POROČILO o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    26.4.2007 - (2006/2274(INI))

    Odbor za industrijo, raziskave in energetiko
    Poročevalec: Adam Gierek

    Postopek : 2006/2274(INI)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    A6-0159/2007
    Predložena besedila :
    A6-0159/2007
    Sprejeta besedila :

    PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

    o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    (2006/2274(INI))

    Evropski parlament,

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije „Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU“ (KOM(2006)0502),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Investiranje v raziskave: akcijski načrt za Evropo“ (KOM(2003)0226),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Izvajanje lizbonskega programa Skupnosti „Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop“ (KOM(2005)0488) ter ustreznih delovnih dokumentov Komisije (SEC(2005)1253 in SEC(2005)1289),

    –   ob upoštevanju poročila neodvisne skupine strokovnjakov za raziskave in razvoj ter inovacije, ki je bila vzpostavljena po vrhu v Hampton Courtu, z naslovom „Ustvarjanje inovativne Evrope“ (Ahovo poročilo) iz januarja 2006,

    –   ob upoštevanju sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Lizboni z dne 23. in 24. marca 2000, cilj katerega je bil iz Evrope narediti najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ter sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta v Bruslju z dne 22. in 23. marca 2005 ter 23. in 24. marca 2006,

    –   ob upoštevanju sklepov 2769. Sveta za konkurenčnost z dne 4. decembra 2006[1],

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo“ (KOM(2005)0024),

    –   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Skupni ukrepi za rast in zaposlovanje: Lizbonski program Skupnosti“ (KOM(2005) 0330),

    –   ob upoštevanju nacionalnih programov reform, ki so jih predstavile države članice, jesenskih poročil držav članic za leto 2006 o izvajanju njihovih nacionalnih programov reform[2] in ocene Komisije o izvajanju nacionalnih programov reform v njenem letnem poročilu o stanju (KOM(2006)0816),

    –   ob upoštevanju priporočila Sveta 2005/601/ES z dne 12. julija 2005 o širših smernicah ekonomskih politik držav članic in Skupnosti (2005–2008)[3] in Sklepa Sveta 2005/600/ES z dne 12. julija 2005 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[4], ki skupaj predstavljajo „integrirane smernice za rast in zaposlovanje“,

    –   ob upoštevanju Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta št. 1982/2006/ES z dne 18. decembra 2006 o sedmem okvirnem programu Evropske skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013)[5],

    –   ob upoštevanju Sklepa št. 1639/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006, ki vzpostavlja Okvirni program za konkurenčnost in inovacije (2007–2013)[6],

    –   ob upoštevanju uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Evropskega tehnološkega inštituta (KOM(2006)0604),

    –   ob upoštevanju uredbe Sveta o patentu Skupnosti (KOM(2000)0412) in besedila, ki ga je pregledalo predsedstvo[7],

    –   ob upoštevanju okvira Skupnosti za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije[8] ter sporočila Komisije "Boljša uporaba davčnih olajšav za raziskave in razvoj" (KOM(2006)728),

    –   ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije „Evropsko poročilo o konkurenčnosti za leto 2006“ in Sporočila Komisije „Gospodarske reforme in konkurenčnost: ključna sporočila Evropskega poročila o konkurenčnosti za leto 2006“ (KOM(2006)0697),

    –   ob upoštevanju „Pregleda stanja na področju inovacij v Evropi 2006“, ki jasno kaže, da so Združene države Amerike in Japonska na tem področju pred EU,

    –   ob upoštevanju letnega pregleda „OECD Science, Technology and Industry Outlook 2006“[9],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2006 o izvajanju Lizbonskega programa Skupnosti: „Več raziskav in inovacij – naložba za rast in zaposlovanje: skupni pristop“[10],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o prihodnji evropski patentni politiki[11],

    –   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2006 o prispevku k spomladanskemu zasedanju Evropskega sveta 2006 o lizbonski strategiji[12],

    –   ob upoštevanju poročila strokovne skupine iz julija 2004 „Izboljšanje institucij za prenos tehnologije iz znanosti v podjetja“,

    –   ob upoštevanju delovnega dokumenta Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 8. novembra 2006 „Naložbe v znanje in inovacije“ (lizbonska strategija), informativno poročilo INT/325,

    –   ob upoštevanju pobude i2010, zlasti sporočila Komisije „Akcijski načrt za e-upravo i2010: pospeševanje e-uprave v Evropi za dobro vseh“ (KOM(2006)0173),

    –   ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o inovacijah na področju storitev iz novembra 2006,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj „Prispevek prihodnje regionalne politike k inovativnim zmogljivostim EU“ (A6–0000/2007),

    –   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

    –   ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbor za pravne zadeve (A6-0159/2007),

    A. ker je zaradi svetovne konkurence treba upoštevati stopnjo razvoja lizbonske strategije in torej pomen še obsežnejše inovacijske strategije,

    B.  ker je raznolikost preko inovacij ena od možnosti EU, da obvladuje izzive globalizacije,

    C. ker je treba povečati prenos rezultatov akademskih raziskav zlasti v mala in srednje velika podjetja ter razpoložljivost rezultatov raziskav, zlasti za inovacije s socialno razsežnostjo, in ker je treba preučiti geografsko koncentracijo inovacijskih platform za uporabo znanja in raznolikosti v različnih regijah EU,

    D. ker obsežne zaloge specialističnih znanstvenih dognanj v raziskovalnih središčih Evropske unije niso dovolj izkoriščene,

    E.  ker okolje na področju podpore inovacijam ni konkurenčno ter ne določa preglednih in pravičnih pogojev za vse udeležence, ki izvajajo inovativne dejavnosti, vključno z malimi inovativnimi podjetji in središči za tehnološke inovacije,

    F.  ker običajen pristop k inovacijam, ki združuje tehnološke pobude in povpraševanje, ni zadosten in zahteva sočasno spodbujanje ugodnih tržnih pogojev, da se ustvari zakonodajno okolje, ki spodbuja inovacije,

    G. ker učinkovit notranji trg, ki ga spodbuja nova direktiva o storitvah, ustvarja ugodne razmere za inovacije s povečano konkurenco v večjem in bolj stabilnem gospodarskem prostoru, ki spodbuja večje naložbe in spodbuja mobilnost delavcev,

    H. ker so na enotnem trgu še vedno ovire za prost pretok blaga, storitev in delovne sile, zaradi katerih se evropska podjetja ne morejo dovolj razširiti, da bi bile naložbe v raziskave in inovacije donosne,

    I.   ker je poglavitni cilj inovacij okrepiti konkurenčnost Evropske unije in izboljšati kakovost življenja njenih državljanov,

    J.   ker načelo odličnosti, ki je primerno predvsem pri podpori najbolj prednostnih znanstvenih raziskav, ovira zdravo konkurenčnost na področju podpore inovativnosti in iz programov pomoči izključuje manjše akterje (inovativna podjetja, tehnološka in inovacijska središča, raziskovalna središča),

    K. ker inovacije pomagajo tudi pri ohranjanju tradicionalnih sektorjev,

    L.  če upoštevamo vlogo inovacij pri oblikovanju socialnih modelov držav članic Evropske unije,

    M. ker inovacije lahko prispevajo k vključevanju družbenih skupin, kot so invalidi,

    N. ker blago, storitve in postopki ponujajo premalo izkoriščen inovacijski potencial Evropske unije,

    O. ker je zelo pomembna institucionalna podpora postopku za upravljanje znanja na področju inovacij in avtorskih pravic,

    P.  če upoštevamo financiranje inovacijske politike in čedalje večji pomen, ki ga daje javnim naročilom in javno-zasebnemu partnerstvu,

    Q. ker je izobraževanje, vključno z interdisciplinarnim poučevanjem na področjih, ki zadevajo tradicionalna znanja, predpogoj za inovativnost in ker mora biti inovativnost sestavni del izobraževalnih programov na vseh ravneh poučevanja,

    R.  ker lahko vseživljenjsko učenje prispeva k razvoju znanja na področju inovativnosti in ker spodbujanje informacijske družbe omogoča boj proti zapostavljenosti na trgu delovne sile,

    S.  ker je oblikovanje evropskih kakovostnih standardov in predpisov v zgodnji razvojni fazi proizvodov in storitev nove generacije lahko navdih za inovacije,

    T.  ker mora sedmi okvirni program spodbujati oblikovanje večjega in okrepljenega evropskega raziskovalnega prostora, usmerjenega na točno določene specifične cilje,

    U. ker ima opredelitev inovacij v „priročniku Oslo“ OECD široko razlago in postaja standard v evropskih institucijah,

    1.  podpira predlog Komisije o sprožitvi nove pobude za vodilne trge, da bi se olajšal prihod novih inovativnih izdelkov in storitev na tržišče na področjih, kjer lahko Evropska unija postane vodilna sila na svetovni ravni; meni, da je treba z novo pobudo za vodilne trge, ki bo imela poudarek predvsem na ustvarjanju in trženju inovativnih proizvodov in storitev, začeti zlasti na področjih, kjer je veliko potencialno povpraševanje in zagotoviti, da pri tem ne zaostajajo manj razvite regije;

    2.  poudarja, da se je treba pri oblikovanju politike za podporo inovacijam usmeriti v inovacije v širšem smislu, da se vključijo storitveni sektor, vključno s turizmom, in netehnološke inovacije, kar pomeni inovacije na področju trženja in organizacije; v celoti potrjuje sklepe Sveta za konkurenčnost z dne 5. decembra 2006, v katerih Svet poziva Komisijo, naj pripravi politične smernice o inovacijah na področju storitev in netehnoloških inovacijah, ter poziva Komisijo, naj v te razprave vključi zlasti organizacije, ki predstavljajo mala podjetja in domačo obrt;

    3.  opozarja, da ni sistematične javne podpore s preglednimi pogoji, čeprav imajo mala in srednje velika podjetja, grozdi ter sodelovanje med organizacijami, podjetji, univerzami in raziskovalnimi središči posebno vlogo pri uvajanju inovativnih rešitev, tudi v sektorjih nizke in srednje visoke tehnologije; kljub temu pozdravlja novi okvir državne pomoči za raziskave in razvoj ter inovacije, ki vključuje seznam posebnih ukrepov za podporo inovativnim dejavnostim malih in srednje velikih podjetij;

    4.  poziva države članice, naj ponovno oživijo evropska podjetja in njihov inovacijski potencial tako, da zmanjšajo birokracijo ter s tem izboljšajo kakovost ureditve in hkrati zmanjšajo upravno breme; je trdno prepričan, da bo boljša ureditev, zlasti zmanjšanje nepotrebnih regulativnih bremen za mala in srednje velika podjetja, omogočila ugodne tržne pogoje in pomagala dati na vodilne trge nove inovativne proizvode in storitve ter povečala tudi zaupanje potrošnikov;

    5.  pozdravlja začetek delovanja široko zastavljene inovacijske strategije za mala in mikro podjetja, katerih inovacijski potencial, zlasti pri nizki in srednje visoki tehnologiji ter netehnoloških inovacijah, še ni dovolj priznan in izkoriščen; kljub temu obžaluje, da v sporočilu Komisije o prenosu znanja v prakso niso predlagani operativni ukrepi za takšna podjetja; zato poziva Komisijo in Svet, naj vključita njihove posebne značilnosti in potrebe v deset prednostnih nalog široko zastavljene inovacijske strategije, ter poziva Komisijo, naj v povezavi z njihovimi predstavniškimi organizacijami predloži Svetu in Parlamentu poseben program za razvoj inovacij v širšem smislu v takšnih podjetjih, ne glede na področje njihovega delovanja;

    6.  poudarja pomen znanosti, tehnologije in inovacij na področju izobraževanja in kulture; izpostavlja, da je treba v učne programe vključiti dejavnosti in pobude za privabljanje mladih k znanosti in inovacijam; meni, da je treba izboljšati in povečati kakovost in obseg programov vseživljenjskega učenja ter spodbuditi rabo informacijske in komunikacijske tehnologije, da bi ustvarili na zanju temelječo družbo, ki bo podpirala evropsko inovativnost;

    7.  priporoča Komisiji in državam članicam, naj ocenijo vzpostavitev pravega evropskega sistema nadaljnjega izobraževanja, ki bi pomagal oblikovati trdnejši evropski trg dela;

    8.  meni, da so na ravni EU, na regionalni in lokalni ravni potrebni ukrepi za povečanje števila diplomantov, še posebej diplomantk, na področju znanosti, inženirstva in tehnologije ter tudi na področju primarnih raziskav, še posebej s pomočjo posebnega programa „Ljudje“ znotraj sedmega okvirnega programa, s štipendijami, nagradami in drugimi spodbudami ter s spodbujanjem žensk, naj ustanovijo inovacijska podjetja, še posebej preko mentorskih projektov in drugih oblik podpore;

    9.  predlaga, da se vzpostavi tehnološka in znanstvena infrastruktura, potrebna za nastajanje inovativnih rešitev v že obstoječih terciarnih izobraževalnih ustanovah, da bi se zagotovilo razvojne perspektive raziskovalnim središčem; opozarja na pomen financiranja visokokakovostne fizične in tehnološke infrastrukture za privabljanje naložb in olajšanje delovne mobilnosti;

    10.  poudarja, da je za inovativne postopke potrebna ustrezna ozemeljska organizacija, pri kateri je treba določiti nove modele odnosov med podjetji, raziskovalnimi središči in univerzami (npr. grozdi, območja, platforme), ter opozarja na pozitiven učinek, ki ga lahko imajo inovacije na organizacijske postopke; poziva države članice, naj uporabijo strukturne sklade za izgradnjo nove in krepitev obstoječe tehnične infrastrukture za razvoj inovacij v obliki inovacijskih središč, tehnoloških inkubatorjev ter središč za raziskave in razvoj v regijah z zadostnim inovacijskim potencialom in potencialom znanja; meni, da je pogoj za vzpostavljanje inovacijske zmogljivosti v EU brezplačen ali nizkocenoven širokopasovni dostop, ki je namenjen olajševanju ustanavljanja podjetij, ki temeljijo na znanju; pozdravlja prizadevanja za spodbujanje prenosa znanja med univerzami in drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami ter industrijo;

    11. poziva države članice, naj preučijo in uvedejo davčne spodbude, ki bodo spodbujale podjetja, da vlagajo v raziskave, razvoj in inovacije, po potrebi pa naj pripravi strukturni pregled obstoječih mehanizmov in spodbud;

    12. poziva države članice k tesnemu sodelovanju, da se dokončno vzpostavi notranji trg ter da dosežejo politično soglasje o zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepih na področjih, na katerih so še vedno ovire, ki otežujejo prost pretok blaga, storitev, kapitala in delovne sile ter tako onemogočajo podjetjem, da bi kapitalizirala naložbe v inovacije;

    13. meni, da je treba zmanjšati ovire za prost pretok proizvodnih dejavnikov in izdelkov na notranjem trgu, saj to lahko pomaga zagotoviti enostavnejši dostop do tveganega kapitala, pri čemer bo zagotovljena mobilnost raziskovalcev in tehnološko inovativnega blaga in storitev ter izboljšan pretok znanja, kar vse prispeva k razvoju pristnega evropskega inovacijskega področja; meni, da je treba uporabne inovativne rešitve, značilne za industrijo storitev, bolj upoštevati in da bo nadaljnje odstranjevanje ovir prostemu pretoku blaga, storitev in kapitala, svobodnemu ustanavljanju in prostemu pretoku oseb, tudi delavcev, spodbudilo inovacije;

    14. ugotavlja pozitivne učinke obstoja evropskih tehnoloških platform, ter poziva države članice, naj podpirajo te platforme in pospešujejo vzpostavitev omrežij evropskih tehnoloških platform; pozitivno ocenjuje tudi sklep Sveta o skupnih evropskih tehnoloških pobudah na ključnih področjih za evropske inovacije, ki se bodo izoblikovale v javno-zasebna partnerstva;

    15. poziva države članice, naj glede na stopnjo pomembnosti določijo področja, za katera menijo, da so najbolj inovativna, in sicer za uporabne raziskave in tehnologijo ter za netehnološke dejavnosti, kot je teorija trženja ali birokratska organizacija, in naj poleg svojih prednostnih nalog podpirajo tudi prednostne naloge, ki so jih določile evropske tehnološke platforme na področju inovacij;

    16. poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks ter prepoznavanje in izmenjavo izkušenj, pridobljenih na podlagi neustreznih praks, zlasti za spodbujanje boljše ureditve skupnih tehnoloških pobud, ki temeljijo na specializiranih javno-zasebnih partnerstvih in bodo spodbujale razvoj inovacij tudi v manj razvitih regijah EU;

    17. opozarja Komisijo in države članice na dejstvo, da mora Evropski tehnološki inštitut , če bo ustanovljen, vlagati v odnos med znanstvenimi ustanovami in podjetji preko osredotočenja na inovacije; poleg usklajevanja znotraj trikotnika znanja, bi moral spodbujati konkurenco na področju inovacij; tako bo zmožen znatno prispevati k prenosu evropskega potenciala na področju inovacij v prakso;

    18. spremlja ustanovitev Evropskega raziskovalnega sveta ter poziva, naj bosta inovativnost in možnost za dejansko izvajanje izbranih projektov pomembni merili pri izbiri raziskovalnih tem;

    19. poudarja, da se mu zdi cilj 3 % BDP za sredstva za raziskave in razvoj, ki ga določa lizbonska strategija, minimalen;

    20. se zaveda, da se zaradi negotovosti, ki je neločljivo povezana z raziskavami in razvojem, zmanjšuje pripravljenost finančnih trgov za naložbe v projekte raziskav in razvoja; pozdravlja predlog Komisije o skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja, katerega namen bi bil s posojili in jamstvi omogočiti naložbe v zelo tvegane projekte raziskav in razvoja;

    21. ugotavlja, da obstaja program za konkurenčnost in inovacije, ki zagotavlja ustrezne finančne instrumente, ter sporočilo Komisije "Financiranje rasti malih in srednjih podjetij", ki napoveduje konkretne ukrepe za povečanje naložb tveganega kapitala;

    22. poudarja, da je dostop manjših in srednje velikih podjetij, mikro podjetij in podjetnikov do sredstev bistven za dvig ravni raziskav in razvoja, za razvoj novih tehnologij in prenos inovativnih rešitev na trg; v zvezi s tem poudarja, da je treba spodbujati tako zgodnje kot stalno financiranje, ki traja dovolj dolgo; vendar opozarja, da sedanji sistem tveganega kapitala ne izpolnjuje finančnih potreb ciljne skupine, zlasti glede netehnoloških inovacij; zato poziva države članice, naj uporabijo javna sredstva, vključno s strukturnimi skladi, za začetek vzpostavitve skladov tveganega kapitala v obliki javno-zasebnih partnerstev v regijah in na področjih z inovacijskim potencialom in dobrim temeljnim znanjem; poleg tega poziva Komisijo, Evropsko investicijsko banko in Evropski investicijski sklad, naj opredelijo ustrezne načine financiranja, tako da prilagodijo tvegani kapital ali po potrebi oblikujejo inovativne instrumente financiranja;

    23. poziva države članice ter regionalne in lokalne skupnosti, naj v okviru programa za konkurenčnost in inovacije sprejmejo inovativne rešitve, prijazne do okolja, ter opozarja, da obstaja možnost, da se finančno pomoč, kot v primeru programa Jeremie, uporabi za mala in srednja podjetja; spodbuja Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj uporabijo obnovljive vire finančne podpore za raziskave, usmerjene v inovacije, kot je sistem „bonov za inovacije“; spodbuja odgovorne akterje na regionalni ravni, naj s sredstvi iz strukturnih skladov financirajo tudi poskusne in zato tvegane ukrepe;

    24. poziva ustrezne akterje na regionalni in lokalni ravni, naj ustvarijo ugodne pogoje in spodbujajo inovacije kot ključno točko operativnih programov ter naj znaten del sredstev iz strukturnih skladov namenijo naložbam v znanje, inovacije ter nadaljnje usposabljanje. Poleg drugih koristi bodo na ta način ustvarjena nova delovna mesta, povečala se bo zaposljivost ter preprečen bo „beg možganov“ in ustavljen trend zmanjševanja števila prebivalstva na podeželju; države članice poziva tudi, naj to podprejo z javnimi naložbami v visokošolske ustanove, ki bodo namenjene posebej za razvoj nadarjenih posameznikov.

    25. Komisijo poziva, naj ovrednoti rezultate kakovostne, količinske in finančne ocene projektov in akcij na način, ki vodi k postopnemu izboljšanju učinkovitosti prihodnjih akcij;

    26. pričakuje, da bo večja konkurenca, ki jo ustvarja notranji trg, spodbudila družbe, da namenijo več finančnih sredstev za raziskave in inovacije; poziva družbe, naj nekaj dobička vložijo nazaj v raziskave in tehnološki razvoj;

    27. meni, da imajo ekološke inovacije pomembno vlogo pri izboljšanju energetske učinkovitosti, razvoju čiste in varne energetske oskrbe (vključno z obnovljivo in čisto fosilno energijo) in krepitvi evropske konkurenčnosti; zato meni, da je treba ekološkim inovacijam posvetiti večjo pozornost v evropski in nacionalnih inovacijskih strategijah ter da bi morala EU začeti uporabljati tudi pristop „top runner“;

    28. opozarja, da lahko urbana središča odigrajo pomembno vlogo pri izdelavi inovacijske strategije za celotno regijo in da lahko morda prevzamejo pobudo z nekaterimi obetajočimi projekti, kot denimo izkoriščanje možnosti za toplotno posodabljanje in soproizvodnjo toplote in električne energije, ali druge pobude, kot je razvoj znanstvenih in tehnoloških parkov;

    29. posebej opozarja na težave, ki jih imajo manj razvite regije pri pridobivanju zasebnih kapitalskih naložb, ter poziva države članice in akterje na lokalni in regionalni ravni, naj bolje izkoristijo možnosti posojil EIB ter naj krepijo javno-zasebna partnerstva na področju inovativnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na najboljši praksi in učinkoviti porabi javnih sredstev;

    30. poudarja potrebo po krepitvi vloge podjetij kot glavne gonilne sile v ozadju inovacij in ne le kot uporabnika inovativnih postopkov in mehanizmov;

    31. ugotavlja, da ima evropska pobuda INNOVA bolj dinamičen pristop k ustanavljanju ter podpiranju inovativnih podjetij v storitvenem sektorju;

    32. poziva Komisijo, naj spodbudi uporabo preoblikovanih mrež evropskih informativnih središč in inovacijskih relejnih središč za opravljanje kompleksnih storitev na regionalni ravni za vse udeležence v inovacijskem postopku, zlasti za posamezne inovatorje in mala inovativna podjetja; spodbuja sektorske in posredniške organizacije, kot so gospodarske zbornice in druga informativna središča, naj v sodelovanju z evropskimi informativnimi središči in inovacijskimi relejnimi središči delujejo kot informacijska točka, kjer so na enem mestu na voljo vse informacije; zato poziva Komisijo, naj vlogo razvijalcev in svetovalcev pri inovacijah, ki jo igrajo posredniške organizacije, ki predstavljajo mala in srednje velika podjetja, podpre z razvojem podpore spremljajočim in svetovalnim mehanizmom;

    33. poziva države članice, naj nadaljujejo s prizadevanjem za zmanjšanje vseh regionalnih razlik, ki ovirajo nastajanje evropskega znanstvenega in tehnološkega območja;

    34. meni, da imajo javna naročila strateško vlogo pri spodbujanju inovativnih proizvodov in storitev, če so usmerjena v ustvarjanje učinkovitejših in uspešnejših proizvodov in zagotavljanje smiselno organiziranih storitev, ki omogočajo boljšo stroškovno učinkovitost; poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pri izboru najboljših ponudb upoštevajo dejansko inovativnost;

    35. pozdravlja namero Komisije, da objavi smernice za najbolj učinkovito uporabo konsolidiranega pravnega okvira za javna naročila, ki spodbuja konkurenco in zagotavlja večjo prilagodljivost predpisov, s čimer spodbuja uporabo inovativnih rešitev in ustvarjalnost;

    36. poziva Svet in Komisijo, naj izboljšata pravne standarde, ki so povezani z gospodarskimi vidiki raziskav in inovacij, da zagotovita boljše varstvo pri širjenju postopkov, tehnik ali odkritij v okviru mednarodne odprtosti;

    37. ugotavlja, da so inovacije v storitvah zelo pomembne za gospodarstvo ter da je v Evropi varstvo intelektualne lastnine v zvezi s storitvami pogosto omejeno na poslovne skrivnosti; meni, da so za manjša podjetja pogajanja o sporazumih o zaupnosti in njihovo izvrševanje težka in draga ter da to lahko ovira poslovno sodelovanje in boljše financiranje;

    38. poudarja, da si je treba prizadevati predvsem za poenostavitev prenosa rezultatov raziskav v tržne izdelke zlasti za mala in srednje velika podjetja (pri čemer je treba paziti, da niso onemogočene temeljne raziskave), in meni, da je potreben celovitejši pristop, ki bi omogočil usklajeno tesnejše sodelovanje med raziskovalnim in poslovnim sektorjem v skladu z interesom strank, civilne družbe in okolja ter tudi vsemi lokalnimi udeleženci (javnimi in zasebnimi); pozdravlja dejstvo, da Komisija načrtuje sprejetje sporočila za spodbujanje prenosa znanja med univerzami ter drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo;

    39. ugotavlja, da sta smiselna in zanesljiva varstvo avtorskih pravic in patentni sistem bistvena elementa pri izgradnji inovativnega, na znanju temelječega gospodarstva in družbe; potrjuje potrebo po reformi evropske patentne politike, priznava pa, da je reforma patentne politike dolgoročen proces; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami ustanovi skupino izvedencev, vključno z gospodarskimi strokovnjaki, ki bo pregledala stanje skupaj z vprašanjem patentiranja; poziva Komisijo in Evropski investicijski sklad, naj preučita možnosti za zagotovitev ustrezne finančne podpore malim podjetjem pri prijavi patentov;

    40. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami predloži načrt za vključitev Evropske patentne organizacije v Skupnost, da bi obravnavala vprašanja demokratičnega nadzora in skladne politike Skupnosti na področju patentnega prava;

    41. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi ukrepe, ki nadomestijo in dopolnijo ukrepe za pravno varstvo patentne pravice, ki bodo avtorje in nove modele ustvarjanja ščitili pred izsiljevanjem in zlorabo zakona (npr. sistemi za izdajo licenc FLOSS (prosta in odprtokodna programska oprema));

    42. pozdravlja nedavne pobude Komisije v zvezi z odprtim dostopom, s katerimi si prizadeva za spodbujanje širjenja znanstvenih spoznanj;

    43. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo skupni predpisi na področju patentiranja prilagojeni prevladujočim pogojem vsakega sektorja;

    44. poziva Komisijo in države članice, naj v okviru novega patenta Skupnosti predlagajo postopek za odpravo patentov manjšega pomena ter tako imenovanih "spečih" patentov, ki so bili prijavljeni z edinim namenom, da ovirajo prijavljanje drugih patentov;

    45. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi organizacijami za standardizacijo pospeši evropsko standardizacijo in učinkovito uporablja standarde, ki že obstajajo;

    46. je prepričan, da bo hitrejša določitev medopravilnih evropskih standardov pomagala podpirati razvoj vodilnih trgov zlasti za storitve in visoko tehnologijo ter prispevala k njihovi uporabi na svetovni ravni, s čimer bo evropskim podjetjem omogočila prednost pred drugimi udeleženci na svetovnem trgu;

    47. poziva države članice, naj spodbujajo iskanje soglasja na področju evropskih standardov, ker je hitro odločanje na tem področju bistveno za pravilno delovanje notranjega trga EU in čezmejno trgovino ter posledično za donosnost naložb podjetij v raziskave in inovacije;

    48. poziva Komisijo, naj ne spodbuja le sprejetja, ampak tudi uporabo evropskih standardov, zlasti tako, da jih na enostaven način sporoča malim in srednje velikim podjetjem; meni, da morata biti priročnik in obrazložitev postopkov na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

    49. pozdravlja sodelovanje EU z regulativnimi organi po vsem svetu ter pričakuje hitro in učinkovito postopno uvedbo tehničnih inovacij s standardizacijo;

    50. meni, da razdrobljenost standardov na svetovni ravni ni zaželena; priporoča, naj Komisija, države članice ter različni evropski in mednarodni organi za določanje standardov pri določanju novih standardov uporabijo pristop „najprej mednarodni“, če je to mogoče;

    51. opozarja na opredelitev odprtih standardov, ki jih je sprejela Komisija, v skladu s katero (i) standard sprejme in vzdržuje neprofitna organizacija, stalen razvoj standarda poteka na podlagi odprtega postopka odločanja, ki je dostopen vsem zainteresiranim strankam; (ii) se standard objavi, specifikacija standarda pa je na voljo brezplačno ali po nominalni ceni; (iii) je intelektualna lastnina – tj. potencialno prisotni patenti – (delov) standarda nepreklicno in brezplačno na voljo;

    52. se strinja s Komisijo, da ima „politika grozdov“ velik pomen za inovacijske politike držav članic in poziva akterje, še posebej regionalne in lokalne, naj tako grozde kot tudi inovacijska in tehnološka središča, v mestnih središčih in na podeželju spodbujajo tako, da bo doseženo ravnotežje med različnimi regijami. poziva države članice, naj v svojih državah spodbujajo ustvarjanje „regij znanja“ in „grozdov“ ter sodelovanje v EU in čezmejno sodelovanje ter naj spodbujajo tudi sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav; v tem kontekstu poudarja pomen ustvarjanja struktur vodenja za izboljšanje sodelovanja med različnimi akterji v grozdih ter poziva grozde, naj se usmerjajo tudi v čezmejne dejavnosti na podlagi izkušenj iz evroregij, kjer so že vzpostavljene čezmejne strukture in družbena omrežja;

    53. ugotavlja, da obstaja pobuda Odbora regija za povezovanje regij v mreže v okviru interaktivne platforme teritorialnih skupnosti, katerih cilj je primerjava in izmenjava izkušenj, pridobljenih pri uresničevanju lizbonske strategije;

    54. poziva Komisijo, naj spremlja inovacijske postopke v regijah in razvije skupne kazalce inovativnosti za celotno EU, ki bodo bolje pokazali prizadevanje držav članic in regij za inovativnost;

    55. poziva države članice, naj dejavno povečajo ugled znanstvene kariere, spodbujajo obstoječe spodbude in nagrade, kot so Descartes, Aristotel in nagrade za mlade znanstvenike, ter ponudijo privlačne pogoje, ki bodo v Evropo privabili najbolj pametne in inovativne znanstvenike;

    56. poziva Komisijo, države članice in regionalne oblasti, naj vzpostavijo in spodbujajo nacionalne in evropske nagrade za inovacije;

    57. meni, da so za zagotovitev širšega javnega sprejemanja blaga in storitev, ki so dosežki raziskav, potrebni ustrezni instrumenti varstva potrošnikov, da se izboljša raven zaupanja in varnosti;

    58. poudarja, da so inovacije sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja državljane EU in ne cilj sam po sebi; v skladu s tem meni, da morajo konkurenco ter liberalizacijo blaga in storitev, ki prispevata k doseganju tega cilja v smislu inovacij, spremljati določbe o spremljanju in varstvu potrošnikov, kadar to koristi javnemu interesu;

    59. meni, da je treba inovacijske dejavnosti bolj podpreti z informacijskimi kampanjami, ter poudarja potrebo po izmenjavi informacij iz zaključenih projektov; hkrati priporoča pridobivanje novih spoznanj iz nepravilnih postopkov pri neuspešnih projektih ter opozarjanje na podobne napake v drugih regijah EU;

    60. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo univerzalni dostop do dela, ki temelji na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kar bo olajšalo elektronsko učenje in elektronsko delo na splošno;

    61. naroča svojemu predsedniku, naj poročilo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

    • [1]  http://www.consilium.europa.eu/ucDocs/cms_Data/docs/pressData/en/intm/92107.pdf
    • [2]  http://ec.europa.eu/growthandjobs/key/nrp2006_en.htm
    • [3]  UL L 205, 6.8.2005, str. 28.
    • [4]  UL L 205, 6.8.2005, str. 21.
    • [5]  UL L 412, 30.12.2006, str. 1.
    • [6]  UL L 2006, 9. 11. 2006, str. 15.
    • [7]  http://register.consilium.europa.eu/pdf/en/04/st07/st07119.en04.pdf
    • [8]  http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/site/en/oj/2006/c_323/c_32320061230en00010026.pdf
    • [9]  http://www.oecd.org/document/62/0,2340,en_2649_34273_37675902_1_1_1_1,00.html#highlights
    • [10]  Sprejeta besedila, P6_TA (2006) 0528.
    • [11]  Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0416.
    • [12]  Sprejeta besedila, P6_TA (2006) 0092.

    OBRAZLOŽITEV

    1. Uvod

    Evropa je zahvaljujoč univerzitetnim raziskavam, raziskovalnim središčem in nacionalnim inštitutom, nacionalnim raziskovalnim akademijam in razvojnim organom razvila obsežno strokovno znanje na različnih znanstvenih področjih. Nacionalni patentni uradi in novejši Evropski patentni urad predstavljajo pomemben vir znanja. Vseeno pa ne obstaja enostaven način za prenos tega znanja v gospodarsko prakso, kjer bi ga lahko učinkovito uporabili. Paradoks stanja v Evropi je, da imamo visoko razvita središča za razvoj znanja – središča odličnosti, vendar z malo gospodarskega zagona, da bi to znanje uporabili kot osnovo za razvoj inovativnih dejavnosti.

    Cilj pripravljenega dokumenta je doseganje lizbonske strategije in priprava osnov za evropsko inovacijsko politiko z navedbo jasnih smernic in sprejetjem instrumentov za doseganje ciljev, ki bodo olajšali:

     osredotočanje na raziskovalna področja, ki so usmerjena v sedanje in prihodnje gospodarske potrebe EU;

     prenos naprednega znanja iz raziskovalnih središč v gospodarske enote;

     praktično uporabo inovativnih rešitev na gospodarskem in socialnem področju.

    2. Opredelitev inovacij

    Inovacije je treba razumeti kot inovativne rešitve problemov, ki nastanejo pri izdelavi ali uporabi blaga ali pri izvajanju storitev. Cilj inovacij je racionalizacija proizvodnje blaga, izvajanje storitev in uporaba tržnih proizvodov na način, ki bo varčeval z energijo, surovinami in delovnim časom, kot tudi ščitil okolje in izboljšal kvaliteto storitev. Uporabnik in pobudnik inovacij je vedno posameznik. Pogosto se zgodi, da za določen problem še niso našli praktične rešitve ali pa rešitev že obstaja, vendar nov problem zahteva pregled, modernizacijo ali spremembo te rešitve. Inovacije zadevajo torej proizvode, postopke ali storitve. Cilj inovativnih dejavnosti je v interesu uporabnikov (tržni vidik), razvoja konkurence (gospodarski vidik), preprečevanja škodljivih posledic za okolje (okoljski vidik) ali izboljšanja življenjskih in delovnih pogojev (družbeni vidik) Na žalost pa obstajajo tudi le navidezne inovacije določenih izdelkov, ki večinoma zadevajo le spremembe v embalaži, ki jih spremlja zavajajoče oglaševanje. Te lažne inovacije, ki škodujejo družbi, je nujno treba odpraviti.

    3. Spodbujanje inovacij

    Inovacija je postopek, ki zajema uvedbo nove inovativne rešitve ali izboljšavo že obstoječih s prilagoditvijo na nova področja človeške aktivnosti. Če želimo, da je uspešna, je treba v celoti poznati dejavnike, ki spodbujajo inovativne dejavnosti. Treba si je zapomniti, da so rezultati inovacij ponavadi cenejše, učinkovitejše ali okolju prijaznejše dobrine ali proizvodne tehnike in bolje organizirane, kvalitetnejše in cenejše storitve. Pomen teh dejavnosti je lahko različen, vendar je njihov namen ustvariti pogoje, ki naj inovacijskemu postopku povečajo možnosti za uspeh.

    Ključni dejavniki, ki spodbujajo inovacije, so:

    (a) pravilno delujoč trg blaga in storitev,

    (b) visoka raven izobrazbe na vseh ravneh,

    (c) napredne znanstvene raziskave – tako osnovne kot uporabne,

    (d) ureditev dejavnosti držav članic.

    V primeru EU pa je treba dodati še:

    (e) učinek sinergij, ki so posledica širitve,

    (f) nova strategija za patente in licence,

    (g) razvoj evropskega raziskovalnega prostora – sedmi okvirni program,

    (h) ustanovitev Evropskega inštituta za tehnologijo,

    (i) zakonodaja EU, ki določa pravila na področju okolja (t.j. direktiva REACH, direktiva o odpadkih in določbe na področju proizvodnje energije).

    4. Ukrepi za spodbujanje inovacij

    A. Enotni trg

    Postopek razvoja enotnega trga EU trenutno še poteka. Pravilno delujoč trg, ki upošteva vse štiri svobode, je najboljše zagotovilo za uspeh inovacijskih dejavnosti.

    Trenutno trg zagotavlja:

     prost pretok blaga;

     prost pretok kapitala (trg finančnih storitev);

     trg komercialnih storitev je v razvoju, vendar je treba premagati upravne ovire, da lahko pride do popolne liberalizacije (direktiva o storitvah);

     omejitve na področju prostega pretoka delavcev se postopoma odpravljajo.

    B. Izobrazba

    Izobraževalni sistemi v vseh državah članicah EU se v okviru bolonjskega procesa postopoma standardizirajo (zlasti z uvedbo enotnega tristopenjskega izobraževalnega sistema na visokošolski ravni). EU je zabeležila eno največjih rasti na svetu v številu visokošolskih diplomantov na 1000 prebivalcev. Na žalost pa smeri študijev niso povezane z največjimi tehnološkimi potrebami. Največ diplomantov je na področju družboslovnih ved in menedžerskih študijev, medtem ko nastajajo potrebe po diplomantih na novih smereh intedisciplinarne narave, ki so bolje pripravljeni na prilagajanje hitro spreminjajočim se zahtevam trga dela. Prav tako mora izobraževanje spodbujati inovativnost in vseživljenjsko učenje ne glede na starost.

    C. Raziskave

    Ključnega pomena za razvoj inovacij so izdatki za raziskave in razvoj znotraj okvirnih programov, skupaj s programi, razvitimi v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, znanimi pod imenom pobuda za rast. Do leta 2010 naj bi izdatki za raziskave v EU zrasli na 2,6 % BDP, dve tretjini naj bi prispeval privatni sektor. Pretok idej se lahko izboljša z večjo mobilnostjo raziskovalcev znotraj Skupnosti, z vpeljavo enotnih predpisov na področju zaposlovanja, plač in socialnega zavarovanja. Zaposlovati je treba tudi strokovnjake iz tretjih držav.

    Merila za ocenjevanje rezultatov mladih raziskovalcev, s katerimi se ugotavlja, če lahko napredujejo v raziskovalni karieri, še posebej pri uporabnih znanostih, bi morali upoštevati ne le število objavljenih člankov in del, temveč tudi dejavnost na področju patentov in uporabnih znanj. Določene pomembne probleme na področju tehnologij, ki so strateškega pomena in ki za svojo rešitev zahtevajo celoten raziskovalni program, je treba zaupati različnim konkurenčnim raziskovalnim skupinam To je lahko na primer razvoj novega in nekonvencionalnega koncepta cestnega prometa ali drugih vrst prevoza ali druge nekonvencionalne rešitve povezane z delovnimi metodami in načinom življenja starajočih se evropskih družb. Vključuje lahko tudi načine preživljanja prostega časa.

    D.       Pravno-ureditvena dejavnost

    Evropska unija, države članice in regije morajo spodbujati inovacije s pomočjo:

    - davčnih olajšav (davčna zakonodaja je pod nacionalnim nadzorom), del stroškov amortizacije za gospodarske subjekte bi na primer lahko uporabili za ustanovitev inovacijskega sklada;

     javnih razpisov za pripravo in izvedbo velikih projektov, denimo naložb na področje varstva okolja, obrambe in druga področja;

     oblikovanja znanstvenih in tehnoloških parkov z viri Unije (kohezijski sklad);

     uporabe javno-zasebnih partnerstev;

     kreditnih jamstev za podporo inovativnih poslovnih načrtov za razvoj oddeljenih podjetij (spin-off);

     zakonodaje EU, na primer uredbe REACH, ki zahvaljujoč se načelu nadomestitve lahko sproži nastanek pomembne inovacijske dejavnosti.

    E.        Izkoriščanje sinergij

    Pojav pozitivnih sinergij izhaja iz učinka obsega, kjer povečanje na trgu blaga ali storitev pomeni, da jih lahko proizvajamo v velikih količinah in zato ceneje. Sinergija bo še bolj pozitivno vplivala na inovacije, če bodo uvedena enotna skupna pravila in standardi kakovosti. Nedvomno bi širitev lahko izkoristili, če bi bolje uporabili obstoječ potencial strokovnjakov s področja raziskav, gradbenih inženirjev in drugih strokovnjakov, ki so izgubili službo zaradi zaprtja ali zmanjšanja števila delovnih mest v raziskovalnih središčih in birojih za projektiranje v novih državah članicah v srednji in vzhodni Evropi. Prevzemi podjetij s strani proizvajalcev iz zahodne Evrope v okviru privatizacije so se pogosto končali z zaprtjem oddelkov za raziskave in razvoj, saj so novi lastniki takšne oddelke ponavadi že imeli.

    F.        Patenti

    Potrebna je nova evropska strategija o patentih, ki bo varovala avtorske pravice in ne bo monopolizirala znanja na področju inovacij in zmožnosti malih in srednje velikih podjetij, da te inovacije uporabijo. Strategija mora pregledati obstoječe kriterije za patentiranje, ki jih določa Evropska patentna konvencija iz leta 1973, ter izboljšati njihovo natančnost in morda razširiti njihov obseg, da ne bi bile zaradi njih možne različne pravne razlage. Takšna je sedanja praksa z uvedbo in uporabo pojmov, ki niso določeni v konvenciji, kot je denimo "tehnični prispevek". Postopek podeljevanja patenta mora biti enostavnejši in hitrejši. Lahko bi imel dve stopnji, v času katerih bi se dražje raziskave za pridobitev patenta lahko izvedle takoj, ko bi za predlagano inovacijo našli financerja, ali ko bi njena izvirnost postala vprašljiva. Prva faza patentnega procesa bi bila namenjena registraciji ideje, ki bi avtorju zagotovila prednost, njegov načrt pa bi bil na voljo za javni pregled vsem tistim, ki so zainteresirani za praktično uporabi.

    5. Napoved inovacij

    Izmed različnih metod napovedovanja inovacij in tehnološkega napredka, bi morali posebno pozornost posvetiti ekstrapolaciji, rabi teorije verjetnosti in matematični statistiki ter delfski metodi. Najbolj obetajoča področja za inovacije so točke, kjer se prekrivajo tradicionalna področja znanja. Po eni strani je takrat potreben intedisciplinarni pristop, ki pa mora obenem biti podprt s sistemsko analizo. Največji potencial za inovacije je v sektorjih znanja, ki zajemajo: informacijsko komunikacijsko tehnologijo (IKT) in medicino, IKT in energijo, IKT in podjetništvo, IKT in logistiko, ali ekologijo in energijo, ekologijo in kemikalije (REACH), ekologijo in prostorski razvoj, nove surovine in energijo, nove surovine in medicino itd.

    6. Povzetek

    Kot smo videli, so inovacije na eni strani odvisne od povsem tržnih mehanizmov, na drugi strani pa tako od centralizirane pravne ureditve kot od financiranja ali sofinanciranja projektov iz proračunskih virov.

    Teorija verjetnosti pravi, da bo uspeh EU na področju inovacij merjen v številu gospodarskih subjektov, ki so uvedli inovacije, na primer v zadnjih treh letih, kot odstotek vseh subjektov v ciljni populaciji, verjetno odvisen od izvajanja vseh možnih ukrepov, ki lahko spodbudijo ta pojav.

    MNENJE Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (28.3.2007)

    za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

    o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU
    (2006/2274(INI))

    Pripravljavka mnenja: Sharon Bowles

    POBUDE

    Odbor za ekonomske in monetarne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.   poudarja, da se mu zdi cilj 3 % BDP za sredstva za raziskave in razvoj, ki ga določa lizbonska strategija za gospodarsko rast in delovna mesta, minimalen;

    2.   priznava, da imajo mala, srednje velika in velika podjetja svojo vlogo v dinamični, celostni inovacijski strategiji; zato meni, da je dostop do sredstev za manjša podjetja in posameznike ključnega pomena za zvišanje ravni raziskav in razvoja ter razvoj novih tehnologij; meni, da je treba spodbujati financiranje v zgodnji fazi in redno financiranje v dovolj dolgem časovnem okviru, ki omogoča trženje proizvodov, hkrati pa se zaradi neuspeha ne sme opustiti nadaljnjih poskusov;

    3.   pozdravlja prizadevanja za spodbujanje prenosa znanja med univerzami in drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami ter industrijo;

    4.   meni, da bi se morala evropska inovacijska strategija, če hoče izpolniti lizbonske cilje, usmeriti v znanje in raziskave v širšem pomenu besede, ter k temu dodati tehnološki razvoj, tehnološke inovacije proizvodov, storitev in procesov, socialne inovacije in vlaganje v človeški kapital; ponovno opozarja na pomen povečanja prisotnosti žensk na področju znanosti in tehnologije ter poudarja prispevek žensk k napredku in inovativnosti v teh sektorjih;

    5.   meni, da je nujno razviti raziskovalna in inovacijska omrežja, v katera bodo vključene univerze, znanstveni parki, podjetja in celotni proizvodni sistem, da se oblikujejo stvarne politike socialnega in tehnološkega razvoja; poudarja, da lahko tako omrežje za znanje in inovacije ustrezno izpolnjuje potrebe malih in srednje velikih podjetij, organiziranih v obliki grozdov ali področij;

    6.   se zaveda, da se zaradi negotovosti, ki je neločljivo povezana z raziskavami in razvojem, zmanjšuje pripravljenost finančnih trgov za naložbe v projekte raziskav in razvoja; pozdravlja predlog Komisije o skladu za financiranje na osnovi delitve tveganja, katerega namen bi bil s posojili in jamstvi omogočiti naložbe v zelo tvegane projekte raziskav in razvoja; odobrava tudi vključevanje določb, po katerih lahko države članice pomoč namenijo inovacijam in pospešijo postopke odobritve, v obstoječa pravila o državni pomoči;

    7.   upošteva dejstvo, da je Evropska skupnost članica Svetovne trgovinske organizacije in jo zato zavezuje sporazum STO-TRIPS o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine, katerega 27. člen prepoveduje diskriminacijo med tehnološkimi področji pri podeljevanju patentov za izume; poziva Komisijo, naj pregleda evropsko zgodovino izkoriščanja patentov in obveznega izdajanja licenc zanje ter naj preveri, ali so se okoliščine, ki so bile vzrok za njuno opustitev, spremenile;

    8.   ugotavlja, da imajo inovacije na področju storitev pomembno vlogo v gospodarstvu ter da je zaščita intelektualne lastnine pri storitvah pogosto omejena na poslovne skrivnosti, kar je lahko neprimerno in pomeni, da zaščita ni tako obširna kot v pravnih sistemih tekmecev ter je lahko v nasprotju z zahtevami za preglednost; meni, da je za mala podjetja težavno in drago pogajati se o sporazumih o zaupnosti ter jih uveljaviti; take razmere lahko ovirajo rast in zbiranje tveganega kapitala ter oblikovanje skupnih podjetij;

    9.   poziva Komisijo, naj izvede študijo vpliva sodnega spora o intelektualni lastnini na mala in srednje velika podjetja ter razišče alternativne mehanizme reševanja sporov, ki bi prišli v poštev za intelektualno lastnino, vključno s kršitvami poslovne skrivnosti, kar bi zlasti koristilo malim in srednje velikim podjetjem;

    10. poudarja, da je za doseganje stroškovne učinkovitosti ter snovanje inovativnih izdelkov z lahkoto nujno potrebno odpraviti razdrobljenost skupnega trga; meni, da strah pred prevelikim tveganjem ali razpisi, usmerjeni samo na stroške, ne sme ovirati javnih naročil glede inovativnih rešitev; ugotavlja, da modularne rešitve v informacijski tehnologiji pomenijo večje priložnosti za manjša podjetja in pilotske projekte;

    11. spodbuja države članice, naj sprejmejo davčne spodbude za raziskave, inovacije in zasebne naložbe in poziva podjetja, naj pospešujejo raziskave in inovacije, vključno z inovacijami na področju praks delovnih mest, ki pospešujejo kakovost in dobro počutje, ter spodbujajo združevanje malih in srednje velikih podjetij na področjih – kar je temeljni pogoj za razvijanje in izvajanje inovacij.

    POSTOPEK

    Naslov

    Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    Št. postopka

    2006/2274(INI)

    Pristojni odbor

    ITRE

    Mnenje pripravil
      Datum razglasitve na zasedanju

    ECON

    29.11.2006

    Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

     

    Pripravljavec/-ka mnenja
      Datum imenovanja

    Sharon Bowles
    12.12.2006

    Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

     

    Obravnava v odboru

    28.2.2007

     

     

     

     

    Datum sprejetja

    27.3.2007

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    40

    0

    1

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Udo Bullmann, Ieke van den Burg, David Casa, Jonathan Evans, Elisa Ferreira, José Manuel García-Margallo y Marfil, Jean-Paul Gauzès, Robert Goebbels, Donata Gottardi, Gunnar Hökmark, Karsten Friedrich Hoppenstedt, Sophia in 't Veld, Othmar Karas, Piia-Noora Kauppi, Guntars Krasts, Astrid Lulling, Hans-Peter Martin, Gay Mitchell, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, Joop Post, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Heide Rühle, Antolín Sánchez Presedo, Manuel António dos Santos, Olle Schmidt, Peter Skinner, Cristian Stănescu, Margarita Starkevičiūtė, Ivo Strejček,

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Harald Ettl, Werner Langen, Klaus-Heiner Lehne, Thomas Mann, Gianni Pittella, Adina-Ioana Vălean

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

     

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

    ...

    MNENJE Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (22.3.2007)

    za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

    o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za Evropo
    (2006/2274(INI))

    Pripravljavka mnenja: Barbara Weiler

    POBUDE

    Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    A  ker bo uspeh prenovljene lizbonske strategije odvisen zlasti od napredka na področju inovacij,

    B.  ker je raznolikost preko inovacij ena od možnosti EU, da obvladuje izzive globalizacije,

    C. ker običajen pristop k inovacijam, ki združuje tehnološke pobude in povpraševanje ni zadosten in zahteva sočasno spodbujanje ugodnih tržnih pogojev, da se ustvari zakonodajno okolje, ki spodbuja inovacije,

    D. ker učinkovit notranji trg, ki ga spodbuja nova direktiva o storitvah, ustvarja ugodne razmere za inovacije s povečano konkurenco v večjem in bolj stabilnem gospodarskem prostoru, ki spodbuja večje naložbe in spodbuja mobilnost delavcev,

    E.  ker je treba spodbujati prenos rezultatov akademskih raziskav zlasti v mala in srednje velika podjetja ter razpoložljivost rezultatov raziskav, zlasti za inovacije s socialno razsežnostjo, in ker je treba preučiti geografsko koncentracijo inovacijskih platform za uporabo znanja in raznolikosti v različnih regijah EU,

    1.   je prepričan, da bo boljša ureditev, zlasti zmanjšanje zakonodajnega bremena za mala in srednje velika podjetja, omogočila ugodne tržne pogoje in pomagala dati na vodilne trge nove inovativne proizvode in storitve ter da bo boljša ureditev omogočila tudi večje zaupanje potrošnikov;

    2.   je prepričan, da bo hitrejša določitev interoperabilnih evropskih standardov pomagala podpirati razvoj vodilnih trgov zlasti za storitve in visoko tehnologijo ter prispevala k njihovi uporabi na svetovni ravni, s čimer bo evropskim podjetjem omogočila prednost pred drugimi svetovnimi udeleženci;

    3.   poziva Komisijo, naj ne spodbuja le sprejetja, ampak tudi uporabo evropskih standardov, zlasti tako, da jih na enostaven način sporoča malim in srednje velikim podjetjem; meni, da morata biti priročnik in obrazložitev postopkov na voljo v vseh uradnih jezikih EU;

    4.  opozarja, da sedanji patentni sistem ogroža inovacije, ker ne zadovoljuje potreb nekaterih gospodarskih področij; Komisijo poziva, naj izvede študijo o vplivu patentnih sporov na mala in srednja podjetja; Komisijo poziva tudi, naj uveljavi resolucijo Parlamenta z dne 12. oktobra 2006 o prihodnji evropski patentni politiki[1];

    5.   pozdravlja sodelovanje EU z regulativnimi organi po vsem svetu ter pričakuje hitro in učinkovito postopno uvedbo tehničnih inovacij s standardizacijo;

    6.  pozdravlja namero Komisije, da objavi smernice za najbolj učinkovito uporabo konsolidiranega pravnega okvira pri javnih naročilih, ki spodbuja konkurenco in zagotavlja večjo prilagodljivost predpisov, s čimer spodbuja uporabo inovativnih rešitev in ustvarjalnost;

    7.  poziva Evropsko komisijo, naj spodbuja izmenjavo najboljših praks ter prepoznavanje in izmenjavo znanja, pridobljenega na podlagi neustreznih praks, zlasti za spodbujanje boljše ureditve skupnih tehnoloških pobud, ki temeljijo na specializiranih javno-zasebnih partnerstvih in bodo spodbujale razvoj inovacij tudi v manj razvitih regijah EU;

    8.  meni, da bo hitra vzpostavitev nacionalnih centrov za stike in podpora evropskim informacijskim središčem na regionalni ravni in drugih ravneh zagotovila potrošnikom in širši podjetniški skupnosti pregleden dostop do informacij; prav tako meni, da je hitro zagotavljanje ustreznih informacij ključni dejavnik za inovacijske dejavnosti in zato so lahko ta središča sredstvo za tesnejše sodelovanja znotraj nacionalnih meja in čezmejno sodelovanje;

    9.  poudarja, da je za mala in srednje velika podjetja bistveno, da imajo dostop do ustreznih denarnih sredstev za inovacije, zlasti na začetku svojih podjetniških dejavnosti; meni, da je zato treba podpirati zagotavljanje mikrokreditov in tveganega kapitala tudi v čezmejnem kontekstu;

    10. pričakuje, da bo večja konkurenca, ki jo ustvarja notranji trg, spodbudila družbe, da namenijo več finančnih sredstev za raziskave in inovacije;

    11. poudarja, da si je treba prizadevati predvsem za poenostavitev prenosa rezultatov raziskav v tržne izdelke zlasti za mala in srednje velika podjetja (pri čemer je treba paziti, da niso onemogočene temeljne raziskave), in meni, da je potreben celovitejši pristop, ki bi omogočil usklajeno tesnejše sodelovanje med raziskovalnim in poslovnim sektorjem v skladu z interesom strank, civilne družbe in okolja ter tudi vsemi lokalnimi udeleženci (javnimi in zasebnimi);

    12. pozdravlja dejstvo, da Komisija načrtuje sprejetje sporočila za spodbujanje prenosa znanja med univerzami ter drugimi javnimi raziskovalnimi organizacijami in industrijo; prav tako pozdravlja nedavne pobude Komisije za spodbujanje „prostega dostopa“ do znanstvenih spoznanj, ki je namenjen njihovemu boljšemu razširjanju;

    13. podpira pobude za boljše strokovno ali družbeno vključevanje s spodbujanjem družbeno uporabnih inovacij, in sicer inovacij, ki zadevajo enakost spolov, varovanje zdravja in varstvo potrošnikov, mobilnost in potrebe starejših (vedno večja skupina prebivalstva z veliko kupno močjo);

    14. meni, da so za zagotovitev širšega javnega sprejemanja blaga in storitev, ki so dosežki raziskav, potrebni ustrezni instrumenti varstva potrošnikov, da se izboljša raven zaupanja in varnosti;

    15. poudarja, da so inovacije sredstvo za izboljšanje kakovosti življenja državljane EU in ne cilj sam po sebi; v skladu s tem meni, da morajo konkurenco ter liberalizacijo blaga in storitev, ki prispevata k doseganju navedenega cilja v smislu inovacij, spremljati določbe o spremljanju in varstvu potrošnikov, kadar to koristi javnemu interesu;

    16. meni, da je treba zmanjšati ovire za prost pretok proizvodnih dejavnikov in izdelkov na notranjem trgu, če lahko to pomaga zagotoviti enostavnejši dostop do tveganega kapitala, pri čemer je treba zagotoviti mobilnost raziskovalcev in tehnološko inovativnega blaga in storitev ter izboljšan pretok znanja, kar vse prispeva k razvoju pristnega evropskega inovacijskega področja;

    17.  poziva družbe, da nekaj dobička vložijo nazaj v raziskave in tehnološki razvoj;

    18. poziva Komisijo, da nadaljuje s prizadevanjem za odpravljanje ovir pri oblikovanju in razvoju novih vodilnih trgov, ki spodbujajo inovacije;

    19. meni, da je treba uporabne inovativne rešitve, značilne za industrijo storitev, bolj upoštevati in da bo stalno odstranjevanje ovir prostemu pretoku blaga, storitev in kapitala, svobodnemu ustanavljanju in prostemu pretoku oseb, tudi delavcev, spodbudilo inovacije.

    POSTOPEK

    Naslov

    Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za Evropo

    Referenčni dokumenti

    2006/2274(INI)

    Pristojni odbor

    ITRE

    Mnenje pripravil

    Datum razglasitve na zasedanju

    IMCO
    29.112006

    Pripravljavec/-ka mnenja

    Datum imenovanja

    Barbara Weiler
    19.12.2006

    Obravnava v odboru

    24.1.2007

    28.2.2007

    21.3.2007

     

     

    Datum sprejetja

    22.3.2007

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    31

    0

    2

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Nedzhmi Ali, Adam Bielan, Godfrey Bloom, Georgi Bliznashki, Charlotte Cederschiöld, Gabriela Creţu, Mia De Vits, Rosa Díez González, Martin Dimitrov, Evelyne Gebhardt, Małgorzata Handzlik, Malcolm Harbour, Anna Hedh, Pierre Jonckheer, Alexander Lambsdorff, Toine Manders, Arlene McCarthy, Bill Newton Dunn, Zita Pleštinská, Karin Riis-Jørgensen, Zuzana Roithová, Heide Rühle, Leopold Józef Rutowicz, Christel Schaldemose, Andreas Schwab, Alexander Stubb, Marianne Thyssen, Jacques Toubon, Bernadette Vergnaud, Barbara Weiler

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Simon Coveney, Jean-Claude Fruteau, Othmar Karas, Manuel Medina Ortega, Joseph Muscat, Søren Bo Søndergaard, Gary Titley

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

     

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

    ...

    MNENJE Odbora za regionalni razvoj (22.3.2007)

    za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

    o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU
    (2006/2274(INI))

    Pripravljavka mnenja: Christa Prets

    POBUDE

    Odbor za regionalni razvoj poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    1.   pozdravlja mnenje Komisije, da je treba v pripravo in izvedbo nacionalnih programov reform vključiti regije; poziva države članice, naj objavijo podatke o smernicah za nacionalne programe reform in zagotovijo, da se v te programe vključijo v zgodnji fazi, še posebej s prilagajanjem programov za boljše izpolnjevanje lokalnih potreb, s pomočjo intenzivnejšega dialoga med Komisijo, državami članicami in regijami, jasnejše in bolj decentralizirane delitve odgovornosti ter s pomočjo boljšega sodelovanja med samimi regijami;

    2.   priznava, da kohezijska politika na edinstven način prispeva k izvajanju lizbonskih ciljev, še posebej z namenskim določanjem sredstev iz strukturnih skladov za dosego teh ciljev ter poudarja, da imajo akterji na lokalni in regionalni ravni ključno vlogo pri spodbujanju inovacij, kar kažeta tudi sedmi okvirni program za raziskave in razvoj ter prvi okvirni program za konkurenčnost in inovativnost, saj se inovacijske strategije lahko izvajajo na lokalni in regionalni ravni preko sodelovanja med podjetji, posebej malimi in srednje velikimi podjetji, univerzami, izobraževalnimi in tehnološkimi središči v partnerstvu s civilno družbo.

    3.   upošteva težave, s katerimi se soočajo novoustanovljena podjetja pri dostopu do rizičnega kapitala, ter poudarja vrednost davka in drugih spodbud v zvezi s tem;

    4.   poziva ustrezne akterje na regionalni in lokalni ravni, naj ustvarijo ugodne pogoje in spodbujajo inovacije kot ključno točko operativnih programov ter naj znaten del sredstev iz strukturnih skladov namenijo naložbam v znanje, inovacije ter nadaljnje usposabljanje. Poleg drugih koristi bodo na ta način ustvarjena nova delovna mesta, povečala se bo zaposljivost ter preprečen bo „beg možganov“ in ustavljen trend zmanjševanja števila prebivalstva na podeželju; države članice poziva tudi, naj to podprejo z javnimi naložbami v visokošolske ustanove, ki bodo namenjene posebej za razvoj nadarjenih posameznikov.

    5.   se strinja s Komisijo, da ima „politika grozdov“ velik pomen za inovacijsko politiko držav članic in poziva akterje, še posebej regionalne in lokalne, naj tako grozde kot tudi inovacijska in tehnološka središča, v mestnih središčih in na podeželju spodbujajo tako, da bo doseženo ravnotežje med različnimi regijami.

    6.   v tem kontekstu poudarja pomen ustvarjanja struktur vodenja za izboljšanje sodelovanja med različnimi akterji v grozdih ter poziva grozde, naj se usmerjajo tudi v čezmejne dejavnosti na podlagi izkušenj iz evroregij, kjer so že vzpostavljene čezmejne strukture in družbena omrežja.

    7.   poudarja, da podeželska in obrobna območja ne smejo zaostajati ter jih je treba spodbujati in jim pomagati pri razvoju ekoloških inovacij in kmečkega turizma;

    8.   posebej opozarja na težave, ki jih imajo manj razvite regije pri pridobivanju zasebnih kapitalskih naložb, ter poziva države članice in akterje na lokalni in regionalni ravni, naj bolje izkoristijo možnosti posojil EIB ter naj krepijo javno-zasebna partnerstva na področju inovativnih dejavnosti, s posebnim poudarkom na najboljši praksi in učinkoviti porabi javnih sredstev;

    9.   meni, da je treba z novo pobudo za vodilne trge, ki bo imela poudarek predvsem na ustvarjanju in trženju inovativnih proizvodov in storitev, začeti zlasti na področjih, kjer je veliko potencialno povpraševanje in zagotoviti, da pri tem ne zaostajajo manj razvite regije;

    10. ugotavlja, da države članice doslej še nikakor niso v celoti izčrpale možnosti pomoči na področju okoljskih inovacij, ter ponovno poudarja, da lahko inovativne okoljske tehnologije EU prinesejo bistveno svetovno konkurenčno prednost;

    11. spodbuja odgovorne akterje na regionalni ravni, naj s sredstvi iz strukturnih skladov financirajo tudi poskusne in zato tvegane ukrepe;

    12. meni, da je treba inovacijske dejavnosti bolj podpreti z informacijskimi kampanjami, ter poudarja potrebo po izmenjavi informacij iz zaključenih projektov; hkrati priporoča pridobivanje novih spoznanj iz nepravilnih postopkov pri neuspešnih projektih ter opozarjanje na podobne napake v drugih regijah EU;

    13. meni, da podpora Evropskim informacijskim središčem tudi na regionalni ravni pomaga civilni družbi in širši poslovni skupnosti zagotoviti pregleden dostop do informacij in da je ključni dejavnik inovacijskih dejavnosti hitro zagotavljaje ustreznih informacij ter da so torej takšna središča lahko pridobitev v smislu poglabljanja sodelovanja znotraj nacionalnih meja in v kontekstu čezmejnega sodelovanja;

    14.  meni, da so na ravni EU, na regionalni in lokalni ravni potrebni ukrepi za povečanje števila diplomantov, še posebej diplomantk, na področju znanosti, inženirstva in tehnologije ter tudi primarnih raziskav, še posebej s pomočjo programa „Ljudje“ znotraj sedmega okvirnega programa, s štipendijami, nagradami in drugimi spodbudami ter s spodbujanjem žensk, naj ustanovijo inovacijska podjetja, še posebej preko mentorskih projektov in drugih oblik podpore;

    15. meni, da je treba zgraditi raziskovalne in razvojne infrastrukture, ki so zlasti v odročnih regijah nujne, da se strokovnjaki in raziskovalci izobrazijo in da se prepreči njihov odhod; meni, da bi bil finančni prispevek sedmega okvirnega programa in strukturnih skladov za izboljšanje raziskovalne infrastrukture v kohezijskih regijah z dobrimi raziskovalnimi možnostmi učinkovita naložba, če bi rezultati znanstvenih in raziskovalnih dejavnosti prispevali k inovativnim proizvodom in storitvam;

    16. ob upoštevanju znatnih finančnih naložb EU, poziva Komisijo, naj ovrednoti rezultate kakovostne, količinske in finančne ocene projektov in akcij na način, ki vodi k postopnemu izboljšanju učinkovitosti prihodnjih akcij;

    17. meni, da je pogoj za vzpostavljanje inovacijske zmogljivosti v EU brezplačen ali nizkocenoven širokopasovni dostop, ki je namenjen olajševanju ustanavljanja podjetij, ki temeljijo na znanju;

    18. poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo univerzalni dostop do dela, ki temelji na informacijski in komunikacijski tehnologiji, kar bo olajšalo elektronsko učenje in elektronsko delo na splošno;

    19. opozarja na pomen financiranja visokokakovostne fizične in tehnološke infrastrukture za privabljanje naložb in olajšanje delovne mobilnosti.

    POSTOPEK

    Naslov

    Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    Št. postopka

    2006/2274(INI)

    Pristojni odbor

    ITRE

    Mnenje pripravil
      Datum razglasitve na zasedanju

    REGI
    29.11.2006

    Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

    -

    Pripravljavec/-ka mnenja
      Datum imenovanja

    Christa Prets
    1.2.2007

    Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

     

    Obravnava v odboru

    26.2.2007

     

     

     

     

    Datum sprejetja

    20.3.2007

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    41

    0

    3

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Stavros Arnaoutakis, Elspeth Attwooll, Tiberiu Bărbuleţiu, Jean Marie Beaupuy, Rolf Berend, Jana Bobošíková, Antonio De Blasio, Vasile Dîncu, Gerardo Galeote, Iratxe García Pérez, Ambroise Guellec, Pedro Guerreiro, Gábor Harangozó, Marian Harkin, Mieczysław Edmund Janowski, Gisela Kallenbach, Tunne Kelam, Evgeni Kirilov, Miguel Angel Martínez Martínez, Yiannakis Matsis, Miroslav Mikolášik, Jan Olbrycht, Maria Petre, Markus Pieper, Wojciech Roszkowski, Elisabeth Schroedter, Stefan Sofianski, Grażyna Staniszewska, Kyriacos Triantaphyllides, Oldřich Vlasák, Vladimír Železný

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Jan Březina, Brigitte Douay, Den Dover, Ljudmila Novak, Mirosław Mariusz Piotrowski, Zita Pleštinská, Christa Prets, Toomas Savi, Richard Seeber, László Surján, Károly Ferenc Szabó, Nikolaos Vakalis

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Věra Flasarová

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

    -

    MNENJE Odbora za pravne zadeve (11.4.2007)

    za Odbor za industrijo, raziskave in energetiko

    o prenosu znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU
    (2006/2274(INI))

    Pripravljavec mnenja: Jaroslav Zvěřina

    POBUDE

    Odbor za pravne zadeve poziva Odbor za industrijo, raziskave in energetiko kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

    -     ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. oktobra 2006 o prihodnji evropski patentni politiki[1],

    A. ker so na enotnem trgu še vedno ovire za prost pretok blaga, storitev in delovne sile, zaradi česar se evropska podjetja ne morejo dovolj razširiti, da bi bile naložbe v raziskave in inovacije donosne,

    B.  ker inovativni proizvodi in storitve zahtevajo zrelo in zahtevno potrošniško okolje ter trg, ki jih je pripravljen sprejeti; in ker je zaupanje potrošnikov odvisno od močnega sistema za varstvo potrošnikov ter se ob njem krepi,

    C. ker je čvrsto, a prožno zakonodajno okolje za pravice intelektualne lastnine nujni pogoj za razvoj in uvedbo novih proizvodov, storitev ter rešitev na trgu,

    D. ker je predvidljiv pravni okvir za priznavanje patentov, dopolnjen z učinkovitim sistemom za reševanje sporov, osrednji element za varstvo in zaščito naložb v nove proizvode in storitve,

    1.  pozdravlja pobudo Komisije za pregled notranjega trga, s čimer se ustvari pogoje za boljšo oceno njegovih glavnih pomanjkljivosti ter pripravi časovni načrt za naslednje korake, med katere sodijo tudi ukrepi za izboljšanje zakonodajnega okvira ter zmanjšanje administrativnega bremena za evropska podjetja; opaža zlasti razdiralen učinek, ki ga za enotni trg predstavljajo različne dajatve za avtorske pravice na elektronsko opremo v različnih državah članicah, ter meni, da je sprostitev sporočila Komisije o dajatvah za avtorske pravice prednostnega pomena;

    2.  pozdravlja in podpira pobudo Komisije, da izvede celovit pregled pravnega reda na področju avtorskih pravic in s tem zagotovi, da pravni okvir in njegova uporaba sledita razvoju novih proizvodov in storitev, zlasti pri novih digitalnih storitvah, pri katerih je potreben poseben pristop k prenosu avtorskih pravic;

    3.  podpira pobude za izboljšanje celotne evropske upravne strukture in zlasti namen Komisije, da z obravnavo inovacijskega sistema v letnem poročilu o napredku oceni reforme in politiko držav članic, ter poziva Svet, naj redno ocenjuje vpliv nacionalnih inovacijskih politik na konkurenčnost;

    4.  pozdravlja predlog Komisije o ustanovitvi evropskega tehnološkega inštituta kot skupnega partnerstva znanosti, izobraževanja in podjetništva; vendar poudarja, da je potrebna temeljita analiza partnerstva, zlasti glede pravnega statusa inštituta, njegove strukture upravljanja, vzorcev financiranja in upravljanja z pravicami intelektualne lastnine;

    5.  poziva Komisijo, naj uporabi rezultate javnega posvetovanja o novi patentni strategiji iz leta 2006;

    6.  pozdravlja pobudo Komisije, da v letu 2007 pripravi celovitejšo strategijo za pravice intelektualne lastnine, ki je med drugim namenjena tudi boljšemu in lažjemu kroženju inovativnih idej;

    7.  podpira cilj Komisije, da pripravi nov zakonodajni okvir za državno pomoč za raziskave, razvoj in inovacije ter tudi natančne smernice za oblikovanje in oceno splošno uporabnih davčnih spodbud za raziskave in razvoj;

    8.   poziva Komisijo, naj določi enotne opredelitve pojmov, kot so „odprti standardi“ in „pravične, razumne in nediskriminatorne licence“ ter spodbuja uporabo standardov na način, ki imetnikom intelektualne lastnine zagotavlja razumno donosnost naložb, ne da bi s tem povzročila „nepričakovane“ dobičke iz intelektualne lastnine in standardov;

    9.  poziva Komisijo, naj z ustreznimi ukrepi še naprej spodbuja širjenje in uporabo priročnika o predkomercialnih in komercialnih razpisih in (javnih) naročilih, usmerjenih v inovacije, ter podpira nadaljnje pobude, namenjene ustreznim naročnikom;

    10. ponovno poziva Komisijo, naj izvede poglobljeno študijo vpliva sodnih sporov o intelektualni lastnini na mala in srednje velika podjetja.

    POSTOPEK

    Naslov

    Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    Št. postopka

    2006/2274(INI)

    Pristojni odbor

    ITRE

    Mnenje pripravil
      Datum razglasitve na zasedanju

    JURI
    29.11.2006

    Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

    0.0.0000

    Pripravljavec/-ka mnenja
      Datum imenovanja

    Jaroslav Zvěřina
    29.1.2007

    Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

     

    Obravnava v odboru

    27.2.2007

    20.3.2007

     

     

     

    Datum sprejetja

    11.4.2007

    Izid končnega glasovanja

    +:

    –:

    0:

    21

    2

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Carlo Casini, Marek Aleksander Czarnecki, Bert Doorn, Cristian Dumitrescu, Monica Frassoni, Giuseppe Gargani, Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, Piia-Noora Kauppi, Klaus-Heiner Lehne, Katalin Lévai, Antonio López-Istúriz White, Hans-Peter Mayer, Manuel Medina Ortega, Hartmut Nassauer, Aloyzas Sakalas, Francesco Enrico Speroni, Gary Titley, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Adeline Hazan, Kurt Lechner, Marie Panayotopoulos-Cassiotou, Michel Rocard, József Szájer, Jacques Toubon

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

     

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

    ...

    POSTOPEK

    Naslov

    Prenos znanja v prakso: široko zastavljena inovacijska strategija za EU

    Št. postopka

    2006/2274(INI)

    Pristojni odbor

            Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

    ITRE
    29.11.2006

    Odbori, zaprošeni za mnenje
      Datum razglasitve na zasedanju

    ECON
    29.11.2006

    EMPL
    29.11.2006

    IMCO
    29.11.2006

    REGI
    29.11.2006

    CULT
    29.11.
    2006

    JURI
    29.11.2006

     

     

     

     

    Odbori, ki niso dali mnenja
      Datum sklepa

    EMPL
    22.11.2006

    CULT
    9.10.2006

     

     

     

    Okrepljeno sodelovanje

            Datum razglasitve na zasedanju

     

     

     

     

     

    Poročevalec/-ka
      Datum imenovanja

    Adam Gierek
    4.10.2006

     

    Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

     

     

    Obravnava v odboru

    28.11.2006

    19.12.2006

    30.1.2007

    26.2.2007

    12.4.2007

    Datum sprejetja

    12.4.2007

    Izid končnega glasovanja

    +

    -

    0

    34

    0

    0

    Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

    Jan Březina, Jerzy Buzek, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Giles Chichester, Silvia Ciornei, Den Dover, Adam Gierek, Norbert Glante, David Hammerstein Mintz, Rebecca Harms, Mary Honeyball, Ján Hudacký, Romana Jordan Cizelj, Romano Maria La Russa, Pia Elda Locatelli, Angelika Niebler, Reino Paasilinna, Aldo Patriciello, Francisca Pleguezuelos Aguilar, Miloslav Ransdorf, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Andres Tarand, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras

    Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

    Etelka Barsi-Pataky, Avril Doyle, Françoise Grossetête, Mieczysław Edmund Janowski, Vittorio Prodi

    Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

    Sharon Bowles, Manolis Mavrommatis

    Datum predložitve

    26.4.2007

    Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)