organih ali nadzornih organih, s tem povezane specifikacije v statutih, lastništvo, dejanski vpliv in nadzor nad strateškimi odločitvami in posameznimi upravljavskimi odločitvami. V skladu s pravom Skupnosti 100 % lastništvo s strani pristojnega javnega organa, zlasti v primeru javno-zasebnih partnerstev, ni nujni pogoj za vzpostavitev nadzora v smislu tega odstavka, če obstaja prevladujoč javni vpliv in če se ta nadzor lahko vzpostavi na podlagi drugih meril;	(a) da bi ugotovili, ali lokalni pristojni organ izvaja nadzor, se upošteva elemente, kot so stopnja prisotnosti v upravnih in vodstvenih organih ali nadzornih organih, s tem povezane specifikacije v statutih, lastništvo, dejanski vpliv in nadzor nad strateškimi odločitvami in posameznimi upravljavskimi odločitvami. V skladu s pravom Skupnosti 100 % lastništvo s strani pristojnega javnega organa, zlasti v primeru javno-zasebnih partnerstev, ni nujni pogoj za vzpostavitev nadzora v smislu tega odstavka, če so bili vsi zasebni partnerji izbrani z javnim razpisom, veljavnim za trajanje pogodbe o izvajanju javne službe. Poleg tega zasebni partnerji, posamezno ali kolektivno, na javnega operaterja ne morejo vršiti odločilnega vpliva v smislu mednarodnega računovodskega standarda MRS št. 28, navedenega v Uredbi komisije (ES) št. 2238/2004 z dne 29. decembra 2004 o spremembi Uredbe (ES) št. 1725/2003 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1606/2002 glede IFRS 1, MRS št. 1 do 10, 12 do 17, 19 do 24, 27 do 38, 40 in 41 ter SIC št. 1 do 7, 11 do 14, 18 do 27, 30 do 331. ___________   1UL L 394, 31.12.2004, str. 1.
Predlog spremembe 24 Člen 5, odstavek 2, točka (b)
(b) pogoj za uporabo tega odstavka je, da notranji izvajalec in vsak subjekt, nad katerim ima ta izvajalec še tako majhen vpliv, izvajata vse svoje dejavnosti javnega potniškega prevoza na ozemlju pristojnega lokalnega organa – ne glede na morebitne izhodne povezave ali druge pomožne elemente te dejavnosti, ki vstopajo na ozemlje sosednjih lokalnih pristojnih organov – in da ne sodelujeta v za konkurenco odprtih razpisih v zvezi z opravljanjem storitev javnega potniškega prevoza, organiziranih zunaj ozemlja lokalnega pristojnega organa;	(b) pogoj za uporabo tega odstavka je, da notranji izvajalec in vsak subjekt, nad katerim ima ta izvajalec ali pristojni lokalni organ še tako majhen vpliv, izvajata vse svoje dejavnosti javnega potniškega prevoza na ozemlju pristojnega lokalnega organa – ne glede na morebitne izhodne povezave ali druge pomožne elemente te dejavnosti, ki vstopajo na ozemlje sosednjih lokalnih pristojnih organov – in da ne sodelujeta v za konkurenco odprtih razpisih v zvezi z opravljanjem storitev javnega potniškega prevoza, organiziranih zunaj ozemlja lokalnega pristojnega organa;
Obrazložitev
Ta dodatek zagotavlja, da prepovedi sodelovanja na javnih razpisih zunaj ozemlja ni mogoče enostavno zaobiti s pomočjo povezanih podjetij notranjega izvajalca.
Za konkurenco brez omejitev mora biti pravilo o izvzetju neposredne sklenitve pogodbe z notranjim izvajalcem kar se da omejeno. Pri tem je odločilnega pomena ozemeljska omejitev. S tem se prepreči, da je notranji izvajalec iz zaščitenega trga dejaven na drugih trgih, kjer uživa prednosti, ki izkrivljajo konkurenco. Jasna in ozka opredelitev ozemeljskega področja, na katerem je dejaven notranji izvajalec, je odločilnega pomena. Širitev ozemlja na izhodne povezave in druge pomožne elemente te dejavnosti na ozemlju sosednjih organov se zato črta.
Predlog spremembe 25 Člen 5, odstavek 2, točka (c)
(c) ne glede na točko (b) lahko notranji izvajalec sodeluje v poštenih, za konkurenco odprtih razpisih, začenši 2 leti pred iztekom svoje neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe, pod pogojem da je bila sprejeta dokončna odločitev za oddajo storitev javnega potniškega prevoza, ki so predmet pogodbe z notranjim izvajalcem, v poštenem, za konkurenco odprtem razpisu in da notranji izvajalec ni sklenil nobene druge neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe;	2(c) ne glede na točko (b) lahko notranji izvajalec sodeluje v poštenih, za konkurenco odprtih razpisih, začenši eno leto pred iztekom svoje neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe, pod pogojem, da je bila sprejeta dokončna in nepreklicna odločitev za oddajo storitev javnega potniškega prevoza, ki so predmet pogodbe z notranjim izvajalcem, v poštenem, za konkurenco odprtem razpisu, in da notranji izvajalec ni sklenil nobene druge neposredno sklenjene pogodbe o izvajanju javne službe. V primeru, da pristojni organ v roku dveh let prekliče to odločitev, vse pogodbe, ki so bile v tem času sklenjene z izvajalcem, avtomatično prenehajo veljati;
Obrazložitev
Takšne odločitve pristojni organ ne bo sprejel nepričakovano in notranji izvajalec bo imel dovolj časa za pripravo med postopkom sprejemanja odločitve. Odločitev mora biti nepreklicna za zagotovitev, da notranji izvajalec ne pridobi pogodb z razpisom in nato obnovi prejšnjo neposredno sklenjeno pogodbo.
Cilj tega člena je omogočiti postopno odprtje tega trga konkurenci. Načelo samoupravljanja javnih organov le-tem med drugim omogoča, da lahko vedno spremenijo poprej sprejete odločitve, zlasti po volitvah. Zato je treba predvideti določbe, ki bodo zagotavljale, da med konkurenčnimi izvajalci ne bo prišlo do diskriminacije. V primeru sprememb odločitev pristojnega organa o neposredni sklenitvi pogodbe o izvajanju s svojim notranjim izvajalcem, morajo pogodbe, ki so bile z notranjim izvajalcem sklenjene v zadnjih dveh letih, avtomatično prenehati veljati.
Predlog spremembe 26 Člen 5, odstavek 2, točki (d a) in (d b) (novo)
	(da) če se pogodba s podizvajalcem sklene po členu 4(7), mora notranji izvajalec sam zagotoviti prevladujoči del storitve potniškega prevoza; (db) v primeru neposredne sklenitve pogodbe o izvajanju javne službe mora pristojni organ ustrezno utemeljiti svojo odločitev za neposredno sklenitev pogodbe.
Obrazložitev
V nobenem primeru ne smejo namena uredbe spodkopati notranji izvajalci, ki brez konkurence prenesejo prevladujoči del njihove neposredno sklenjene pogodbe o prevoznih storitvah na podizvajalce in se s tem prelevijo v izključno upravno dejavnost. To zna pripeljati do negativnih posledic za obstoječe socialne in kakovostne standarde kot tudi do nadaljnjega izkrivljanja konkurence med notranjimi izvajalci in tretjimi strankami. To je mogoče preprečiti le tako. da mora notranji izvajalec v primeru sklenitve pogodbe s podizvajalcem sam zagotoviti prevladujoči del storitve potniškega prevoza.
Predlog spremembe 27 Člen 5, odstavek 4
4. Pod pogojem, da nacionalno pravo tega ne prepoveduje, se pristojni organi lahko odločijo za neposredno sklenitev pogodb o izvajanju javne službe, če je njihova povprečna letna vrednost ocenjena na manj kot 1 milijon EUR ali če je njihov namen letno opraviti manj kot 300 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.	4. Če nacionalno pravo to dopušča, se pristojni organi lahko odločijo za neposredno sklenitev pogodb o izvajanju javne službe, če je njihova povprečna letna vrednost ocenjena na manj kot 1.000.000 EUR ali če je njihov namen letno opraviti manj kot 300 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.
V primeru, da se pogodba o izvajanju javne službe sklene neposredno z malim in srednje velikim podjetjem, ki upravlja največ 20 vozil, se te zgornje meje lahko povišajo bodisi do povprečne letne vrednosti, ocenjene na manj kot 1,7 milijona EUR ali, če zadevajo letno opravo storitev, vrednosti manjše od 500 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.	V primeru, da se pogodba o izvajanju javne službe sklene neposredno z malim ali srednje velikim podjetjem, ki zaposluje 50 do 250 delavcev, se te zgornje meje lahko povišajo bodisi do povprečne letne vrednosti, ocenjene na manj kot 3.000.000* milijone EUR ali, če zadevajo letno opravo storitev, vrednosti manjše od 1 000 000 kilometrov storitev javnega potniškega prevoza.
	* Te številke se morajo vsako leto v vsaki državi članici prilagoditi nacionalnim stopnjam inflacije iz prejšnjega leta, kot določa Eurostat.
Predlog spremembe 28 Člen 5, odstavek 5 a (novo)
	5a. Pod pogojem, da je to predvideno v nacionalnem pravu, izvajalec javne službe lahko na lastno pobudo nanovo zaprosi za dodelitev izključne pravice za uvedbo storitve v javnem potniškem prevozu, ki je prej ni bilo. Lokalni pristojni organ mora s prosilcem neposredno skleniti pogodbo o izvajanju javne službe, če gre za storitev, ki ni zajeta v nobeni drugi izključni pravici in ki ne vodi k nobenemu dokazljivemu ogrožanju že izdanih pogodb o izvajanju javne službe.
Obrazložitev
Podjetja pogosto lahko bolje in predčasno ocenijo potrebo po storitvah javnega prevoza kot lokalni pristojni organi. Glede prevozov na pobudo podjetij mora obstajati možnost, da se enkratna in časovno omejena izključna pravice dodeli neposredno pobudniku prevoza. Če bi tudi pri prevozih na pobudo podjetij potrebno izključno pravico v pogojih konkurence dodeljevali pristojni organi, bi prenehala obstajati vsakršna motivacija za podjetniške inovacije.
Predlog spremembe 29 Člen 5, odstavek 6
6. Razen če tega nacionalna zakonodaja ne prepoveduje, se pristojni organi lahko odločijo za neposredno sklenitev pogodb o izvajanju javne službe za železniški prevoz, z izjemo drugih vrst prevoza po tirih, kot so podzemne železnice ali tramvaji. Z odstopanjem od člena 4(3) takšne pogodbe niso sklenjene za obdobje, daljše od 10 let, razen če se uporablja člen 4(4).	6. Če to predvideva nacionalna zakonodaja, se pristojni organi lahko odločijo za neposredno sklenitev pogodb o izvajanju javne službe glede izključnih pravic za obveznosti javne službe za železniški prevoz, z izjemo drugih vrst prevoza po tirih, kot so podzemne železnice ali tramvaji, če je to potrebno, da se ne ogrozi ekonomske upravičenosti ali varnosti zadevnega prevoza. Z odstopanjem od člena 4(3) takšne pogodbe niso sklenjene za obdobje, daljše od 10 let, razen če se uporablja člen 4(4).
Obrazložitev
Iz nacionalnega prava praviloma ni razvidno, ali je določeno ravnanje prepovedano, ali ni. Pravna jasnost se lahko doseže le, če se na ravni nacionalnega prava zahteva jasne izvedbene določbe. To je tudi v skladu z načelom subsidiarnosti. V Evropi daje pravo ES na voljo poenotena postopkovna pravila, a o tem, kateri instrumenti se uporabljajo v konkretnih državah članicah, dejansko odloča nacionalni zakonodajalec.
Ker mora biti v skladu s temeljnimi načeli te uredbe neposredno sklepanje pogodb popolna izjema, je treba to posebno ureditev za železniški promet pospremiti z natančnimi pogoji.
Predlog spremembe 30 Člen 7, odstavek 1
1. Vsak pristojni organ enkrat letno objavi zbirno poročilo o obveznostih javne službe pod njegovo odgovornostjo, izbranih izvajalcih javne službe ter o nadomestilih in izključnih pravicah, ki so v zameno dodeljene tem izvajalcem javne službe. To poročilo omogoča nadzor ter oceno uspešnosti, kakovosti in financiranja javnega prometnega omrežja.	1. Vsak pristojni organ enkrat letno objavi zbirno poročilo o obveznostih javne službe pod njegovo odgovornostjo, izbranih izvajalcih javne službe ter o nadomestilih in izključnih pravicah, ki so v zameno dodeljene tem izvajalcem javne službe. To poročilo razlikuje med avtobusnim prevozom, prevozom po tirih in tirno infrastrukturo in omogoča nadzor ter oceno uspešnosti, kakovosti in financiranja javnega prometnega omrežja ter obvešča o vrsti in obsegu dodeljene izključnosti.
Obrazložitev
Diferenciacija poročil je potrebna, da se zagotovi vsaj najmanjša mera primerljivosti. Obseg izključnosti mora biti za druge izvajalce pregleden, da je pri sprejemanju poslovnih odločitev jasno, kateri del trga je zaprt zaradi izključnih pravic.
Predlog spremembe 31 Člen 7, odstavek 2, točka (c a) (novo)
	(ca) cilje kakovosti, povezane s točnostjo in zanesljivostjo, ter nagrade in globe, ki jih je mogoče uporabiti.
Or. it
Predlog spremembe 32 Člen 7, odstavek 3, točka (a)
(a) ime naročnika in njegovo lastništvo;	(a) ime naročnika in njegovo lastništvo ter nadzorna struktura;
Predlog spremembe 33 Člen 7, odstavek 3, točka (e)
(e) cilje kakovosti;	(e) cilje kakovosti, povezane s točnostjo in zanesljivostjo, ter nagrade in globe, ki jih je mogoče uporabiti;
Predlog spremembe 34 Člen 7 a (novo)
	Člen 7a Pri odločanju o pogodbah o izvajanju javne službe in njihovem sklepanju v skladu z členom 5(2) do (5) države članice zagotovijo zainteresiranim konkurentom pravno varstvo, ki je ravno tako učinkovito, kot to določa Direktiva Sveta št. 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil za preskrbo in javnih naročil za gradnje.
Predlog spremembe 35 Člen 8, odstavek 2, pododstavek 1
2. Brez poseganja v odstavek 3 je sklepanje pogodb o javnih storitvah železniškega in cestnega prevoza v skladu s členom 5 od …*. Države članice v tem prehodnem obdobju sprejmejo ukrepe za postopno uskladitev s členom 5, da bi preprečile resne strukturne težave, zlasti v zvezi s prevoznimi zmogljivostmi. * Opomba za UL: 12 let po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.	2. Brez poseganja v odstavek 3 je sklepanje pogodb o javnih storitvah železniškega in cestnega prevoza v skladu s členom 5 od …*. Države članice v tem prehodnem obdobju sprejmejo ukrepe za postopno uskladitev s členom 5, da bi preprečile resne strukturne težave, zlasti v zvezi s prevoznimi zmogljivostmi. * Opomba za UL: 8 let po dnevu začetka veljavnosti te uredbe.
Predlog spremembe 36 Člen 8, odstavek 3, pododstavek 2
Pogodbe iz točke (a) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti. Pogodbe iz točk (b) in (c) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ 30 let. Pogodbe iz točke (d) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, če imajo omejeno veljavnost, primerljivo z veljavnostmi, določenimi v členu 4 te uredbe.	Pogodbe iz točke (a) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti. Pogodbe iz točk (b) in (c) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, vendar največ 15 let. Pogodbe iz točk (b) in (d) se lahko izvajajo do izteka njihove veljavnosti, če imajo omejeno veljavnost, primerljivo z veljavnostmi, določenimi v členu 4 te uredbe.
Obrazložitev
Ker je revizija te uredbe že od leta 2000 v zakonodajnem postopku, se lahko ta prehodna ureditev bistveno skrajša. To je tudi nujno za hitro dosego visokokakovostnega ter za potnike in davkoplačevalce cenovno ugodnega javnega prevoza.
Predlog spremembe 37 Člen 8 a (novo)
	Člen 8a Pritožbeni postopek   1. Države članice izvajalcem in drugim zainteresiranim stranem zagotovijo pravico do pritožbe na javno telo ali sodišče zoper odločitve in predhodne odločitve pristojnih organov v skladu s to uredbo.   2. Subjekt iz prvega odstavka je neodvisen od pristojnih organov in vključenih operaterjev in je pooblaščen za pridobitev vseh potrebnih podatkov od vseh udeleženih strani, za sprejem zavezujočih odločitev in dodelitev odškodnine.   3. Če subjekt ni sodni organ, potem so njegove odločitve predmet sodnega nadzora.   4. Določbe v zvezi z uporabo pritožbenega postopka opredelijo države članice.   5. Pri čezmejnih storitvah pristojni organ za reševanje pritožb določijo ustrezni organi.
Predlog spremembe 38 Člen 9, odstavek 2, pododstavek 1
2. Brez poseganja v člene 73, 86, 87 in 88 Pogodbe lahko države članice še naprej dodeljujejo pomoči za prometni sektor v skladu s členom 73 Pogodbe, če so potrebne za usklajevanje prevoza ali če so nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe in niso zajete v tej uredbi, ter zlasti:	2. Države članice lahko v skladu s členom 73 Pogodbe še naprej dodeljujejo pomoči za prometni sektor, če so potrebne za usklajevanje prevoza ali če so nadomestilo za opravljanje določenih storitev, ki so del javne službe in niso zajete v tej uredbi, na primer:
Predlog spremembe 39 Člen 9, odstavek 2, pododstavek 2
Takšna pomoč je omejena na fazo raziskav in razvoja in ne sme zajemati komercialnega izkoriščanja takšnih prevoznih sistemov in tehnologij.	črtano
Obrazložitev
Za zagotavljanje uresničevanja zastavljenih ciljev, morajo ukrepi, predvideni s tem členom, podpirati tudi fazo izvedbe in ne le faze raziskav in razvoja.
Predlog spremembe 40 Člen 12, odstavek 1
Ta uredba začne veljati dne ………………………………*. * Opomba za UL: tri leta po objavi Uredbe v Uradnem listu.	Ta uredba začne veljati dne ………………………………*. * Opomba za UL: 18 mesecev po objavi Uredbe v Uradnem listu.
Obrazložitev
Ker je revizija te uredbe že od leta 2000 v zakonodajnem postopku, se lahko ta prehodna ureditev bistveno skrajša. To je tudi nujno za hitro dosego visokokakovostnega ter za potnike in davkoplačevalce cenovno ugodnega javnega prevoza.
Predlog spremembe 41 Priloga, točka 2 a (novo)
	2a. Stroški, ki so vključeni v ta izračun, se določijo na podlagi stroškov, ki bi jih pri izpolnjevanju teh obveznosti imelo povprečno, dobro vodeno in s prevoznimi sredstvi ustrezno opremljeno podjetje.
Predlog spremembe 42 Priloga, odstavek 3 a (novo)
	3a. Kompenzacijsko izplačilo prav tako ne sme prekoračiti zneska, ki ustreza finančnem neto učinku vsote (pozitivnih ali negativnih) učinkov izpolnjevanja obveznosti javne službe na stroške in prihodke izvajalca javne službe, če pri tem kot osnovo upoštevamo stroške , ki bi jih pri izpolnjevanju teh obveznosti imelo povprečno, dobro vodeno in s prevoznimi sredstvi ustrezno opremljeno podjetje. Pri analizi teh stroškov se je treba kolikor je mogoče sklicevati na stopnje in parametre, ki bi se uporabili pri izračunu primerljivih obveznosti javne službe v okviru javnega razpisa v skladu s členom 5(3) ali v okviru za konkurenco odprtega razpisnega postopka v skladu z direktivama 2004/17/ES ali 2004/18/ES.
Obrazložitev
Ta dodatek k prilogi zagotavlja skladnost uredbe s sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti glede državne pomoči, prav tako pa odraža „četrto merilo Altmark-Trans“ (prim. s Sodbo Sodišča Evropskih skupnosti št. 280/00 (Altmark Trans), točka 93). Gre za odločilno merilo, ki zagotavlja, da se tudi v primeru neposrednega sklepanja pogodb poskrbi za učinkovito in gospodarno zagotavljanje storitev in tako učinkovito izključi prekomerne kompenzacije.

• [1]  UL C 140 E, 13.06.02, str. 282.
• [2]  UL C 365 E, 19.12.00, str. 169.
• [3]  UL C 151 E, 25.06.02, str. 146.
• [4]  Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

I. Nastanek sedanjega stanja

Na začetku je javni cestni in železniški prevoz uporabljalo sorazmerno malo ljudi, predvsem premožnih, ki so se nato večinoma odločali za potovanje z avtom. Podjetniki so vlagali kapital in znanje v pričakovanju, da bodo lahko na tem novem trgu iztržili dobiček. Zaradi naraščajočih izgub se je pozneje velik del javnega prevoza omejil na najbolj prometne ure dneva in najbolj prometne poti ali pa je bil v celoti odpravljen.

Če bi se uporabljala le tržna načela, bi se število poti in pogostost prevozov zmanjšala, prevoznine pa bistveno povečale. V nasprotju s tem si organi, zlasti v mestnih območjih, prizadevajo za izboljšanje javnega prevoza, da bi omejili prostor, ki ga prevzemajo avtomobili, ohranili dostopnost do stanovanjskih, zaposlitvenih območij in območij za rekreacijo ter da bi v boju proti okoljskim težavam, ki jih povzroča promet, storili, kar je v njihovi moči. Prizadevanja za ohranitev in širitev rednih prevoznih storitev so zato vedno bolj pogojena s tem, da storitve prevzamejo izvajalci v lasti lokalnih ali regionalnih organov ali države. Zasebni izvajalci, ki še obstajajo, so odvisni od javnih sredstev, s katerimi pokrijejo neizogiben primanjkljaj iz rednega poslovanja. Javna podjetja in zasebni pogodbeniki so tako pridobili monopol na pravico do izvajanja rednih storitev in na dostop do javnih sredstev.

II. Predlog Komisije iz leta 2000

V 90-ih letih 20. stoletja so bile opravljene študije o novem sistemu konkurence, financiranja in dodeljevanja območij, „regulirani konkurenci“, ki bi nadomestila vse doslej obstoječe različne nacionalne, regionalne in lokalne sisteme. To je ustvarilo pričakovanje, da je treba v prihodnosti postopke javnih naročil upoštevati v vsej EU. Nekatere države članice so takšen sistem napovedale že pri reviziji svoje nacionalne zakonodaje.

Komisija je nato v obrazložitvenem memorandumu k predlogu uredbe iz leta 2000 opozorila na obstoječi zakonodajni okvir, zlasti na:

-          člen 73 Pogodbe ES, v skladu s katerim je pomoč skladna s Pogodbo, če pomeni povračilo za izvajanje nekaterih obveznosti iz koncepta „javne službe“,

-          Uredbo (EGS) št. 1191/69, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1893/91, ki našteva oblike nadomestil, ki so izvzete iz zahteve po obveščanju o državni pomoči iz člena 88(3) Pogodbe.

Uredba kljub temu ni določala, kako je treba sklepati pogodbe o izvajanju javne službe ali kako naj bi odprli trge.

Postopek sklepanja sta delno urejali Direktivi 92/50/ES in 93/38/EGS, ki sta ju leta 2004 nadomestili Direktivi 2004/17/EGS in 2004/18/EGS.

Toda za številne pogodbe (in zlasti koncesije) ti postopki niso veljali. Po drugi strani so uredba, ki jo je takrat predlagala Komisija, in tudi kasneje spremenjeni predlogi, določali ravno obratno.

Komisija je tudi opozorila na spremembo razmer zaradi vse večjega števila velikih mednarodnih družb. Te ponujajo prevzem avtobusnih, tramvajskih in železniških storitev od javnih organov in zasebnih imetnikov koncesij, pod pogojem da prejmejo finančno nadomestilo za pričakovan primanjkljaj pri rednem poslovanju, vključno s podporo, ki jim omogoča delovanje z dobičkom.

Komisija je 20. julija 2000 izrazila željo po zagotavljanju preglednosti in enake obravnave podjetij z uredbo, predlagano v KOM(2000)0007, ter tako zagotovila, da proti pristojnim organom, ki so dolgoročne koncesije dodeljevali izvajalcem, s katerimi so imeli tradicionalne ali prijateljske odnose, niso pravno ukrepala druga zainteresirana podjetja. S tem namenom je bil oblikovan predlog, da bi konkurenco med podjetji vzpostavili z javnim razpisom za petletno pogodbo o izvajanju javne službe. Druge oblike izbire podjetij bi bile mogoče le še v izjemnih primerih.

III. Prva obravnava Parlamenta

Lokalni in regionalni organi, organizacije uporabnikov, okoljske organizacije in sindikati so močno nasprotovali zahtevi po izvajanju postopka javnih naročil v vsakem primeru. Delno so temu nasprotovali zaradi pričakovanja, da bi ta zahteva dokončno onemogočila nadaljnji obstoj mnogih mestnih in regionalnih izvajalcev v javni lasti, saj so bila zadevna podjetja ustanovljena za čim bolj učinkovito zadovoljitev potreb domačega trga in ne s ciljem konkuriranja v nekaterih oddaljenih krajih. Za likvidacijo bi ta podjetja potrebovala le eno izločitev iz postopka razpisa, na primer zaradi cenovne konkurence večjega podjetja.

Razen tega so vsa zadevna podjetja nasprotovala predlaganemu petletnemu trajanju pogodb, ker bi pomanjkanje kontinuitete oviralo investicije. Sindikati so zahtevali, da se v primeru rednega izvajanja javnih razpisov prometno osebje zaščiti pred odpuščanjem in slabšimi pogoji zaposlovanja z novim pogodbenim partnerjem. Viri iz različnih držav članic so opozarjali na velike razlike med praksami držav in na neželeno uvajanje enotnih pravil na ravni EU zaradi neupoštevanja izkušenj, pridobljenih s pomočjo teh praks. V skladu s temi cilji je Parlament v prvi obravnavi 14. novembra 2001 s 317 glasovi proti 224 sprejel predloge sprememb, med drugim za možnost zagotavljanja storitev prevoza s tramvajem in podzemno železnico ter rednih avtobusnih storitev v območju 50 km brez postopka javnih naročil. Kjer bi se ta postopek izvajal, mora konkurenca temeljiti na ceni in kakovosti, medtem ko bi se trajanje pogodbe podaljšalo na 8 let za avtobusne storitve in na 15 let za železnico. Zahteve po preglednosti, ki jih je Komisija predlagala za postopke javnih naročil, so bile sprejete.

IV. Skupno stališče Sveta

Po prvi obravnavi je preteklo več kot šest let, preden je Svet dosegel dogovor o skupnem stališču o predlogu uredbe. K temu je pripomogla predložitev revidiranega stališča Komisije 20. julija 2005 v dokumentu KOM(2005)0319, ki je v veliki meri upoštevala stališče Parlamenta, sprejeto leta 2001. Leta 2006 je Svet pod predsedstvom Avstrije dosegel podoben sklep, potem pa je predsedstvo Nemčije dokončalo predlog z nekaj izboljšavami v zvezi z odnosom med to uredbo in Direktivo 2004/18/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ter Direktivo 2004/17/EGS o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev. Za to različico predloga je bila značilna večja subsidiarnost za države članice, kot jo je predvidel predlog Komisije iz leta 2000; zlasti v mestih in strnjenih naseljih bodo prevoz še vedno lahko zagotavljali izvajalci v javni lasti. Skupno stališče Sveta poleg izvajalcev v javni lasti in javnih naročil dopušča še tretjo možnost, neposredno sklenitev pogodbe.

V. Obravnava v Odboru za promet in turizem

Stališče Parlamenta iz prve obravnave leta 2001, revidirano stališče Komisije iz leta 2005 in skupno stališče Sveta iz leta 2006 so zdaj v veliki meri usklajeni. Predlog poročevalca temelji na tej usklajenosti. Predlogi sprememb, ki jih predlaga Odboru za promet in turizem, obravnavajo vprašanja nevladnih organizacij glede pravne varnosti in kakovosti.

Posledica izvajanja te uredbe bi lahko bilo zmanjšanje kontinuitete v delovanju. To pomeni, da se zadevni zaposleni redno srečujejo z veliko negotovostjo glede prihodnosti svoje zaposlitve, saj zamenjava pogodbenega partnerja lahko privede do kolektivnega odpuščanja. Čeprav bi zaposlene zaposlil drug izvajalec, bi bili lahko pogoji za zaposlitev slabši. To je podobno razmeram ob zaprtju in prevzemu podjetij. Skupno stališče Sveta, ki v skladu z zahtevo Parlamenta iz prve obravnave temelji na večji svobodi izbire za države članice, omenja predpise, ki urejajo prerazporeditev osebja (člen 4(5) in (6)), vendar jih ne določa kot obvezne. Predlogi sprememb, ki zahtevali takšne predpise in pri tem državam članicam prepustili, da v skladu z nacionalno tradicijo odločijo o podrobnostih, na glasovanju Odbora za promet in turizem niso dobili potrebne večine. Enako se je zgodilo s predlogi sprememb, ki so zagotavljali posebne nacionalne okoliščine in zadevne države članice varovali pred vplivi, ki so zlasti neugodni zanje.

Odbor je sprejel opredelitev Sveta iz člena 2(c) o območjih, za katera se lahko sklepajo pogodbe; primerno je vsako območje, manjše od države članice. Predlogi o črtanju možnosti neposredne sklenitve pogodbe, ki jih je Svet želel vključiti v člen 5(6), so bili zavrnjeni. Možnost je bila z majhno večino omejena na krajše prehodno obdobje, medtem ko je bila v členu 5(4) z veliko večino razširjena v primeru pogodb z MSP. Poleg tega so bili sprejeti predlogi sprememb o preprečevanju izplačila nadomestil, ki ne krijejo stroškov in bi lahko podjetja ogrozila v taki meri, da kontinuitete storitev ne bi bilo več mogoče zagotavljati. Sprejeti so bili tudi predlogi o možnosti zaposlovanja in pogojih za podizvajanje. Poročevalec glede na manjše spremembe skupnega stališča meni, da bo mogoče doseči dogovor s Svetom v drugi obravnavi, tako da se bo po sedmih letih, odkar je Komisija predložila predlog, zakonodajni postopek lahko zaključil.

POSTOPEK

Naslov	Javne storitve železniškega in cestnega potniškega prevoza
Referenčni dokumenti	13736/1/2006 - C6-0042/2007 - 2000/0212(COD)
Datum 1. obravnave EP – št. P	14.11.2001                     T5-0597/2001
Predlog Komisije	KOM(2000)0007 - C5-0326/2000
Spremenjeni predlog Komisije	KOM(2002)0107 in KOM(2005)0319
Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju	18.1.2007
Pristojni odbor   Datum razglasitve na zasedanju	TRAN 18.1.2007
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Erik Meijer 15.1.2007
Obravnava v odboru	22.1.2007		28.2.2007
Datum sprejetja	27.3.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	37 4 7
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Jean-Louis Bourlanges, Paolo Costa, Michael Cramer, Luis de Grandes Pascual, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Petr Duchoň, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Mathieu Grosch, Georg Jarzembowski, Stanisław Jałowiecki, Timothy Kirkhope, Dieter-Lebrecht Koch, Jaromír Kohlíček, Sepp Kusstatscher, Jörg Leichtfried, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Marian-Jean Marinescu, Erik Meijer, Robert Navarro, Seán Ó Neachtain, Josu Ortuondo Larrea, Willi Piecyk, Luís Queiró, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Armando Veneto, Marta Vincenzi, Roberts Zīle
Namestniki, navzoči na končnem glasovanju	Johannes Blokland, Philip Bradbourn, Markus Ferber, Zita Gurmai, Jeanine Hennis-Plasschaert, Helmuth Markov, Ioan Mircea Paşcu, Leopold Józef Rutowicz, Corien Wortmann-Kool
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Alexandru Athanasiu