POROČILO o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže

7.5.2007 - (KOM(2006)0411 – C6‑0281/2006 – 2006/0134(CNS)) - *

Odbor za ribištvo
Poročevalec: Zdzisław Kazimierz Chmielewski

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže

(KOM(2006)0411 – C6‑0281/2006 – 2006/0134(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0411)[1],

–   ob upoštevanju člena 37 Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0281/2006),

–   ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6‑0163/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1
(1) Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.	(1) Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven zunaj varnih bioloških meja, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.
Obrazložitev
Osnovna uredba skupne ribiške politike 2371/2002/ES opredeljuje varno biološko mejo in oba baltska staleža trske sta pod to ravnjo.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 a (novo)
	(2a) Dovolj prepričljiv in trajnosten večletni načrt upravljanja za ribolov trske, ki temelji na previdnostnem načelu, bi omogočil vzpostavitev trajnega in trajnostnega ribištva v precej večjem obsegu, kot je sedanji.
Obrazložitev
Trska je pomembna za baltski ekosistem kot celoto. Srednje- in dolgoročno je za ribiški sektor in ekosistem koristno, da si stalež lahko opomore in da se sprejmejo učinkoviti ukrepi, ki bodo to omogočili. Če ne bomo nemudoma ukrepali, tvegamo, da se bomo morali soočiti z enakimi problemi kot na Novi Fundlandiji.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 3
(3) Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev večletnega načrta za upravljanje ribolova staležev trske v Baltskem morju.	(3) Leta 2003 je bil pod okriljem Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju sprejet večletni načrt upravljanja za staleže trske v Baltskem morju.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo)
	(3a) Razdelitev Baltskega morja na zahodni (podrazdelki ICES 22, 23 in 24) ter vzhodni (podrazdelki ICES 25 do 32) del je določena z dejstvom, da gre za ločena ekosistema s povsem različnimi lastnostmi.
Obrazložitev
Pomembno je ohraniti razdelitev Baltskega morja na dva ločena dela, saj gre za ekosistema s popolnoma različnimi lastnostmi. Kvote je tako treba določiti za vsak del posebej. Če dela ne bi bila ločena, obstaja nevarnost, da bi ribolov potekal predvsem v enem delu Baltika, ki bi mu zato grozilo popolno izčrpanje. Večji, vzhodni del, je edinstven, tamkajšnji staleži trske pa so na edinstven način prilagojeni Baltskemu morju.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 3 b (novo)
	(3b) Na podlagi najnovejših informacij z ICES je približno od 35 do 45 % trske, iztovorjene v vzhodnem Baltskem morju, ulovljene nezakonito.
Obrazložitev
Ta podatek je navedel Hans Lassen z ICES med predstavitvijo Odboru za ribištvo februarja 2007.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 3 c (novo)
	(3c) V skladu z mednarodnim akcijskim načrtom Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu: "morajo države sprejeti ukrepe, s katerimi se zagotovi, da se uvozniki, pretovarjavci, kupci, potrošniki, dobavitelji opreme, bankirji, zavarovalci, ponudniki drugih storitev in javnost zavedajo škodljivih učinkov poslovanja s plovili, za katere je bilo ugotovljeno, da so vpletena v nezakonit, neprijavljen in zakonsko neurejen ribolov."
Obrazložitev
Navedek iz odstavka 73 akcijskega načrta FAO o nezakonitem, neprijavljenem in zakonsko neurejenem ribolovu.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet prioritetno sprejme načrte obnovitve za ribištva, ki izkoriščajo staleže zunaj varnih bioloških meja.
Obrazložitev
Načrt za stalež trske v podrazdelkih 25–32 mora biti zato v obliki načrta obnovitve z vsemi zahtevami iz Uredbe 2371/2003.
Predlog spremembe 8 Člen 7
Z odstopanjem od člena 6 lahko Svet, kadar meni, da je to primerno, določi celotni dovoljeni ulov, ki je manjši od celotnega dovoljenega ulova, ki sledi iz uporabe člena 6.	Z odstopanjem od člena 6 lahko Svet, kadar meni, da je to primerno, določi celotni dovoljeni ulov, ki se razlikuje od celotnega dovoljenega ulova, ki sledi iz uporabe člena 6.
Obrazložitev
S predlogom spremembe se uvaja bolj prožen postopek za določanje obsega celotnega dovoljenega ulova.
Predlog spremembe 9 Člen 8, naslov
Postopek za določitev obdobij, ko je dovoljen ribolov z orodji z velikostjo mrežnih očes 90 mm ali več ali pridnenimi parangali	Postopek za določitev obdobij, ko je dovoljen ribolov trske z orodji z velikostjo mrežnih očes 90 mm ali več
Obrazložitev
Treba je pojasniti, da omejitve iz člena 8 veljajo le za ribolov trske. Poleg tega se odsvetuje omejevanje uporabe pridnenih parangalov. Ribiči namreč to orodje uporabljajo tudi za ribolov drugih vrst (bokoplute, veliki romb, losos, morska postrv, smuč in morska plošča).
Predlog spremembe 10 Člen 8, odstavek 1, uvodni del
1. Ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, ali zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, ali s pridnenimi parangali je prepovedan:	1. Ribolov z vlečnimi mrežami, danskimi potegalkami ali podobnim orodjem z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm, ali zabodnimi mrežami, zapletnimi mrežami in trislojnimi mrežami z velikostjo očes mreže, ki je enaka ali večja od 90 mm je prepovedan:
Obrazložitev
Ribiči uporabljajo pridnene parangale tudi za ribolov drugih vrst (bokoplute, veliki romb, losos, morska postrv, smuč in morska plošča).
Predlog spremembe 11 Člen 8, odstavek 3
3. Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske najmanj 10 % višja od najnižje stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodjem iz odstavka 1 dovoljen, zmanjša za 10 % glede na celotno število dni, dovoljenih v tekočem letu.	3. Če STECF oceni, da je stopnja ribolovne umrljivosti pri enem od zadevnih staležev trske najmanj 10 % višja od najnižje stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4, se celotno število dni, ko je ribolov z orodjem iz odstavka 1 dovoljen, zmanjša za 8% glede na celotno število dni, dovoljenih v tekočem letu.
Obrazložitev
Po mnenju ribiške industrije, izraženem v regionalnem svetovalnem svetu za Severno morje, se zdi 10 - odstotno znižanje števila ribolovnih dni pretirano.
Predlog spremembe 12 Člen 8, odstavek 6 a (novo)
	6a. Z odstopanjem od predpisov o najmanjši dovoljeni velikosti iztovorjene trske, določenih v Uredbi (ES) št. 2187/2005, je najmanjša dovoljena velikost iztovorjene trske v podrazdelkih 22 do 32 40 cm.
Obrazložitev
Zaradi povečanja staležev trske v Baltskem morju je treba spremeniti pravila za najmanjšo velikost trske v Baltskem morju. S povečanjem najmanjše dovoljene velikosti na 40 cm bodo možnosti za razmnoževanje trske večje, s čimer se bo povečal tudi stalež.
Predlog spremembe 13 Člen 12, odstavek 1
1. Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike poveljniki plovil Skupnosti s skupno dolžino 8 m ali več vodijo ladijski dnevnik o svojih aktivnostih v skladu s členom 6 omenjene uredbe.	1. Z odstopanjem od člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93 o oblikovanju nadzornega sistema na področju skupne ribiške politike poveljniki plovil Skupnosti s skupno dolžino 8 m ali več, ki imajo posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju, izdano v skladu s členom 11 te uredbe, vodijo ladijski dnevnik o svojih aktivnostih v skladu s členom 6 omenjene uredbe.
Obrazložitev
Predlog spremembe upošteva posebni značaj ribolova v podrazdelkih 29 - 32, v katerih praktično ni trske. Plovila, ki izvajajo ribolov na tem območju, poročajo o svojem ulovu na podlagi člena 6(4) Uredbe (EGS) št. 2847/93.
Predlog spremembe 14 Člen 16
Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dopustno odstopanje v oceni količin rib, izraženih v kilogramih, ki so na krovu plovil, za katere velja celotni dovoljeni ulov, 8 % vrednosti v ladijskem dnevniku.	Z odstopanjem od člena 5(2) Uredbe (EGS) št. 2807/83 je dopustno odstopanje v oceni količin rib, izraženih v kilogramih, ki so na krovu plovil, za katere velja celotni dovoljeni ulov, 10% vrednosti v ladijskem dnevniku.
Vendar je za ulove, ki se iztovorijo nerazvrščeno, dopustno odstopanje v oceni količin 8% celotne količine na krovu.	Vendar je za ulove, ki se iztovorijo nerazvrščeno, dopustno odstopanje v oceni količin 10% celotne količine na krovu.
Obrazložitev
Regionalni svetovalni svet za Severno morje in tudi države članice priporočajo povišanje dopustnega odstopanja na 10 %.
Predlog spremembe 15 Člen 17, odstavek 2
2. Če ribiško plovilo izstopi iz območja A, B ali podrazdelkov 28–32 (območje C) z več kot 100 kg trske na krovu:	2. Če ribiško plovilo izstopi iz območja A, B ali podrazdelkov 28–32 (območje C) z več kot 100 kg trske na krovu, poveljnik plovila nemudoma obvesti ustrezni ribiški inšpektorat o velikosti ulova na območju, ki ga je plovilo zapustilo.
(a) odpluje naravnost v pristanišče na območju, v katerem je lovilo, in iztovori ribe, ali
(b) odpluje naravnost v pristanišče zunaj območja, v katerem je lovilo, in iztovori ribe.
(c )Ob odhodu iz območja, v katerem je lovilo, morajo biti mreže shranjene v skladu z naslednjimi pogoji, tako da jih ni mogoče takoj uporabiti:
(i) mreže, obtežilniki in podobna oprema ne smejo biti povezani s širilkami in vrvmi za vlečenje;
(ii) mreže na palubi ali nad njo morajo biti varno privezane na del zgornje konstrukcije.
Obrazložitev
Zapletene določbe, ki jih je oblikovala Komisija, bi bilo izjemno težko izvajati in bi po nepotrebnem otežile ribolov na mejah zadevnih območij.
Predlog spremembe 16 Člen 20, odstavek 1
1. Ribiška plovila z več kot 100 kg trske na krovu ne smejo pričeti z raztovarjanjem, dokler jim tega ne dovolijo pristojni organi kraja raztovarjanja.	1. Ribiška plovila z več kot 300 kg trske na krovu ne smejo pričeti z raztovarjanjem, dokler jim tega ne dovolijo pristojni organi kraja raztovarjanja.
Obrazložitev
Tako regionalni svetovalni svet za Severno morje kot države članice so mnenja, da bi bilo treba mejo za težo trske, za katero se zahteva priglasitev, dvigniti na 300 kg.
Predlog spremembe 17 Člen 27, odstavek 1
1. Komisija na podlagi mnenja STECF in Regionalnega svetovalnega odbora za Baltsko morje (RAC) v tretjem letu uporabe te uredbe in v vsakem naslednjem letu oceni vpliv ukrepov upravljanja na zadevna staleža in ribolov teh staležev.	1. Komisija na podlagi mnenja STECF in Regionalnega svetovalnega sveta za Baltsko morje (RAC) v drugem letu uporabe te uredbe in v vsakem naslednjem letu oceni vpliv ukrepov upravljanja na zadevna staleža in ribolov teh staležev.
Obrazložitev
Izvajanje uredbe bo imelo daljnosežne posledice za baltski stalež trske in za ribiško industrijo, zato je treba čim prej priskrbeti podatke o vplivu ukrepov upravljanja na staleže.
Predlog spremembe 18 Člen 27, odstavek 2
2. Komisija v tretjem letu uporabe te uredbe in vsako tretje zaporedno leto njene uporabe zaprosi STECF za znanstveno mnenje o stopnji napredka glede ciljev, določenih v členu 4. Če iz mnenja izhaja, da cilji verjetno ne bodo doseženi, Svet s kvalificirano večino odloči o predlogu Komisije o dodatnih in/ali alternativnih ukrepih, potrebnih za dosego ciljev.	2. Komisija v drugem letu uporabe te uredbe in vsako drugo zaporedno leto njene uporabe zaprosi STECF za znanstveno mnenje o stopnji napredka glede ciljev, določenih v členu 4. Če iz mnenja izhaja, da cilji verjetno ne bodo doseženi, Svet s kvalificirano večino odloči o predlogu Komisije o dodatnih in/ali alternativnih ukrepih, potrebnih za dosego ciljev.
Obrazložitev
Izvajanje uredbe bo imelo daljnosežne posledice za baltski stalež trske in za ribiško industrijo, zato je treba čim prej priskrbeti podatke o vplivu ukrepov upravljanja na staleže.
Predlog spremembe 19 Člen 27 a (novo)
	Člen 27a   Spremljanje socialnih in gospodarskih posledic uporabe uredbe
	Komisija pripravi poročilo o socialnih in gospodarskih posledicah uporabe te uredbe za ribiški sektor, še posebej za zaposlovanje in ekonomski položaj ribičev, lastnikov plovil ter podjetij, ki se ukvarjajo z ribolovom in predelavo trske. Komisija to poročilo pripravi v drugem letu uporabe te uredbe in vsako naslednje leto njene uporabe ter ga predloži Evropskemu parlamentu do 30. aprila zadevnega leta.
Obrazložitev
Glede na daljnosežne posledice uredbe za ribiško industrijo je stalno spremljanje njene uporabe in njenih morebitnih negativnih socialnih in gospodarskih posledic bistvenega pomena.

• [1]  Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Pričujoča uredba Sveta je pomemben in dolgo pričakovan zakonodajni predlog, ki poskuša najti odgovore za dolgoletne in osnovne potrebe enega izmed najbolj posebnih evropskih ribiških sektorjev. Njenim avtorjem je tako treba iskreno čestitati, da so se spoprijeli s to zares težavno nalogo uokvirjenja dolgoročnega programa za obnovo staleža baltske trske, ki je najbolj pomembna vrsta ribe v tem morju, in za njen ribolov. Ustreznega načrta, ki bi zagotovil dosego zaželenih učinkov, ni mogoče oblikovati, ne da bi zbrali obsežne izhodiščne (znanstvene) podatke in podrobno preučili verjetne socialne in gospodarske posledice. Hkrati pa so nujno potrebna odprta in obsežno zasnovana pogajanja z zainteresiranimi stranmi, in sicer ribiči, raziskovalci in politiki. Vprašanje ostaja, ali so bili ti pogoji ustrezno izpolnjeni.

Glavno mesto v tej uredbi je namenjeno trski, kar se odraža tudi v načinu, na katerega je bil predlog oblikovan. Ta temeljni zakonodajni predlog je bil namreč oblikovan neprepustno, kot da bi se ga ovilo z zaščitno plastjo, ki bi ga varovala pred „neupravičenimi” dodatki. Glede na to, da na tem mestu govorimo o trski, torej ribi, od katere je odvisno preživljanje številnih družin, nobeni dodatki ne bi smeli spregledati socialnih in gospodarskih posledic predlaganih omejitev pri ribolovu. Tovrstne omejitve zbujajo hude skrbi na tisoče ljudem, katerih preživetje je vezano na Baltsko morje. Ribiška industrija se tega vprašanja še toliko bolj zaveda, saj v obrazložitvenem memorandumu v predlogu ni omenjenega nobenega možnega financiranja iz Evropskega sklada za ribištvo, prek katerega bi izravnali morebitne negativne gospodarske posledice predlaganega načrta. Nadalje v sami uredbi ni mogoče zaslediti bioloških podatkov o Baltskem morju. Zdi se, da načrt ribolov trske v Baltskem morju obravnava kot enotno področje, pri čemer ne upošteva posebnega obalnega ribištva.

Poročevalec ima sledeče izrecne pripombe:

1. Vprašljiv je sam naslov uredbe. Predlagana je bila sprememba: „Uredba Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za upravljanje staležev trske v Baltskem morju in ribištva, ki izkorišča te staleže”. Ob tem velja omeniti, da je predlog zasnovan na običajnem trojnem pristopu, ki se je pri upravljanju z ribolovom uporabljal doslej, in sicer so to nižje kvote, manjši ribolovni napor in več inšpekcij.

2. Predlog je bil oblikovan leta 2006 in ga je treba posodobiti, na primer z omembo deklaracije iz Johannesburga, ki zahteva, da se staleže v največji možni meri obnovi in da se ribolov začne izvajati na ravni največjega trajnostnega donosa do leta 2015. Nadalje je treba v skladu s sklepi, ki jih je sprejel Svet v Luksemburgu, posodobiti člen 16 iz poglavja V: dopustno odstopanje v ladijskem dnevniku je treba z 8 % povišati na 10 %, k čemur večina držav članic stremi že dlje časa. To vprašanje je obravnavano v zgornjem predlogu spremembe 7.

3. Glede na pomen predloga in njegove zanesljivosti podatkov je sledeča trditev, navedena na drugi stani obrazložitvenega memoranduma, skrb zbujajoča: „Zaradi negotovosti glede ocene velikosti staležev ICES ne more podati napovedi glede ulova s točnostjo, zahtevano za izvedbo načrta”. Prav podatki ICES naj bi namreč ponudili odločilne znanstvene dokaze, ki bi upravičili oblikovanje uredbe v njeni sedanji obliki.

4. Težko se je znebiti občutka, da je obnovitveni program, začrtan v predlogu, v veliki meri posledica prepričanja, da so zmogljivosti baltskih flot za lov trske v primerjavi z razpoložljivimi ribolovnimi kvotami trenutno nedvomno prevelike. Ni pa še nihče na ravni EU ali na ravni držav članic predlagal sistemske rešitve problema. Vse glasnejše so zahteve, da je pri sprejemanju avtomatskih odločitev glede krčenja flot potrebna izredna pazljivost. Namesto krčenja flot je treba napore usmeriti v iskanje načinov za ohranjanje sedanje ribolovne zmogljivosti, saj bo treba potem, ko bodo staleži obnovljeni, spet z nečim loviti.

5. Poročevalec v svojih predlogih sprememb k uredbi še ni sprejel končne odločitve, ali se je treba lotiti vprašanja dolžine poletnega obdobja lovopusta. Treba je opomniti, da se v državah članicah, ki iščejo načine za dodatno omejevanje ribolovnega napora z uvajanjem dodatnih dni, ko je ribolov trske prepovedan, nagibajo k načelu „dnevi na morju” in ne k načelu lovopusta, ki je bilo v veljavi doslej. To vprašanje bo brez dvoma prej ko slej vključeno v razprave o načrtu.

6. Pri drugih vprašanjih, ki niso bila obravnavana v predlogih sprememb, je treba pozornost nameniti:

(a) Na tretji strani obrazložitvenega memoranduma v predlogu je poudarjeno, da je uporaba vlečne mreže bacoma prispevala k znatnemu zmanjšanju ulova podmerne trske. Škoda je, da ni nikjer omenjene enako učinkovite vlečne mreže T90, o kateri smo na sejah odbora obširno razpravljali.

(b) Pozornost je treba nameniti problemu, ki se pojavlja v členih 15 in 17 uredbe. V zvezi s členom 15 sta Latvija in Litva na primer priporočili, da se črtata zadnji stavek v drugem odstavku in ves tretji odstavek, saj bi ta povzročila pretirano visoke in neupravičene administrativne stroške. Regionalni svetovalni svet za Severno morje pa po drugi strani priporoča, da se preuči uporabo člena 17 tudi za podrazdelek 28-2 (Latvija) v območju A.

(c) Ribiči v južnem Baltskem morju so izpostavili sledeča vprašanja:

- izredno velika nevarnost, ki jo za varnost staležev trske predstavlja uporaba stoječih precejalnih mrež in trnkov;

- neupravičeno podcenjevanje grožnje, ki jo za staleže trske predstavljajo morske spake;

- nujnost povečanja dejanskih pristojnosti regionalnih svetovalnih svetov. To mnenje so izrazili tudi v drugih državah;

- potreba po ustreznem upoštevanju dejstva, da imajo ribiči zaradi tehničnih problemov omejen dostop do komunikacijskega sistema.

7. Poročevalec je izkoristil možnost, ki jo ponujajo pravila o oblikovanju poročil, in je k predlogu uredbe vložil 13 predlogov sprememb. Za njih želi pridobiti podporo poslancev, saj je njihov cilj racionalizacija politike Skupnosti glede trske in zagotavljanje ustreznega ravnotežja med potrebo po obnovi staležev ter nujnostjo ohranjanja osnovnih pogojev, ki jih ribiška skupnost potrebuje za nadaljnji ribolov in torej za preživetje. Zaradi tega poročevalec med drugim predlaga znižanje števila ribiških dni z 10 % na 8 %, povišanje praga, za katerega je potrebna priglasitev, s 100 kg na 300 kg ter načine za poenostavitev ribolova na mejah zadevnih območij. Nadalje predlaga, da so o členu 13 potrebna dodatna posvetovanja, in na koncu dodaja člen, v katerem se od Komisije zahteva, da stalo spremlja vse morebitne negativne socialne in gospodarske posledice.

Poročevalec bi rad na koncu še poudaril, da je bil namen predhodne uredbe Sveta (ES) št. 2371/2002, ki je omenjena v pričujočem predlogu, ohranjanje previdnostnega pristopa pri uvedbi temeljnih sprememb v ribiški politiki, in sicer je previdnost potrebna tako pri upravljanju staležev kot pri oceni socialnih in gospodarskih posledic sprememb. Po priključitvi štirih baltskih držav k Evropski uniji je treba omenjeno načelo še naprej spoštovati.

MNENJE Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (1.3.2007)

za Odbor za ribištvo

Predlog Uredbe Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže
(KOM(2006)0411 – C6‑0281/2006 – 2006/0134(CNS))

Pripravljavec mnenja: Christofer Fjellner

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Stanje trske v Baltskem morju je resno. Kljub zmanjšanju ribolovnih kvot v zadnjih letih so sekcije staleža trske izven varnih bioloških meja. To resno ogroža edinstveno in izredno občutljivo morsko okolje Baltskega morja. Tako z okoljskega vidika kot glede razpoložljivosti trske v prihodnje je bistvenega pomena ohraniti staleže trske v vsem Baltskem morju.

Skupaj smo odgovorni, da tudi v prihodnje zagotovimo možnost ribolova trske v Baltskem morju. Obstoječi predpisi so korak v pravo smer, vendar ne bodo pripomogli k ničemer, če se jih ne upoštevalo. Čeprav sta trska in s tem tudi Baltsko morje ogrožena na številne in kompleksne načine, ju vendar najbolj ogroža nezakonit ribolov. Mednarodni svet za raziskovanje morja (ICES) ocenjuje, da znaša nezakonit ribolov trske med 35 % in 45 % trske, iztovorjene iz vzhodnega staleža. Zato najpomembnejši način za zaščito staležev trske ni uvajanje novih predpisov za ribolov trske, ampak zagotavljanje spoštovanja obstoječih predpisov, zato je treba temu področju dati prednost.

Države članice so odgovorne za zagotovitev spoštovanja te uredbe. Očitno so sedaj v načinu, kako nosijo to odgovornost, resne pomanjkljivosti. Tak položaj je škodljiv tako za staleže trske kot za okolje Baltskega morja. Ker Skupnost sama ne more nadzorovati ribolovnih dejavnosti ali naložiti kazni za nezakonit ribolov, se mora osredotočiti predvsem na različne metode, kako države članice pripraviti k izvajanju te uredbe.

Na staleže trske vpliva tudi dejstvo, da se preveč trske iztovori, ko je še mlada in se je do takrat lahko drstila samo enkrat, včasih pa sploh ne. To neposredno prizadene rast staležev, zmanjša pa se tudi obnovitvena zmožnost staležev. Opozoriti je tudi treba, da je tržna vrednost končno iztovorjene ribe nižja, ker je iztovorjena trska premlada.

Treba je ohraniti strogo dodeljevanje kvot, da se prepreči izčrpanje staležev trske v Baltskem morju. Omogočiti je treba, da se brez omejitev ravna po letni znanstveni oceni o staležu trske, ki je podlaga za odločitve Sveta. Poglavitna skrb morata biti okolje in dolgoročni vidik, ne pa kratkoročni socialni in politični cilji.

Glede na vse to je za upravljanje okolja in ribolov trske v Baltskem morju potrebna nova ribiška politika, s katero se bodo ribiči v vsej Uniji čutili odgovorne in prevzeli odgovornost za preživetje staležev. Sistem, ki se je izkazal za učinkovitega pri varovanju ribjega staleža in ki hkrati ribičem omogoča preživetje, je sistem individualnih prenosljivih kvot. V sistemu individualnih prenosljivih kvot so individualne pravice za ribolov podeljene tako, da ribiči dobijo individualno kvoto na ribjo vrsto, ribolovno območje in leto. Sprva celotno kvoto določi ustrezen organ, npr. Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF), kasneje pa se kvota določi v skladu s predlogi ribiških organizacij.

Individualne prenosljive kvote spodbujajo ribiče, naj ne lovijo preveč, saj ima to dolgoročno neposredne škodljive posledice. Upoštevanje predpisov, nadzor nezakonitega ribolova in boj proti njemu ter varstvo drstišč so v neposrednem interesu ribičev. Ker je mogoče individualne prenosljive kvote tudi prodati, imajo ribiči, ki želijo opustiti poklic, povsem stvarne možnosti za osnovanje podlage za novo poklicno pot. Individualne prenosljive kvote z dobrimi rezultati uporabljajo na Novi Zelandiji, Aljaski in Islandiji.

Ribolov trske v Baltskem morju bi lahko postal pilotski projekt za prenosljive individualne kvote v EU. Gre za omejeno ribolovno območje z dvema staležema trske, vendar se lahko ribiči zaradi sorazmerno kratkih razdalj selijo med ribolovnimi območji in staleži.

V nadaljevanju so povzeti predlogi za ukrepe:

1.        V podrazdelkih od 25 do 32 je stopnja ribolovne umrljivosti 0. To pomeni, da ribolov sploh ni dovoljen.

2.        Uvedejo se strožje zahteve za nadzor in kazni držav članic pri nezakonitem ribolovu trske; Komisiji se naroči, naj navede in objavi seznam držav, kjer so ugotovljene pomanjkljivosti v tem pogledu.

3.        Poveča se najmanjša dovoljena velikost za iztovorjeno trsko na 40 cm, s čimer bo imela trska več možnosti za razmnoževanje ter s tem za povečanje staleža.

4.        Znanosti se omogoči, da določi velikost kvot trske, države članice pa pri določanju kvot ne smejo prezreti okoljskih vidikov.

5.        Komisija naj pri pripravi ocene preuči možnosti za uvedbo individualnih prenosljivih kvot za ribolov trske v Baltskem morju ter s tem še bolj spodbudi posamezne ribiče k ohranjanju staležev.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane poziva Odbor za ribištvo kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1
(1) Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.	(1) Najnovejše znanstveno mnenje Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES) navaja, da je stalež trske v podrazdelkih ICES 25 do 32 Baltskega morja upadel na raven zunaj varnih bioloških meja, ko je sposobnost razmnoževanja omejena in je stalež netrajnostno izkoriščan.
Obrazložitev
Osnovna uredba skupne ribiške politike 2371/2002/ES opredeljuje varno biološko mejo in oba baltska staleža trske sta zunaj nje.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 2 a (novo)
	(2a) Dovolj prepričljiv in trajnosten večletni načrt upravljanja za ribolov trske, ki temelji na previdnostnem načelu, bi omogočil vzpostavitev trajnega in trajnostnega ribištva v precej večjem obsegu, kot je sedanji.
Obrazložitev
Trska je pomembna za baltski ekosistem kot celoto. Srednje- in dolgoročno je za ribiški sektor in ekosistem koristno, da si stalež lahko opomore, potrebni pa so učinkoviti ukrepi, ki bodo to omogočili. Če ne bomo nemudoma ukrepali, tvegamo, da se bomo morali soočiti z enakimi problemi kot na Novi Fundlandiji.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 3
(3) Sprejeti je treba ukrepe za vzpostavitev večletnega načrta za upravljanje ribolova staležev trske v Baltskem morju.	(3) Leta 2003 je bil pod okriljem Mednarodne komisije za ribištvo v Baltskem morju (IBSFC) sprejet večletni načrt upravljanja za staleže trske v Baltskem morju.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 3 a (novo)
	(3a) Razdelitev Baltskega morja na zahodni (podrazdelki ICES 22, 23 in 24) ter vzhodni del (podrazdelki ICES 25 do 32) je določena z dejstvom, da gre za ločena ekosistema s povsem različnimi lastnostmi.
Obrazložitev
Pomembno je ohraniti razdelitev Baltskega morja na dva ločena dela, saj gre za ekosistema s popolnoma različnimi lastnostmi. Kvote je tako treba določiti za vsak del posebej. Če dela ne bi bila ločena, obstaja nevarnost, da bi ribolov potekal predvsem v enem delu Baltika, ki bi mu zato grozilo popolno izčrpanje. Večji, vzhodni del, je edinstven, tamkajšnji staleži trske pa so edinstveno prilagojeni Baltskemu morju.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 4 a (novo)
	(4a) V sklepih Sveta niso upoštevane določbe načrta IBSFC iz leta 2003 za določanje celotnega dovoljenega ulova (TAC).
Obrazložitev
Svet dosledno sprejema previsok celotni dovoljeni ulov.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 4 b (novo)
	(4a) Čeprav podnebne spremembe in onesnaževanje povzročajo bistvene spremembe v ekosistemu Baltskega morja, trajnostno upravljanje v Baltskem morju najresneje ogrožajo izredno velikodušne ribolovne kvote, dodeljene v preteklosti, in nezakonit ribolov, ki je posledica pomanjkanja nadzora nad ribolovnimi dejavnostmi kot tudi nepripravljenosti za ukrepanje proti kršitvam sedanjih predpisov.
Obrazložitev
Nezakonit ribolov in velikodušne kvote predstavljata resen problem. Zdi se, da je za vzhodno področje upravljanja (v podrazdelkih ICES 25 do 32) začasna prepoved ribolova edina zanesljiva možnost, da si staleži opomorejo. V letu 2005 je ulov v zahodnem delu znašal 25 000 ton in v vzhodnem delu 40 000 ton. Po mnenju raziskovalca pa se v vzhodnem delu ne bi smelo loviti. Razmerje med zakonitim in nezakonitim ribolovom pokaže, da nezakonit ribolov znaša okrog 40 % celotnega ribolova.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava - 5 (novo)
	(-5) Člen 5(1) Uredbe (ES) št. 2371/2002 določa, da Svet kot prednostno nalogo sprejme načrte obnovitve za ribištva, ki izkoriščajo staleže zunaj varnih bioloških meja.
Obrazložitev
Zato mora biti načrt za stalež trske v podrazdelkih 25–32 v obliki načrta obnovitve z vsemi zahtevami iz Uredbe 2371/2003.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 5
(5) Uredba (ES) št. 2371/2002 med drugim zahteva, da mora Skupnost za dosego tega cilja uporabiti varnostni pristop pri sprejemanju ukrepov za zavarovanje in ohranitev staleža, za zagotovitev njegovega trajnostnega izkoriščanja in zmanjšanje vpliva ribištva na morske ekosisteme na najmanjšo možno raven. Prizadevati si mora za napredno izvajanje ekosistemsko naravnanega pristopa k upravljanju ribištva in prispevati k učinkovitim ribolovnim aktivnostim v gospodarsko uspešni in konkurenčni ribiški industriji, ob tem pa zagotavljati primerno življenjsko raven tistim, ki so odvisni od ribolova baltske trske, in upoštevati interese potrošnikov.	(5) Člen 5(3) Uredbe (ES) št. 2371/2002 med drugim zahteva, da se načrti obnovitve (i) sestavijo na podlagi previdnostnega pristopa, (ii) da zagotavljajo trajnostno izkoriščanje staležev in zadržujejo vpliv ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme na trajnostni ravni ter (iii) da so večletni in navajajo pričakovani časovni okvir za doseganje zastavljenih ciljev.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 9
(9) Za zagotovitev stabilnosti v možnostih ribolova je primerno omejiti spreminjanje celotnih dovoljenih ulovov iz leta v leto.	(9) Da se prepreči propad ribištva in pospeši hitra obnovitev staleža na raven, ki omogoča večji celotni dovoljeni ulov, mora biti določanje celotnega dovoljenega ulova v skladu z mnenjem ICES.
Obrazložitev
EU trdi, da upošteva znanstveno mnenje, vendar je znanstveno mnenje ICES nenehno preseženo, posledica pa so danes izčrpani staleži.
Predlog spremembe 10 Člen 4, točka 2
2) 0,3 pri starosti 4 do 7 let za stalež trske v podrazdelkih 25 do 32.	2) 0 pri starosti 4 do 7 let za stalež trske v podrazdelkih 25 do 32.
Obrazložitev
Znanstveniki so resno zaskrbljeni zaradi hitrega izčrpavanja staležev trske na vzhodnem področju upravljanja ter predlagajo začasno popolno prepoved ribolova, da si staleži lahko opomorejo. Da si bo trska opomogla, je bolje uvesti popolno prepoved za vse države hkrati, ne pa različnih obdobij za različne države. Med popolno prepovedjo je nezakonit ribolov praktično nemogoč.
Predlog spremembe 11 Člen 6
1. Svet določi celotni dovoljeni ulov za zadevna staleža trske, ki je v skladu z znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) višji od:	1. Svet določi celotni dovoljeni ulov za zadevna staleža trske, ki je v skladu z znanstveno oceno Znanstvenega, tehničnega in gospodarskega odbora za ribištvo (STECF) tako, da so posledično količine odraslih rib v morju večje od količin, določenih v členu 4(1).
	Če iz znanstvene ocene izhaja, da bi se to zgodilo, Svet določi celotni dovoljeni ulov tako, da se posledično doseže raven ribolovne umrljivosti iz člena 4(2).
	Če iz znanstvene ocene izhaja, da se to ne bi zgodilo, Svet določi najnižji možni celotni dovoljeni ulov.
(a) celotnega dovoljenega ulova, ki bo v letu uporabe privedel do 10 % znižanja stopnje ribolovne umrljivosti v primerjavi s stopnjo ribolovne umrljivosti, ocenjeno za predhodno leto.
(b) celotnega dovoljenega ulova, ki bo privedel do stopnje ribolovne umrljivosti, opredeljene v členu 4.
2. Če zaradi uporabe odstavka 1 celotni dovoljeni ulov presega celotni dovoljeni ulov predhodnega leta za več kot 15 %, Svet določi celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % večji od celotnega dovoljenega ulova navedenega leta.	2. Če zaradi uporabe odstavka 1 celotni dovoljeni ulov presega celotni dovoljeni ulov predhodnega leta za več kot 15 %, Svet določi celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % večji od celotnega dovoljenega ulova navedenega leta.
3. Če je zaradi uporabe odstavka 1 celotni dovoljeni ulov za več kot 15 % manjši od celotnega dovoljenega ulova predhodnega leta, Svet določi celotni dovoljeni ulov, ki je za 15 % manjši od celotnega dovoljenega ulova navedenega leta.
4. Odstavek 3 se ne uporablja, če iz znanstvene ocene STECF izhaja, da bo stopnja ribolovne umrljivosti v letu uporabe celotnega dovoljenega ulova presegla vrednost 1 na leto od starosti 3 do 6 let za stalež trske v podrazdelkih 22, 23 in 24 ali vrednost 0,6 na leto za starosti 4 do 7 let za stalež trske v podrazdelkih 25 do 32.
Obrazložitev
Komisija predlaga, da se celotni dovoljeni ulov ne bi smel zmanjšati za več kot 15 % na leto, če pa so staleži izčrpani in so potrebni nujni ukrepi za ohranitev, bi se zaradi predolgega čakanja lahko povečalo tveganje za stalež.
Predlog spremembe 12 Člen 8, odstavek 1, točka (b)
(b) od 15. junija do 14. septembra v podrazdelkih 25 do 27.	V podrazdelkih 25 do 32 ribolov ni dovoljen.
Obrazložitev
Ta predlog spremembe se navezuje na predlog spremembe, ki ga k členu 4(2) vlagata Frieda Brepoels in Anders Wijkman.
Predlog spremembe 13 Člen 8, odstavek 6 a (novo)
	6a. Z odstopanjem od predpisov o najmanjši dovoljeni velikosti iztovorjene trske, določenih v Uredbi (ES) št. 2187/2005, je najmanjša dovoljena velikost iztovorjene trske v podrazdelkih 22 do 32 40 cm.
Obrazložitev
Za okrepitev staležev trske v Baltskem morju je treba spremeniti predpise o najmanjši velikosti trske v Baltskem morju. S povečanjem najmanjše dovoljene velikosti na 40 cm bodo možnosti za razmnoževanje trske večje, s čimer se bo povečal tudi stalež.
Predlog spremembe 14 Člen 11, odstavek 2
2. Države članice lahko izdajo posebno ribolovno dovoljenje za ribolov trske iz odstavka 1 samo plovilom Skupnosti, ki imajo v letu 2005 posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. Vendar lahko država članica izda posebno dovoljenje za ribolov trske plovilu Skupnosti, ki pluje pod zastavo te države članice in v letu 2005 nima posebnega ribolovnega dovoljenja, če zagotovi, da je v Baltskem morju preprečen ribolov najmanj enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih (kW), s katerim koli orodjem iz odstavka 1.	2. Države članice lahko izdajo posebno ribolovno dovoljenje za ribolov trske iz odstavka 1 samo plovilom Skupnosti, ki imajo v letu 2005 posebno dovoljenje za ribolov trske v Baltskem morju v skladu s točko 6.2.1 Priloge III k Uredbi Sveta (ES) št. 27/2005 z dne 22. decembra 2004 o določitvi ribolovnih možnosti za leto 2005 in s tem povezanih pogojev za nekatere staleže rib in skupine staležev rib, ki se uporabljajo v vodah Skupnosti in za plovila Skupnosti v vodah, kjer so potrebne omejitve ulova. Vendar lahko država članica izda posebno dovoljenje za ribolov trske plovilu Skupnosti, ki pluje pod zastavo te države članice in v letu 2005 nima posebnega ribolovnega dovoljenja, če zagotovi, da je v Baltskem morju preprečen ribolov najmanj 1,2-kratne enakovredne zmogljivosti, merjene v kilovatih (kW), s katerim koli orodjem iz odstavka 1.
Obrazložitev
To bi zmanjšalo čezmerno zmogljivost baltskih flot, ki lovijo trsko.
Predlog spremembe 15 Člen 11, odstavek 2 a (novo)
	2a. Enakovredna zmogljivost iz odstavka 2 ne sme vključuje plovil, umaknjenih iz obratovanja z javno finančno pomočjo.
Obrazložitev
Flote v Baltiku, ki lovijo trsko, so prevelike in tako bi lahko zmanjšali zmogljivosti.
Predlog spremembe 16 Člen 25, odstavek 4 a (novo)
	4a. Komisija vsako leto izvede podrobno oceno, kako države članice izvajajo različne dejavnosti nadzora in spremljanja ter izrekajo kazni ribičem, ki kršijo določbe te uredbe. Poročilo se objavi, v njem pa je jasno navedeno, kako uspešne so bile posamezne države članice pri izvajanju te uredbe ter kje so bili ukrepi držav članic uspešni in kje ne.
Obrazložitev
Države članice so dogovorne za zagotovitev spoštovanja te uredbe. Očitno ima njihov nadzor sedaj veliko pomanjkljivosti, kar škoduje ribjemu staležu in občutljivemu okolju Baltskega morja. Ker Komisija ne more neposredno nadzorovati, kako države članice izpolnjujejo to uredbo, lahko metoda z imenovanjem uspešnih in neuspešnih držav članic vodi v pravo smer.
Predlog spremembe 17 Člen 27, odstavek 2 a (novo)
	2a. Komisija preuči možnost, da Baltsko morje postane pilotno območje za testiranje sistema individualnih prenosljivih kvot za trsko, z namenom razvoja dolgoročno trajnostnega sistema za ribolov trske. To se naredi v povezavi z oceno te uredbe tri leta po začetku njene veljavnosti. Rezultat tega preučevanja se upošteva pri določanju novega načrta.
Obrazložitev
Sistem individualnih prenosljivih kvot se je izkazal za učinkovitega pri varovanju ribjega staleža in omogočanju preživetja ribičem. V sistemu individualnih prenosljivih kvot so individualne pravice za ribolov podeljene tako, da ribiči dobijo individualno kvoto na ribjo vrsto, ribolovno območje in leto. Sprva celotno kvoto določi pristojni organ, kasneje pa se kvota določi v skladu s predlogom ribiških organizacij. Tako se krepijo lastne pobude ribičev pri trajnostnem upravljanju staležev trske.

POSTOPEK

Naslov	Večletni načrt za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0411 - C6-0281/2006 - 2006/0134(CNS)
Pristojni odbor	PECH
Mnenje pripravil        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 7.9.2006
Pripravljavec/-ka mnenja        Datum imenovanja	Christofer Fjellner 5.10.2006
Obravnava v odboru	20.11.2006		27.2.2007
Datum sprejetja	27.2.2007
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	53 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Pilar Ayuso, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Hiltrud Breyer, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Jill Evans, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Françoise Grossetête, Cristina Gutiérrez-Cortines, Satu Hassi, Jens Holm, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Jules Maaten, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Antonyia Parvanova, Frédérique Ries, Guido Sacconi, Daciana Octavia Sârbu, Carl Schlyter, Richard Seeber, Kathy Sinnott, Bogusław Sonik, María Sornosa Martínez, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Christofer Fjellner, Milan Gaľa, Jutta Haug, Karin Jöns, Henrik Lax, Jiří Maštálka, Andres Tarand, Radu Ţîrle
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Elisa Ferreira, Catherine Stihler

• [1]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Večletni načrt za staleže trske v Baltskem morju in ribištvo, ki izkorišča te staleže
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0411 - C6-0281/2006 - 2006/0134(CNS)
Datum posvetovanja z EP	1.9.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	PECH 7.9.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	ENVI 7.9.2006
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Zdzisław Kazimierz Chmielewski 27.9.2006
Obravnava v odboru	10.4.2007
Datum sprejetja	3.5.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	12 4 3
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Stavros Arnaoutakis, Marie-Hélène Aubert, Iles Braghetto, Niels Busk, Luis Manuel Capoulas Santos, David Casa, Zdzisław Kazimierz Chmielewski, Carmen Fraga Estévez, Ioannis Gklavakis, Alfred Gomolka, Hélène Goudin, Heinz Kindermann, Philippe Morillon, Seán Ó Neachtain, Struan Stevenson, Daniel Varela Suanzes-Carpegna
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Paolo Costa, Carl Schlyter, Thomas Wise
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Iratxe García Pérez