POROČILO o predlogu direktive Sveta o spremembi direktive Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače

18.4.2007 - (KOM(2006)0486 – C6‑0319/2006 – 2006/0165(CNS)) - *

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalka: Astrid Lulling

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače

(KOM(2006)0486 – C6‑0319/2006 – 2006/0165(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0486)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6 0319/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6-0148/2007),

1.  odobri spremenjeni predlog Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj svoj predlog ustrezno spremeni v skladu s členom 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 4
(4) Navedena posvetovanja so bila podlaga za drugo poročilo Komisije, ki je bilo predloženo 26. maja 2004. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je za zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga v različnih državah članicah potrebna večja konvergentnost trošarin, zlasti v zvezi z morebitnim izkrivljanjem konkurence in goljufijami.	črtano
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4 a) Najučinkovitejši način za doseganje konvergentnosti trošarin pri alkoholnih pijačah je davčna konkurenca, ki jo najlaže spodbujamo s prostim, neomejenim in resnično olajšanim pretokom teh proizvodov preko notranjih meja Evropske unije, z obdavčevanjem zgolj pri nakupu.
Obrazložitev
Davčna konkurenca je koristna za potrošnike in gospodarstvo EU. Zagotovljena je le, če enotni trg lahko deluje v celoti in svobodno, kot je zapisano v ustanovnih pogodbah. To je ena od temeljnih pravic, ki jih pričakujejo naši državljani.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 5
(5) V zvezi s tem je treba kriti razlike zaradi padca realne vrednosti najnižjih trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače v Skupnosti. Zato je treba najnižje stopnje zvišati v skladu z inflacijo.	črtano
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 6
(6) Za zmanjšanje težav, ki bi jih lahko imele tiste države članice, ki bi morale občutno zvišati svoje nacionalne stopnje zaradi doseganja novih najnižjih stopenj, je ustrezno predvideti prehodna obdobja.	črtano
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 7
(7) Prav tako je treba postopek pregleda določiti tako, da bo bolj prožen in manj težaven, ter prilagoditi pogostnost pregledov. Zdajšnje dveletno obdobje je prekratko za ustrezno presojo sprememb v zakonodaji držav članic. Pregledi bi morali biti opravljeni vsaka štiri leta.	črtano
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7 a) Po določitvi najnižjih trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače v direktivi Sveta 92/84/EGS ni prišlo do približevanja teh stopenj med državami članicami.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 7 b (novo)
	(7 b) Takšno približanje lahko dosežemo le z določitvijo najnižje in najvišje stopnje preko uvedbe kodeksa ravnanja, ki vodi države članice k približevanju njihovih trošarin v skladu z načelom subsidiarnosti.
Obrazložitev
Pogosto se govori, da v zadnjih petnajstih letih ni bila dosežena konvergentnost trošarinskih stopenj, kar se kaže v porabniških cenah. Razlog ni v revalorizaciji najnižjih stopenj, ampak v zelo visokih in še vedno naraščajočih davčnih stopnjah v državah članicah. Da bi dosegli konvergentnost davčnih stopenj in tako tudi razmeroma skromno izkrivljanje notranjega trga, je potreben splošni sporazum za zahtevo, da države članice z visokimi davki znižajo trošarinske stopnje.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 7 c (novo)
	(7 c) Države članice, ki želijo zvišati najnižje stopnje, da bi na primer upoštevale inflacijo, to lahko storijo.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 7 d (novo)
	(7 d) Nekatere države članice so določile trošarinske stopnje za alkohol in alkoholne pijače na ravni, ki je do desetkrat višja od najnižjih stopenj, čeprav so bile slednje prilagojene inflaciji.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 7 e (novo)
	(7 e) Obstoječe najnižje stopnje trošarin predstavljajo pomembno spodbudo za sivo ekonomijo, še posebej v novih državah članicah, Bolgariji in Romuniji.
Obrazložitev
BDP na prebivalca se v Evropski uniji zelo razlikuje. Rezultat tega je, da imajo najnižje stopnje trošarin različen učinek v različnih državah članicah in predstavljajo večje breme za potrošnike v državah kot sta Bolgarija in Romunija. Povečana dejavnost sive ekonomije je logična posledica.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 7 f (novo)
	(7 f) Države članice, ki se bojijo izkrivljanja konkurence na enotnem trgu zaradi povečanja čezmejne trgovine med svojo državo in sosednjo državo članico, ki uporablja izrazito nižje stopnje, lahko znižajo svoje stopnje.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 7 g (novo)
	(7 g) Države članice so obvezane določiti raven svojih trošarinskih stopenj in ni primerno, da se predpišejo najnižje stopnje, če ni predpisanih najvišjih stopenj.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 8
(8) Direktivo 92/84/ES je torej treba ustrezno spremeniti.	(8) Direktivo 92/84/ES je torej treba v celoti razveljaviti,
Predlog spremembe 14 Člen1 Člen 1, člen 3, odstavek 1, alinea 1, ter členi 4, 6 in 8 (Direktiva 92/84/EGS)
Direktiva 92/84/EGS se spremeni:	Člen 1, člen 3(1)(1) in členi 4, 6 ter 8 Direktive 92/84/EGS se razveljavijo.
1) člen 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 1
Države članice začnejo najpozneje 1. januarja 2008 uporabljati najnižje trošarinske stopnje v skladu s pravili te direktive.“
2) v členu 3(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim besedilom:
„Od 1. januarja 2008 znaša minimalna trošarinska stopnja za alkohol in alkohol, vsebovan v pijačah, razen v tistih iz členov 4, 5 in 6, 720 EUR na hektoliter čistega alkohola.“
3) člen 4 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 4
Od 1. januarja 2008 je najnižja trošarinska stopnja za vmesne izdelke 59 EUR na hektoliter izdelka.“
4) člen 6 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 6
Od 1. januarja 2008 je najnižja trošarinska stopnja za pivo ena od naslednjih stopenj, ki je določena glede na končni izdelek:
a) 0,98 EUR za eno plato stopnjo na hektoliter;
b) 2,45 EUR za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na hektoliter.“
5) vstavi se člen 7a:
„Člen 7 a
Z odstopanjem od člena 1 lahko države članice, ki so 31. decembra 2007 uporabljale trošarinsko stopnjo na ravni, pri kateri bi bilo potrebno zvišanje 10 % ali več, zato da bi bile dosežene najnižje stopnje, določene v členih 3, 4 in 6, odložijo uporabo najnižjih trošarinskih stopenj do 1. januarja 2009. Kadar bi bilo potrebno zvišanje za 20 % ali več, se lahko odloži uporaba najnižjih trošarinskih stopenj do 1. januarja 2010.“
6) člen 8 se nadomesti z naslednjim besedilom:
„Člen 8
Komisija vsaka štiri leta, prvič pa najpozneje do 31. decembra 2010, pregleda trošarinske stopnje, določene s to direktivo. Kadar je to ustrezno, pripravi poročilo ali predlog. Svet sprejme potrebne ukrepe v skladu s členom 93 Pogodbe."
Obrazložitev
Države članice z nižjo trošarinsko stopnjo izraženo v EUR so tiste, ki imajo BDP na prebivalca nižji od povprečja in zaostajajo za ravnijo plač. Opaža se tudi, da morajo države v zaostanku vstopiti v euroobmočje takoj, ko izpolnijo pogoje za vstop. Ker se za vstop v euroobmočje zahteva trajno nizka stopnja inflacije, je treba povišanje trošarin vpeljati, ne da bi pri tem bila ogrožena protiinflacijska politika, ki se zavzema za zniževanje indeksa cen življenjskih potrebščin.
Predlog spremembe 15 Člen 1 a (novo)
	Člen 1a
	Kodeks ravnanja
	Države članice najkasneje do 31. decembra 2009 na predlog Komisije oblikujejo kodeks ravnanja, ki določa, da morajo države članice, katere trošarine presegajo povprečje EU, sprejeti ukrepe za zamrznitev svojih trošarin in njihovo postopno zmanjšanje glede na stanje svojih gospodarskih ciklusov.
	Državam članicam, katerih trošarine so nižje od povprečja EU ni treba zniževati trošarinskih stopenj na podlagi ukrepov z dne 1. januarja 2007, vendar morajo predvideti povišanje stopenj za primerno vsoto glede na stanje svojih gospodarskih ciklusov.
	Izvajanje kodeksa ravnanja se prvič pregleda štiri leta po sprejetju.
Obrazložitev
Enako kot pri predlogu spremembe 14.
Predlog spremembe 16 Člen 2
Člen 2 Prenos 1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 2007. Komisiji takoj predložijo besedila navedenih predpisov ter primerjalno tabelo med navedenimi predpisi in to direktivo. Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.	črtano
2. Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

• [1]  Še ni objavljeno v Uradnem listu.

OBRAZLOŽITEV

1. Zakonodajni okvir

Evropska komisija je 8. septembra 2006 sprejela predlog direktive o spremembi direktive 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače.[1]

Namen tega predloga je zvišanje najnižjih trošarinskih stopenj, da bi se upoštevala inflacija in preprečilo zmanjšanje realne vrednosti stopenj ter ohranila raven, ki jo je Svet sprejel leta 1992. Komisija je na podlagi statistik Eurostata o letni stopnji spremembe HICP (harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin) izračunala, da je skupna stopnja inflacije med letoma 1993 in 2006 znašala 31 %.

Izdelek	Stopnja izražena na	Sedanja najnižja stopnja	Predlagana najnižja stopnja
Vino	Hl	0 EUR	0 EUR
Pivo	Plato stopnja na hl ali stopnja alkohola na hl	0,748 EUR ali 1,87 EUR	0,98 EUR ali 2,45 EUR
Vmesni izdelki	Hl	45 EUR	59 EUR
Alkohol	Hl čistega alkohola	550 EUR	720 EUR

Zvišanje najnižjih stopenj v zvezi s pivom, čistim alkoholom in vmesnimi izdelki naj bi zadevalo 9 od 27 držav članic, ki bi morale zvišati svoje trošarinske stopnje. Zadevne države članice so Latvija, Malta, Češka republika, Nemčija, Luksemburg, Litva, Španija, Romunija in Bolgarija. Druge države članice že uporabljajo stopnje, ki so nižje od najnižjih.

Nekatere države članice, kot so Združeno kraljestvo, Irska, Finska in Švedska uporabljajo izrazito višje stopnje od najnižjih. Uporabljene stopnje za pivo, na primer, znašajo več kot 15 EUR na hektoliter/stopnjo alkohola končnega izdelka v primerjavi z najnižjo stopnjo 1,87 EUR, ki bi se po predlogu Komisije spremenila v 2,45 EUR.

2. Utemeljitev Evropske komisije

Ena od glavnih utemeljitev Sveta in Komisije za zvišanje najnižjih trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače, je zmanjšanje izkrivljanja konkurence in spodbujanje enotnega trga. Vendar bi vpliv takšnega zvišanja najnižjih stopenj bil najmanjši, ker bi se razhajanja med državami članicami nato povečala.

Druga izražena utemeljitev je boj proti izkrivljanju konkurence, ki je neposredno povezan z različnimi stopnjami med sosednjimi državami članicami. Učinek povišanja najnižjih stopenj ne bi ničesar spremenil. Na primer, raven čezmejne trgovine med Združenim kraljestvom in Francijo ter med Finsko in Estonijo ne bi bila prizadeta zaradi zvišanja najnižjih stopenj, ker to ne zadeva teh držav.

Zvišanje najnižjih stopenj bi lahko vplivalo na čezmejno trgovino med Nemčijo ter Švedsko na eni strani in Dansko na drugi strani, vendar bi tudi ta vpliv bil zelo majhen, saj bi bile švedske stopnje tudi po zvišanju stopenj v Nemčiji še vedno sedemkrat višje in danske stopnje trikrat višje od nemških.

3. Stališče poročevalca

Treba je ugotoviti, da direktiva 92/84/EGS, v kateri so določene najnižje stopnje, v 15 letih ni privedla do približevanja trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače.

Tako trošarina za liter piva s 5% vol. znaša 0,09 EUR v Češki republiki in na Malti ter 1,43 EUR na Finskem. Za 70 cl mirnega vina z največ 15 % vol. je treba plačati 0,02 EUR v Franciji in 1,91 EUR na Irskem. Trošarina za 70 cl penečega vina z največ 15 % vol. znaša 0,06 EUR v Franciji in 3,82 EUR na Irskem. Za 70 cl vmesnega izdelka z največ 22 % vol. je treba plačati 0,31 EUR v Grčiji in 4,94 EUR na Finskem. Za 70 cl. žganih pijač z alkoholno stopnjo 40 % Ciper uporablja stopnjo 1,68 EUR in Švedska 15,41 EUR.

Če bi države članice, ki še danes uporabljajo najnižje stopnje, določene leta 1992, želele zvišati slednje, da bi preprečile zmanjšanje realne vrednosti teh stopenj ali povečale svoje davčne prihodke, bi to lahko storile in to še vedno lahko storijo.

Če se to ni zgodilo v nekaterih državah članicah, je treba sklepati, da imajo zadevne države članice, od katerih tri stare in šest novih, tehtne razloge, da tako ravnajo, ki jih je treba spoštovati.

Države članice, ki so določile zadevne trošarinske stopnje na izrazito višji ravni od najnižjih stopenj in ki se pritožujejo zaradi povečane čezmejne trgovine, bi morale vedeti, da je povečanje čezmejne trgovine zaradi prostega pretoka blaga eden od ciljev enotnega trga. Davčna konkurenca je popolnoma zakonita na enotnemu trgu.

Ne smemo sklepati o izkrivljanju konkurence kot posledici različnih stopenj, saj države članice lahko svobodno določajo raven teh stopenj.

Minimalne stopnje, določene leta 1992, ki jih uporablja manjšina sedanjih držav članic, niso preprečile drugim državam članicam, da ne bi s stalnimi zviševanji svojih stopenj povečale razlike med stopnjami, ki jih sedaj uporablja 27 držav članic.

Za določitev najnižjih stopenj torej ni razloga. Treba je razveljaviti veljavno zakonodajo Skupnosti.

V tem smislu je treba poudariti, da prihodki iz trošarin in davka na potrošnjo predstavljajo povprečno 2,7 % BND v EU 25 držav članic. Trošarine za naftne derivate in tobak ter v nekaterih državah članicah trošarine za energijo predstavljajo največji odstotek tega deleža. V državah članicah, ki uporabljajo trošarinske stopnje za alkoholne pijače na približni ravni najnižjih stopenj, nastali davčni prihodek tvori izredno majhen odstotek tega deleža.

V primeru Nemčije so davčni prihodki iz trošarin za pivo leta 2002 znašali 808,89 milijona EUR, iz trošarin za cigarete 13.346,42 milijona EUR, to je več kot 13 milijard EUR. Davčni prihodki iz trošarin za neosvinčeno gorivo so znašali 22,7 milijarde EUR. Trošarine za alkoholne izdelke torej prinašajo sorazmerno malo v davčno blagajno, če jih primerjamo z davčnimi prihodki iz trošarin za tobak in naftne derivate.

Če se upoštevajo stroški birokracije in uprave, povezani s pobiranjem trošarin, prihodki iz trošarin za alkohol komaj omogočajo v večini primerov pokritje stroškov; neto prihodek je minimalen, celo ničen v državah članicah, ki uporabljajo najnižje stopnje. Zakaj bi jim naložili najnižje stopnje, če lahko določajo višje stopnje glede na svoje proračunske potrebe?

4. Sklepi

Določitev najnižjih stopenj v 15 letih ni imela nobenega vpliva na približevanje trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače ter v ničemer ne prispeva k odpravi izkrivljanja konkurence. Povečanje čezmejne trgovine ni privedlo do najnižjih, ampak do prekomernih stopenj v nordijskih državah članicah.

Komisija poudarja, da bo njen predlog za zvišanje najnižjih trošarinskih stopenj za alkoholne pijače imel najmanjši vpliv na končne cene. Pozablja, da bo vsako zvišanje najnižjih stopenj imelo posledice za končne cene zaradi množilnega učinka (DDV in profitne marže) in bi torej imelo inflacijski učinek, zlasti v novih državah članicah, ki temu upravičeno nasprotujejo.

Niti potrošniki niti proizvajalci ne bodo imeli koristi od tega ukrepa. Glede na obstoječe razmere ni več razloga za obstoj najnižjih trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače. Lahko bi se odpravile, vendar to državam članicam ne bo preprečilo, da bi ne ohranile sedanjih stopenj ali jih celo zvišale na lastno odgovornost.

• [1]  KOM(2006)0486, 8.9.2006.

POSTOPEK

Naslov	Približevanje trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0486 - C6-0319/2006 - 2006/0165(CNS)
Datum posvetovanja z EP	26.9.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	ECON 28.9.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 28.9.2006		AGRI 28.9.2006
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	ENVI 3.10.2006		AGRI 3.10.2006
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Astrid Lulling 25.9.2006
Obravnava v odboru	24.1.2007		28.2.2007		27.3.2007
Datum sprejetja	11.4.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	19 15 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Udo Bullmann, David Casa, Manuel António dos Santos, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in ‘t Veld, Othmar Karas, Christoph Konrad, Astrid Lulling, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, Lapo Pistelli, Joop Post, John Purvis, Alexander Radwan, Dariusz Rosati, Heide Rühle, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Lydia Shouleva, Peter Skinner, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček, Ieke van den Burg
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jorgo Chatzimarkakis, Pilar del Castillo Vera, Harald Ettl, Zbigniew Krzysztof Kuźmiuk, Thomas Mann, Maria Petre, Gianni Pittella
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Gianluca Susta, Martin Dimitrov
Datum predložitve	18.4.2007