POROČILO o vplivu in posledicah strukturnih politik na kohezijo EU

19.4.2007 - (2006/2181(INI))

Odbor za regionalni razvoj
Poročevalka: Francisca Pleguezuelos Aguilar

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o vplivu in posledicah strukturnih politik na kohezijo EU

(2006/2181(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju projektov teritorialne agende EU in leipziške listine,

–   ob upoštevanju poročila o oblikovanju „Evrope inovacij” (poročilo Aho), ki ga je skupina neodvisnih strokovnjakov za raziskave, razvoj in inovacije oblikovala po neuradnem srečanju predsednikov držav ali vlad v Hampton Courtu 20. januarja 2006,

–   ob upoštevanju sporočila Komisija z dne 12. junija 2006 z naslovom „Strategija za rast in delovna mesta ter reforma evropske kohezijske politike - Četrto poročilo o napredku glede kohezije”(KOM(2006)0281),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2002 o drugem poročilu Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o ekonomski in socialni koheziji[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. septembra 2005 o vlogi teritorialne kohezije v regionalnem razvoju [2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2005 o vlogi neposredne državne pomoči kot orodju regionalnega razvoja[3],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi kohezijskega sklada[4]

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2005 o predlogu za uredbo Sveta s splošnimi določbami o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu[5],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o selitvi proizvodnje v okviru regionalnega razvoja

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2006 o predlogu Uredbe Sveta o ustanovitvi Kohezijskega sklada in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1164/94[6].

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 4. julija 2005 o predlogu uredbe Sveta o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi uredbe (ES) št. 1260/1999[7],

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. septembra 2006 o predlogu sklepa Sveta o strateških smernicah Skupnosti o koheziji

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. maja 2006 o proračunu za leto 2007: poročilo Komisije o letni strategiji politik[8],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj in mnenja Odbora za proračun (A6‑0150/2007),

A. ker kohezijska politika nesporno koristi povezovanju na socialnem, gospodarskem in ozemeljskem področju ter izboljšanju ravni upravljanja na lokalni in regionalni ravni;

B.  ker se ta novi pozitivni učinek razlikuje od regije do regije, zato se želi s tem poročilom podati priporočila za dosego najboljših možnih učinkov v novem programskem obdobju;

C. ker se trenutno oblikujejo projekti teritorialne agende EU in leipziške listine, ki jih bo mogoče sprejeti na neuradnem ministrskem srečanju o urbanem razvoju in ozemeljski koheziji 24. in 25. maja 2007 v Leipzigu;

D. ker je za večji učinek strukturnih skladov na kohezijo Evropske unije treba povečati vlogo malih in srednje velikih podjetij pri raziskavah, razvoju in inovacijah ter njihov dostop do storitev, ki jih nudijo javne ustanove, ki se posvečajo raziskavam;

E.  ker je po podatkih iz prej omenjenega četrtega vmesnega kohezijskega poročila letna rast BDP na prebivalca za obdobje 1995-2002 v trinajstih kohezijskih državah znašala 3,6
% in je bila tako višja od rasti v petnajsterici EU, ki je znašala 2,2
%;

F.  ker vsak evro, ki se v EU porabi za kohezijsko politiko, ustvari povprečno za 0,90 evra dodatnih stroškov v najmanj razvitih regijah (cilj 1) in za 3 evre dodatnih stroškov v regijah, ki so v procesu preoblikovanja (cilj 2);

G. ker pri ustvarjanju kohezije ne morajo veljati le svobodna pravila igre tržnih sil, kot so si to zamislili ustanovitelji Evrope, temveč so potrebni javni posegi, ki omogočajo vzpostavitev ponovnega ravnotežja med regijami;

H. ker imajo strukturne politike pomembno vlogo pri krepitvi ozemeljske kohezije in se bodo morale prilagoditi novim ozemeljskim izzivom v Evropski uniji, kot so staranje prebivalstva, razvoj kmetijskega trga ali vprašanja glede priseljevanja, energije in podnebnih sprememb;

I.   ker je „policentrizem” vodilni motiv evropske ozemeljske strategije, ki jo je treba upoštevati v izvajalnem delu nove kohezijske politike;

J.   ker je potrebno izboljšati preglednost kohezijske politike;

1.  poudarja ključno vlogo kohezijske politike pri podpori notranjega trga, in sicer prek trgovinskih tokov in delovnih mest, ki nastajajo pri oblikovanju in izvajanju projektov, ki jih sofinancira Evropska unija;

2.  vztraja na pomenu celostne in trajnostne strukturne politike, ki na smiseln način združuje ukrepe strukturnih in kohezijskih skladov ter drugih politik Skupnosti; zahteva, da se z ukrepi obveščanja in izobraževanja vsi zadevni akterji, zlasti akterji na terenu, seznanijo s pojmom celostne politike in jo tudi uporabljajo;

3.   poudarja, da bi morale Komisija, države članice in regionalne ter lokalne oblasti posebno pozornost nameniti spoštovanju ciljev, ki so bili vključeni v vse politike in ukrepe izvajalnega dela nove kohezijske politike, da bi preprečili izključevanje prebivalstva iz družbe;

4.   zahteva od Komisije, naj preuči, katere javne nacionalne in regionalne politike spodbujajo konvergenco, in naj na to temo oblikuje sporočilo, da bi lahko preučili možnosti, kako v okviru prihodnje kohezijske politike dodeljevanje sredstev podrediti ustrezni nacionalni politiki rasti, ki bi morala biti opredeljena s količinskimi pokazatelji, da bi tako izboljšali učinkovitost kohezijske politike;

5.  meni, da bi morale Komisija in države članice povečati prispevek Evropskega socialnega sklada pri izvajanju evropske strategije zaposlovanja, in sicer z okrepitvijo njunega razmerja, in to povečanje takoj ponazoriti z ustreznimi kazalci za spodbujanje enakih možnosti;

6.  poziva Komisijo, naj poišče nove načine za združevanje politik in instrumentov strukturnih politik z drugimi politikami in orodji Skupnosti, da bi povečali sinergijo pri spodbujanju trajnostne konkurenčnosti, raziskav in inovacij ter se pri tem zgledovali po delu medresorske delovne skupine Evropske komisije, pristojne za omenjena področja;

7.  regijam in državam članicam predlaga, naj v operativnih programih oblikujejo kvantitativne cilje za področje raziskav, razvoja in inovacij;

8.  vabi Komisijo in Svet, da preučita v kolikšni meri so izvedljive obveznosti, kot je na primer obveznost iz prej omenjenega poročila Aho, v skladu s katero je treba z naslednjim programskim obdobjem najmanj 20 % strukturnih skladov nameniti za rast raziskav, razvoja in inovacij. Nadalje Komisijo in Svet poziva, naj se ne osredotočata le na velike projekte in centre odličnosti, vendar tudi na manjše projekte, ki potekajo v manj razvitih regijah, še posebej tiste, ki prispevajo k trajnostnemu regionalnemu razvoju;

9.  predlaga Komisiji in Svetu, naj z uporabo obstoječih sredstev, kot so mreže evropskih informacijskih centrov in centrov za prenos inovacij, spodbujata oblikovanje tehnološkega animatorja na lokalni in regionalni ravni, ki bi se ga financiralo iz strukturnih skladov in bi bil povezan z regionalnimi projekti, tehnološkimi parki, grozdi in mrežami ter bi spodbujal inovacije v podjetjih, še zlasti v malih in srednje velikih, katerim bi omogočal tudi dostop do evropskih sredstev in programov;

10.  pozdravlja oblikovanje projektov teritorialne agende EU in leipziške listine, vendar ob tem poudarja, da mora biti v teh strateških dokumentih bolj natančno opredeljeno, kako določiti ukrepe za izpolnjevanje zastavljenih ciljev in kakšno naj bo pri tem sodelovanje držav članic; v okviru neuradnega sveta v Leipzigu 24. do 25. maja 2007 trdno vztraja pri tem, da se države članice uradno zavežejo k trajnostnemu razvoju mest;

11.  meni, da je ocena dolgoročnih učinkov uporabe strukturnih skladov na različnih ravneh nujno potrebna za pripravo bodočih zakonodajnih aktov in za dobro proračunsko upravljanje na tem področju;

12.  predlaga evropskim institucijam in državam članicam, naj spodbujajo dobre prakse in z ustreznimi kazalci merijo učinke politik Skupnosti na kohezijo ter da se dodelijo nova sredstva in naloge Evropski opazovalni mreži za prostorsko načrtovanje (EPSON), da ta začne delovati kot resnični center za spremljanje učinka strukturnih politik na kohezijo;

13. poziva Komisijo, naj prav tako preveri ozemeljski učinek namenske dodelitve sredstev in zlasti oceni, če namenitev evropskih sredstev za uresničitev lizbonskih ciljev dejansko prispeva k uravnoteženemu in skladnemu regionalnemu razvoju;

14.  vabi Komisijo, države članice, regije in lokalne oblasti, še posebej tiste, ki so zajete v konvergenčnem cilju, naj s spodbujanjem celostnega razvoja in z oblikovanjem policentričnih območij prednostno obravnavajo ukrepe za preprečevanje ozemeljskih neravnovesij;

15.  zahteva od Komisije, držav članic ter regionalnih in lokalnih oblasti, naj preučijo, kateri instrumenti bi bili najbolj primerni za doseganje ozemeljskega ravnotežja med mesti in podeželjem, in sicer ob zagotavljanju dopolnjevanja med podeželskim in regionalnim razvojem, spodbujanju celostnega strateškega pristopa za razvoj mestnih območij v povezavi z okoliškimi primestnimi in podeželskimi območji („gravitacijska območja”) in s spodbujanjem izmenjave dobrih praks, še posebej v ozemeljskih in sektorskih mrežah za boljše upravljanje s sredstvi, predvsem v okviru „Evropskega tedna regij in mest”, ki poteka v Bruslju;

16. poziva Komisijo, države članice in regije, naj v večji meri uporabljajo strukturne sklade za spodbujanje trajnostnega in neodvisnega razvoja regij, ki se soočajo z izseljevanjem, in za odpravljanje negativnih posledic demografskih sprememb;

17. poziva Komisijo, države članice in regionalne ter lokalne oblasti, naj spodbujajo doprinos kohezijske politike k uresničevanju nove strategije trajnostnega razvoja, in sicer predvsem prek virov obnovljive energije, prometnega sistema, ki bolj učinkovito izrablja možnosti multimodalnega prometa, ter ponovne uporabe in recikliranja;

18. predlaga Komisiji, državam članicam ter regijam in lokalnim oblastem, naj na podeželju podpirajo in spodbujajo gospodarske dejavnosti, povezane z razvojem novih tehnologij, pri katerih ni potrebna geografska bližina velikih mestnih središč;

19. poudarja vlogo, ki jo igra v kohezijski politiki ozemeljsko sodelovanje, in organe upravljanja poziva, naj z oblikovanjem različnih mrež ozemeljskega in sektorskega sodelovanja spodbujajo čezmejno in medregijsko sodelovanje ter posredovanje izkušenj in dobrih praks na regionalni in lokalni ravni prek pobude „Regije za gospodarsko spremembo“;

20. poleg BDP na prebivalca zahteva tudi uporabo drugih teritorialnih kazalcev merjenja stopnje kohezije, kot na primer stopnja in kakovost zaposlovanja, stopnja razlik BDP med sosednjimi regijami, indeks decentralizacije in dostopnosti, dodeljena sredstva za infrastrukturo in promet, stopnja dejavnosti na področju raziskav, inovacij, izobraževanja in usposabljanja ter raznovrstnost proizvodnje na območju;

21. poziva Komisijo, naj skupaj z Eurostatom sprejme odločitev glede uporabe novih količinskih in kakovostnih kazalcev kohezije v okviru vmesne ocene nove kohezijske politike leta 2009;

22. poziva Komisijo, naj preuči učinek finančnega vzvoda strukturnih skladov za spodbujanje zasebnih naložb v okviru nove kohezijske politike in poudari potrebo po sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem;

23. predlaga Komisiji, naj pridobi natančnejše podatke o kakovosti in trajnosti delovnih mest, ki so bila ustvarjena s pomočjo strukturnih skladov;

24. opozarja Komisijo, da je pomanjkanje upravnih zmogljivosti, še posebej na ravni oblikovanja regionalne in lokalne uprave, lahko velika ovira pri optimiziranju učinka kohezijskih politik, zato jo poziva k razvoju orodja iz tripartitnih pogodb in konvencij ter k nadaljnji krepitvi upravnih zmogljivosti pri izvajanju nove kohezijske politike, med drugim z uvedbo mreže akreditiranih izobraževalcev, s čimer bo v posamezni državi članici zagotovljena skladnost izobraževanja in osveščanja znotraj organov upravljanja, še zlasti na regionalni in lokalni ravni;

25. poudarja, da je treba pri izvajanju kohezijske politike uresničevati načelo o partnerstvu, po katerem morajo biti partnerji natančno obveščeni, njihova stališča morajo biti zapisana v ocenah, hkrati pa morajo biti predvideni potrebni ukrepi za njihovo usposabljanje, ki jim bo omogočilo uresničitev nalog;

26. vabi Komisijo, naj v okviru uredbe o izvajanju sprejme ukrepe za večjo preglednost posegov, in to ne le pri velikih infrastrukturnih projektih, temveč tudi pri malih projektih, ter naj natančneje spremlja izvajanje obveznih ukrepov obveščanja in kaznuje države članice, ki so odgovorne za hude kršitve teh pravil; vabi organe upravljanja, naj evropske poslance vključijo v obveščanje v zvezi z izvedbami, financiranimi iz strukturnih skladov;

27. poudarja, da projekti, ki jih financira EU, predstavljajo evropsko bližino in solidarnost, zato morajo regionalne oblasti in države članice spoštovati in delovati v skladu z ukrepi, ki jih določa uredba o izvajanju, da bi povečali preglednost posegov in okrepili napore, da se izpostavi konkretne rezultate, ki jih kohezijska politika Skupnosti prinaša državljanom;

28. ocenjuje, da je treba izvesti nove študije, ki bodo prikazale različne scenarije o prihodnosti financiranja kohezijske politike EU; meni, da je treba izvesti primerjavo med glavnimi instrumenti financiranja (ESRR, ESS, prvi steber SKP, EKSRP) glede njihovega učinka na razvoj Evropske unije 27 članic;

29. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Odboru regij in Ekonomsko-socialnemu odboru.

• [1]  UL C 284, 21.11.2002, str. 209.
• [2]  UL C 227 E, 21.9.2006, str.88.
• [3]  UL L 286 E, 23.11.06, str. 501.
• [4]  UL C 157 E, 6.7.2006, str.289.
• [5]  UL C 157 E, 6.7.2006, str.95.
• [6]  UL L 210, 31.7.2006, str. 79.
• [7]  UL L 210, 31.7.2006, str. 25.
• [8]  UL C 297 E, 7.12.2006, str. 357.

OBRAZLOŽITEV

Evropski parlament in Svet sta julija 2006 sprejela štiri uredbe o kohezijski politiki za novo programsko obdobje 2007-2014, kmalu zatem pa so bile dokončno oblikovane tudi strateške smernice. Prav tako je bil določen pravni okvir.

Z določitvijo strateških smernic se je začel izvajalni del nove kohezijske politike. Čeprav se glavne smernice že izvajajo, je še vedno mogoče predlagati priporočila za spremembo izvajanja nove politike, da bi zagotovili najboljši možni učinek na socialnem, gospodarskem in ozemeljskem področju ter na področju upravljanja.

Razen tega se trenutno ocenjuje učinke v okviru preteklega programskega obdobja. Komisija že oblikuje četrto kohezijsko poročilo, ki bo verjetno predstavljeno na ministrskem srečanju o urbanem razvoju in ozemeljski koheziji 24. in 25. maja v Leipzigu v Nemčiji. Komisija bo jeseni 2007 začela razpravo o prihodnosti kohezijske politike, in sicer na podlagi zaključkov iz četrtega kohezijskega poročila. Trenutno je še mogoče prispevati k oblikovanju poročila, ki bo predstavljajo podlago za obsežnejšo razpravo o kohezijski politiki.

Razprava bo namenjena tudi pregledu proračuna EU v letu 2008/2009, zaradi česar Komisija načrtuje predstavitev poročila o tem pregledu v začetku leta 2009. Glede na to, da bo kohezijska politika postala najpomembnejša proračunska postavka, jo je treba pozorno preučiti. Pred začetkom razprave o pregledu proračuna bi bilo koristno preučiti in upoštevati dodatno vrednost kohezijske politike.

Tako je namen poročila nuditi priporočila za izvajanje nove kohezijske politike, prispevati k razpravi o četrtem kohezijskem poročilu in utrditi ključno vlogo kohezijske politike pri uresničevanju ciljev lizbonske in kohezijske strategije. Poročilo, ki je zasnovano na preteklih izkušnjah, skuša doseči največji možni učinek nove kohezijske politike na socialnem, gospodarskem in ozemeljskem področju ter pri upravljanju in v ta namen ponuja niz priporočil in ugotovitev.

I. Doseganje največje možne sinergije med posameznimi javnimi politikami

Učinek kohezijske politike je mogoče izboljšati s povečanjem sinergije med posameznimi javnimi politikami na vertikalni ravni, torej med nacionalnimi in regionalnimi politikami ter politikami Skupnosti, in na horizontalni ravni, torej med posameznimi politikami Skupnosti.

Na vertikalni ravni bi morale države članice bolje poskrbeti za to, da njihove nacionalne politike spodbujajo posege, ki se jih financira iz strukturnih skladov, in izvajajo pomembne strategije (lizbonska, zaposlovalna itd.). Na horizontalni ravni bi morale biti politike bolj celostne in usklajene, še posebej na področju inovacij. Predvideti bi bilo treba možnost kopičenja določenih pomoči in ukrepov, da bi lahko regije bolje usmerile svoja razvojna prizadevanja.

II. Spodbujanje inovacij

Inovacija igra glavno vlogo pri omogočanju večjega gospodarskega učinka kohezijske politike, zato poročilo ponuja niz priporočil za okrepitev inovacij z novo kohezijsko politiko, pri čemer upošteva poročilo Aho.

Mala in srednje velika podjetja igrajo ključno vlogo pri uresničevanju cilja krepitve inovacij. V Evropski uniji, če jo na primer primerjamo z Združenimi državami, mala in srednje velika podjetja v raziskave, razvoj in inovacije ne vlagajo dovolj. So pa še zlasti mala in srednje velika podjetja tista, ki omogočajo zbliževanje manj razvitih regij. Zaradi tega bi bilo smiselno predlagati ukrepe za odpravljanje ovir pri inovacijah, kot na primer oblikovanje tehnološkega animatorja, in si zadati ambiciozne, vendar hkrati izvedljive količinske cilje.

III. Okrepitev ozemeljske razsežnosti kohezije

Cilj ozemeljske kohezije je medvladna konferenca vključila v ustavno pogodbo kot tretjo razsežnost kohezije. Cilj je bil sprejet tudi na politični ravni, čeprav ustavna pogodba še ni bila ratificirana. Ozemeljska kohezija je bila navedena v tretjem kohezijskem poročilu in v strateških smernicah, prav tako pa bo obravnavana v četrtem kohezijskem poročilu maja 2007. Kljub temu ostaja za uresničitev cilja še veliko dela.

S teritorialno agendo EU in leipziško listino, ki bosta sprejeti na ministrskem srečanju o urbanem razvoju in ozemeljski koheziji konec maja, bodo določeni cilji kohezijske politike, treba pa bo oblikovati še cilje za njihovo uresničitev. Ocenjevanje ozemeljskega učinka je lahko orodje za okrepitev koncepta. Cilj ocenjevanja ozemeljskega učinka je povečati pozitiven učinek naložb na prostorski razvoj. V določenih državah je že običajno, da se ozemeljski učinek ocenjuje na nacionalni ravni, na primer „Raumordnungsverfahren” v Nemčiji in „Raumverträglichkeitsprüfung” v Avstriji, vendar za opredelitev tega koncepta ni skupnega okvira.

Policentrizem bi moral biti vodilni motiv ozemeljske razsežnosti. Ob tem je prav tako treba zagotoviti ravnotežje med mesti in podeželjem in ter podpreti gospodarske dejavnosti, ki potekajo zunaj velikih mestnih središč.

IV. Natančnejše merjenje zbliževanja regij in učinka kohezijske politike

Razprava o četrtem kohezijskem poročilu bi morala vključevati tudi razpravo o kohezijskih kazalcih in načinih za merjenje učinka kohezijske politike in drugih politik Skupnosti, povezanih s kohezijo.

BDP kaže, kakšno je gospodarsko približevanje med regijami, vendar pa ne zadostuje za oceno socialnega in ozemeljskega približevanja. Obstajajo namreč manj razvite regije, ki beležijo dobro gospodarsko rast, vendar pa njihova stopnja zaposlenosti pada, kar ima zaskrbljujoče posledice za njihov demografski razvoj. Izdelati je treba tudi druge kazalce za opredelitev regijskih potreb.

Za doseganje največje možne sinergije med posameznimi javnimi politikami na horizontalni ravni je treba poglobiti znanje o njihovem učinku na kohezijo. Treba je oblikovati neke vrste center za spremljanje učinkov politik Skupnosti, da bi Komisija in Evropski parlament lahko pridobila natančnejše podatke o rezultatih kohezijske politike, od katere bodo imele države članice in regije čim več koristi.

V. Izboljšanje upravljanja in preglednosti kohezijske politike;

Kohezijska politika ima nedvomno pozitiven učinek na upravljanje v Evropi. V skladu z načelom sodelovanja, ki vključuje civilno družbo in vse ravni uprave, so se preoblikovali upravni sistemi v številnih državah, ki so prejemnice strukturnih skladov.

Za dvanajsterico držav EU, katerim nova kohezijska politika prinaša največ ugodnosti, je izvajanje kohezijske politike ogromen izziv. EU podpira 12 novih držav članic v njihovih naporih za okrepitev svojih upravnih zmogljivosti. Ta proces se mora nadaljevati tudi v izvajalnem delu. EU bi prav tako morala poskrbeti za učinkovito uporabo strukturnih skladov. Strogo bi bilo treba kaznovati opuščanje projektov, ki jih je sofinancirala EU, in sicer bi bilo treba ukrepati proti oblastem, ki slabo ravnajo s sredstvi Skupnosti in projektov ne izpeljejo do konca.

Kohezijska politika ni le preoblikovala upravnega sistema držav članic in njihovih regij, temveč je povečala tudi preglednost, ki jo imajo nad EU državljani, ter okrepila podporo EU regijam, ki jim kohezijska politika prinaša veliko ugodnosti. Na žalost se ukrepov za večjo preglednost posegov vedno ne spoštuje in se jih ne izvaja pri manjših projektih. Za povečanje pozitivnega učinka, ki jo ima kohezijska politika za podporo EU, je treba povečati preglednost vseh posegov.

MNENJE Odbora za proračun (25.1.2007)

za Odbor za regionalni razvoj

vpliv in posledice strukturnih politik na kohezijo Evropske unije
(2006/2181(INI))

Pripravljavka mnenja: Nathalie Griesbeck

POBUDE

Odbor za proračun poziva Odbor za regionalni razvoj, kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.  izpostavlja pomen strukturnih skladov za vidnost evropske politike v odnosu do evropskih državljanov;

2.  želi spomniti, da je kohezija v njegovi resoluciji z dne 18. maja 2006 o letni strategiji politik Komisije[1] navedena med prednostnimi področji proračuna za leto 2007;

3.  je prepričan, da je presoja dolgoročnega vpliva strukturnih skladov nujna za pripravo prihodnjih zakonodajnih aktov in dobro proračunsko upravljanje na tem področju;

4.  obžaluje, da ne obstajajo skupni pokazatelji za merjenje dejanskega vpliva strukturnih skladov na kohezijo;

5.  vztraja, da je treba pripraviti kvantitativne pokazatelje za merjenje učinka kohezijske politike na gospodarsko rast, brezposelnost, infrastrukturo, raziskave in inovacije, zato da bi lahko izmerili dejanski vpliv strukturnih skladov in sprejeli ustrezne proračunske sklepe;

6.  se zaveda dejstva, da je težko oceniti kvalitativni vpliv strukturnih ukrepov na kakovost življenja; vseeno ugotavlja, da plače zaposlenih, pričakovana življenjska doba, dolgoročne spremembe stopnje brezposelnosti ipd. odsevajo splošno kakovost življenja v določeni regiji in torej lahko služijo kot kvalitativni pokazatelji;

7.  zahteva oblikovanje instrumenta za merjenje, ki bo skupen za vse države članice in bo v ustrezni meri vseboval različne kvantitativne in kvalitativne pokazatelje;

8.  želi spomniti, da sta Evropski parlament in Komisija v skupni izjavi, priloženi proračunu za leto 2007, izpostavila potrebo po optimizaciji rabe proračunskih virov Evropske unije in izboljšanju spremljanja izvajanja proračuna; poudarja, da mora presoja programov Skupnosti postati ključna skrb institucij, udeleženih v letnem proračunskem postopku, in da to služi presoji in vrednotenju kvantitativnih in kvalitativnih vidikov vsakega od programov Skupnosti;

9.  izraža nasprotovanje ustanovitvi centra za spremljanje politik Skupnosti za doseganje kohezije, če sočasno ne bi bil urejen prenos pristojnosti in finančnih virov.

POSTOPEK

Naslov	Vpliv in posledice strukturnih politik na kohezijo Evropske unije
Številka postopka	2006/2181(INI)
Pristojni odbor	REGI
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 6.7.2006
Okrepljeno sodelovanje– datum razglasitve na zasedanju
Pripravljavec(-ka) mnenja   Datum imenovanja	Nathalie Griesbeck 20.9.2004
Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja
Obravnava v odboru	25.1.2007
Datum sprejetja	25.1.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	29 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Laima Liucija Andrikienė, Richard James Ashworth, Reimer Böge, Salvador Garriga Polledo, Monica Maria Iacob-Ridzi, Janusz Lewandowski, Mario Mauro, Nina Škottová, László Surján, Herbert Bösch, Brigitte Douay, Neena Gill, Catherine Guy-Quint, Jutta Haug, Vladimír Maňka, Dan Mihalache, Gianni Pittella, Yannick Vaugrenard, Ralf Walter, Gérard Deprez, Nathalie Griesbeck, Anne E. Jensen, Jan Mulder, Kyösti Virrankoski, Wiesław Stefan Kuc, Wojciech Roszkowski, Gérard Onesta.
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paul Rübig, Hans-Peter Martin.
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

• [1]  Sprejeta besedila s tem datumom, P6_TA(2006)0221.

POSTOPEK

Naslov	Vpliv in posledice strukturnih politik na kohezijo Evropske unije
Št. Postopka	2006/2181(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	REGI 6.7.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju	BUDG 6.7.2006
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Francisca Pleguezuelos Aguilar 2.5.2006
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	18.12.2006			22.1.2007			27.2.2007
Datum sprejetja	12.4.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	41 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Antonio De Blasio, Vasile Dîncu, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Ambroise Guellec, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Jim Higgins, Alain Hutchinson, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Evgeni Kirilov, Miloš Koterec, Constanze Angela Krehl, Mario Mantovani, Sérgio Marques, Miguel Angel Martínez Martínez, Yiannakis Matsis, Miroslav Mikolášik, James Nicholson, Lambert van Nistelrooij, Jan Olbrycht, Markus Pieper, Bernard Poignant, Wojciech Roszkowski, Stefan Sofianski, Catherine Stihler, Margie Sudre, Andrzej Jan Szejna, Kyriacos Triantaphyllides, Oldřich Vlasák
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Richard Falbr, Emanuel Jardim Fernandes, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Jürgen Schröder, Lydia Shouleva, László Surján
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Luigi Cocilovo, Andrea Losco
Datum predložitve	19.4.2007
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...