Postopek : 2005/0042A(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0184/2007

Predložena besedila :

A6-0184/2007

Razprave :

PV 09/07/2007 - 16
CRE 09/07/2007 - 16

Glasovanja :

PV 10/07/2007 - 8.30
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0318

PRIPOROČILO ZA DRUGO OBRAVNAVO     ***II
PDF 181kWORD 147k
14.5.2007
PE 386.560v01-00 A6-0184/2007

o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)

(16369/2/2006 – C6‑0100/2007 – 2005/0042A(COD))

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

Poročevalec: Antonios Trakatellis

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 UTEMELJITEV
 POSTOPEK

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o skupnem stališču Sveta glede sprejetja Sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi drugega programa ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)

(16369/2/2006 – C6‑0100/2007 – 2005/0042A(COD))

(Postopek soodločanja: druga obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupnega stališča Sveta (16369/2/2006 – C6‑0100/2007),

–   ob upoštevanju svojega stališča iz prve obravnave(1) o predlogu Komisije Parlamentu in Svetu (KOM(2005)0115)(2),

–   ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije (KOM(2006)0234)(3),

–   ob upoštevanju člena 251(2) Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 62 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju priporočila za drugo obravnavo Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A6‑0184/2007)

1.  odobri skupno stališče, kakor je bilo spremenjeno;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Skupno stališče Sveta  Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 7

(7) Osem glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti zaradi neprenosljivih bolezni v evropski regiji WHO so bolezni srca in ožilja, nevropsihiatrične motnje, rak, bolezni prebavil, bolezni dihal, motnje čutil, mišičnoskeletne bolezni in sladkorna bolezen.

(7) Osem glavnih vzrokov obolevnosti in umrljivosti zaradi neprenosljivih bolezni v evropski regiji WHO so bolezni srca in ožilja, nevropsihiatrične motnje, rak, bolezni prebavil, bolezni dihal, motnje čutil, mišičnoskeletne bolezni in sladkorna bolezen. V skladu s tem bi morala Komisija med izvajanjem tega okvirnega programa predložiti predloge za priporočila Sveta o preprečevanju, diagnostiki in nadzorovanju hudih bolezni.

Obrazložitev

Ponovno se vloži predlog spremembe 105 iz prve obravnave (na drugo mesto). Izmenjava najboljših praks po vsej Evropi v zvezi s hudimi boleznimi bo nedvomno prinesla dodano vrednost nacionalnim zdravstvenim strategijam. Ukrepi EU so upravičeni tudi z vidika učinkovitosti ter obravnave neenakosti med državami članicami, saj zmanjšujejo neskladje med nacionalnimi politikami. Te bolezni so v večji ali manjši meri že pritegnile pozornost EU, vendar bi morala Evropa zdaj prispevati k preprečevanju, diagnostiki in nadzoru na teh področjih. Med evropske hude bolezni sodijo bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in duševne bolezni.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 10

(10) Program bi moral temeljiti na dosežkih prejšnjega Programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008). Prispevati bi moral k doseganju visoke stopnje fizičnega in mentalnega zdravja ter k večji enakosti v zdravstvu v celotni Skupnosti z usmerjanjem dejavnosti k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih bolezni in zdravstvenih motenj ter odpravljanju vzrokov nevarnosti za zdravje z namenom boja proti obolevnosti in prezgodnji umrljivosti.

(10) Program bi moral temeljiti na dosežkih prejšnjega Programa ukrepov Skupnosti na področju javnega zdravja (2003–2008). Prispevati bi moral k doseganju visoke stopnje fizičnega in mentalnega zdravja ter k večji enakosti v zdravstvu v celotni Skupnosti z usmerjanjem dejavnosti k izboljševanju javnega zdravja, preprečevanju človekovih bolezni in zdravstvenih motenj ter odpravljanju vzrokov nevarnosti za zdravje z namenom boja proti obolevnosti in prezgodnji umrljivosti. Državljanom bi moral zagotavljati boljši dostop do informacij, s čimer bi se povečala njihova sposobnost odločanja v najboljšem lastnem interesu.

Obrazložitev

Program bi moral okrepiti zmožnost dostopa državljanov do informacij o zdravstvenih vprašanjih in tako razširiti obseg znanja in izbire.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 18

(10) Najboljša praksa je pomembna, ker bi bilo treba spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ocenjevati na podlagi učinkovitosti in uspešnosti, in ne zgolj z ekonomskega vidika. Potrebno bi bilo spodbujati najboljše prakse in najnovejše metode zdravljenja bolezni in poškodb, da bi tako preprečili nadaljnje poslabšanje zdravja, prav tako pa bi bilo treba razviti evropske mreže referenčnih centrov za določene bolezni.

(10) Najboljša praksa je pomembna, ker bi bilo treba spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni ocenjevati na podlagi učinkovitosti in uspešnosti, in ne zgolj z ekonomskega vidika. Potrebno bi bilo spodbujati najboljše prakse in najnovejše metode zdravljenja bolezni in poškodb, da bi tako preprečili nadaljnje poslabšanje zdravja, prav tako pa bi bilo treba razviti evropske mreže referenčnih centrov za določene bolezni. Ravno tako je pomembno omogočiti druge možnosti, ki bi bile iz socialnih, etičnih ali drugih osebnih razlogov bolj zaželene.

Obrazložitev

Zdravstveno varstvo je trenutno zelo dobro, zato se moramo zavedati, da se lahko nekdo zaradi socialnih, verskih ali osebnih nagnjenj odloči za način zdravljenja, ki je objektivno slabši od drugih. Oseba, ki umira zaradi raka, bi si recimo bolj želela biti blizu svojim sorodnikom kot podaljševati svoje življenje. Oseba lahko zaradi verskih razlogov zavrne darovano kri.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 23 a (novo)

 

(23a) Pristop k javnemu zdravju mora biti celovit in mnogovrsten in torej bi bilo treba v ukrepe, ki jih podpira program, vključiti tudi dopolnilno in alternativno medicino.

Obrazložitev

Predlog spremembe 145 iz prve obravnave.

Dopolnilno in alternativno medicino uporablja na milijone državljanov EU. Program mora vsebovati celovit in mnogovrsten pristop, v ukrepe, ki jih podpira program, pa je treba vključiti dopolnilno in alternativno medicino.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 25

(25) Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju.

(25) Ta sklep določa finančna sredstva za celotno obdobje trajanja programa in predstavlja v letnem proračunskem postopku prednostni referenčni okvir za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju. Proračunski organ in Komisija se zavezujeta, da se pri pripravi predhodnega predloga proračuna ne bosta oddaljevala od zneska za več kot 5 % v celotnem obdobju trajanja programa, razen če nastanejo nove objektivne dolgoročne okoliščine, za katere so navedeni izrecni in natančni razlogi, pri čemer se upoštevajo rezultati izvajanja programa, zlasti na podlagi ocen. Vsako povečanje na podlagi take spremembe mora ostati v okviru obstoječe zgornje meje zadevnega razdelka.

Obrazložitev

Zaradi zmanjšanega proračuna je treba poiskati in izkoristiti vse možnosti, ki jih omogoča Medinstitucionalni sporazum, da bo za program na voljo več sredstev v letnem proračunskem postopku.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 25 a (novo)

(25a) Proračunski organ se lahko odloči spremeniti letne programe, kot jih je predvidela Komisija in so zgolj okvirni, ter povečati odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v prvih dveh ali treh letih obdobja, z možnostjo klavzule o spremljanju v skladu z določbami Medinstitucionalnega sporazuma.

Obrazložitev

Zaradi zmanjšanega proračuna je treba poiskati in izkoristiti vse možnosti, ki jih omogoča Medinstitucionalni sporazum, da bo za program na voljo več sredstev v letnem proračunskem postopku

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 25 b (novo)

(25b) Točka 27 Medinstitucionalnega sporazuma določa, da je instrument prilagodljivosti z letno zgornjo mejo v višini 200 milijonov EUR (v tekočih cenah) namenjen financiranju, in sicer v danem proračunskem letu in do višine točno določenega zneska, jasno opredeljenih odhodkov, ki jih ni mogoče financirati v okviru zgornjih mej, ki so na razpolago za enega ali več razdelkov.

Obrazložitev

Zaradi zmanjšanega proračuna za ta program je treba preučiti vse možnosti, ki jih omogoča Medinstitucionalni sporazum.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 27

(27) EU mora povečati vlaganja v zdravje in z njim povezane projekte. Države članice bi se morale s tem v zvezi spodbujati, da izboljšanje zdravja opredelijo kot prednostno nalogo v svojih nacionalnih programih. Potrebno je večje zavedanje o možnostih pridobivanja sredstev EU za zdravje. Treba bi bilo spodbujati izmenjavo izkušenj med državami članicami o pridobivanju sredstev za zdravje v okviru strukturnih skladov.

(27) EU mora povečati vlaganja v zdravje in z njim povezane projekte. Države članice se s tem v zvezi spodbuja, da izboljšanje zdravja opredelijo kot prednostno nalogo v svojih nacionalnih programih. Potrebno je večje zavedanje o možnostih pridobivanja sredstev EU za zdravje. Treba bi bilo spodbujati izmenjavo izkušenj med državami članicami o pridobivanju sredstev za zdravje v okviru strukturnih skladov.

Obrazložitev

Države članice so odgovorne za sofinanciranje spodbujanja zdravja, saj vsi prispevki Skupnosti temeljijo na sofinanciranju.

Predlog spremembe 9

Člen 2, odstavek 2, alinea 2

– spodbujati zdravje;

– spodbujati politike, ki vodijo k bolj zdravemu načinu življenja in prispevajo k odpravljanju neenakosti na področju zdravja;

 

Obrazložitev

Predlog spremembe ponovno uvaja prvotni predlog Komisije ter vsebuje del predloga spremembe 50 iz prve obravnave.

Predlog spremembe 10

Člen 3, odstavek 1

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje iz člena 1 znašajo 365.600.000 EUR.

1. Finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje iz člena 1 znašajo 402 160 000 EUR.

Obrazložitev

Predlagano povišanje za 10 % naj bi rahlo ublažilo drastično zmanjšanje proračuna. Parlament je v prvi obravnavi predlagal proračun v višini 1500 milijonov EUR. Po zgledu programa LIFE+, kjer je Parlament v drugi obravnavi ravno tako sprejel povečanje poračuna, je treba potrebna sredstva zagotoviti z razporeditvijo rezerve razdelka 3b.

Predlog spremembe 11

Člen 3, odstavek 2

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira.

2. Letna proračunska sredstva odobri proračunski organ v mejah finančnega okvira ter v skladu z zakonodajno prilagodljivostjo, možno v skladu s točko 37 Medinstitucionalnega sporazuma, instrumentom prilagodljivosti, določenim v točki 27 Medinstitucionalnega sporazuma, ter vmesnim pregledom, določenim v izjavi št. 3 Medinstitucionalnega sporazuma.

Obrazložitev

Zaradi asimetričnosti pri dodeljevanju sredstev Skupnosti za program na področju zdravja ter druge večletne programe je treba povečati sredstva za program na področju zdravja v skladu z zakonodajno prilagodljivostjo, instrumentom prilagodljivosti in vmesnim pregledom finančnega okvira.

Predlog spremembe 12

Člen 4, odstavek 3

3. Finančni prispevki Skupnosti lahko, če je to primerno glede na naravo zastavljenega cilja, vključujejo skupno financiranje Skupnosti in ene ali več držav članic ali Skupnosti in pristojnih organov drugih sodelujočih držav. V tem primeru prispevek Skupnosti ne sme presegati 50 %, razen v primerih izredne koristnosti, kjer prispevek Skupnosti ne sme presegati 70 %. Ti prispevki Skupnosti se lahko dodelijo javnemu telesu ali neprofitnemu telesu, ki ga v preglednem postopku imenuje država članica ali zadevni pristojni organ in potrdi Komisija.

3. Finančni prispevki Skupnosti lahko, če je to primerno glede na naravo zastavljenega cilja, vključujejo skupno financiranje Skupnosti in ene ali več držav članic ali Skupnosti in pristojnih organov drugih sodelujočih držav. V tem primeru prispevek Skupnosti ne sme presegati 50 %, razen v primerih izredne koristnosti, kjer prispevek Skupnosti ne sme presegati 70 %. Ti prispevki Skupnosti se lahko dodelijo javnemu telesu ali neprofitnemu telesu, ki ga v preglednem postopku imenuje država članica ali zadevni pristojni organ in potrdi Komisija. Prispevki Skupnosti se odobrijo na osnovi meril za združenja pacientov in potrošnikov, ki jih je sprejela Evropska agencija za vrednotenje zdravil.

Obrazložitev

Obnovljeni predlog spremembe 54 iz prve obravnave.

Predlog spremembe 13

Priloga, točka 2.1.2.

2.1.2. Podpora pobudam pri ugotavljanju vzrokov neenakosti na področju zdravstva, obravnavi in zmanjšanju teh neenakosti v državah članicah in med njimi, vključno tistih, ki so povezane z razlikami med spoloma, da se spodbujata blaginja in kohezija; spodbujanje vlaganj v zdravstvo v sodelovanju z drugimi politikami ter skladi Skupnosti; izboljšanje solidarnosti med državnimi zdravstvenimi sistemi s podpiranjem sodelovanja pri vprašanjih čezmejne oskrbe.

2.1.2. Podpora pobudam pri ugotavljanju vzrokov neenakosti na področju zdravstva, obravnavi in zmanjšanju teh neenakosti v državah članicah in med njimi, vključno tistih, ki so povezane z razlikami med spoloma, da se spodbujata blaginja in kohezija; spodbujanje vlaganj v zdravstvo v sodelovanju z drugimi politikami ter skladi Skupnosti; izboljšanje solidarnosti med državnimi zdravstvenimi sistemi s podpiranjem sodelovanja pri vprašanjih čezmejne oskrbe in mobilnosti pacientov.

Obrazložitev

V prilogi mora biti izrecno omenjena mobilnost pacientov. Delno obnovljeni predlog spremembe 114 iz prve obravnave.

Predlog spremembe 14

Priloga, točka 2.1.2 a (novo)

 

2.1.2.a. Priznanje pacientom, da imajo pravice tudi kot potrošniki zdravstvenega varstva

Obrazložitev

Pacienti v EU so danes bolj zdravi in bolje obveščeni kot kdajkoli prej. Zdravstveno varstvo se je spremenilo. Postalo je bolj profesionalno in zajema širši spekter udeležencev. Pacienti zdaj ne potrebujejo le zaščite, ampak tudi možnost, da izkoristijo medicinski napredek in razlikovanje v zdravstvenem sektorju, kar bi se moralo odražati v zakonodaji, zlasti v smislu informacij in pravice do svobodne izbire zdravstvenega varstva.

Predlog spremembe 15

Priloga, točka 2.2.1.

2.2.1 Obravnava dejavnikov zdravja za spodbujanje in izboljšanje fizičnega in mentalnega zdravja, z ustvarjanjem podpornega okolja za zdravi način življenja in s preprečevanjem bolezni; ukrepanje na ključnih področjih, kot so prehrana, telesna dejavnost in spolno zdravje ter na področju dejavnikov, povezanih z odvisnostjo, kot so na primer tobak, alkohol in droge, z osredotočenjem na ključne elemente, kot so izobraževanje, delovna mesta ter življenjski cikel.

2.2.1 Obravnava dejavnikov zdravja za spodbujanje in izboljšanje fizičnega in mentalnega zdravja, z ustvarjanjem podpornega okolja za zdravi način življenja in s preprečevanjem bolezni; ukrepanje na ključnih področjih, kot so prehrana, telesna dejavnost in spolno zdravje ter na področju dejavnikov, povezanih z odvisnostjo, kot so na primer tobak, alkohol, zdravila na zdravniški recept in nedovoljene droge, z osredotočenjem na ključne elemente, kot so izobraževanje, delovna mesta ter življenjski cikel.

Obrazložitev

Predlog spremembe 87 iz prve obravnave.

Pojasnilo, da se zagotovi, da ukrepi za dejavnike zdravja vključujejo tudi ukrepe proti odvisnosti od zdravil na zdravniški recept, kar je pomemben dejavnik zdravja.

Predlog spremembe 16

Priloga, točka 2.2.3.

2.2.3. Podpora ukrepom s področja vpliva širše okoljskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na zdravje.

2.2.3. Obravnava vpliva širše okoljskih dejavnikov, zlasti kakovosti zraka v zaprtih prostorih in izpostavljenosti strupenim kemikalijam, ter socialno-ekonomskih dejavnikov na zdravje.

Obrazložitev

Pri besedilu o zraku in okolju mora biti jasneje izraženo bistvo predloga spremembe 93 iz prve obravnave.

Predlog spremembe 17

Priloga, točka 3.1.1a. (novo)

3.1.1a. Vzpostavitev sistema Skupnosti za sodelovanje med referenčnimi centri za izboljšanje uvajanja najboljše prakse v državah članicah;

Obrazložitev

Čeprav je bil črtan cilj o zdravstvenem sistemu, je treba v prilogo vključiti spodbujanje sodelovanja med obstoječimi referenčnimi centri. Predlog spremembe ponovno uvaja prvotni predlog Komisije ter dele predloga spremembe 116 iz prve obravnave.

Predlog spremembe 18

Priloga, točka 3.2.1.

3.2.1. Razvoj trajnostnega sistema nadzora zdravja z mehanizmi za zbiranje podatkov in informacij skupaj z ustreznimi kazalniki; zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju in zdravstvenih politikah; razvoj, z uporabo Statističnega programa Skupnosti, statističnega vidika tega sistema.

3.2.1. Razvoj trajnostnega sistema nadzora zdravja z mehanizmi za zbiranje podatkov in informacij skupaj z ustreznimi kazalniki; zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju in zdravstvenih politikah; vzpostavitev evropskega registra hudih bolezni, kot je rak, ter vsaj za rak materničnega vratu, dojke in debelega črevesja, osnova zanj pa so podatki, zbrani pri izvajanju priporočila Sveta o zgodnjem odkrivanju raka; razvoj metodologij in vzdrževanje baz podatkov; statistični vidik tega sistema se razvija skupaj s Statističnim programom Skupnosti.

Obrazložitev

Ponovno vloženi predlog spremembe 126 iz prve obravnave v spremenjeni obliki.

(1)

UL C 291 E, 30.11.2006, str. 372.

(2)

Še neobjavljeno v UL.

(3)

Še neobjavljeno v UL.


UTEMELJITEV

Ozadje

Spomladi 2005 je Komisija predstavila predlog skupnega programa na področju zdravja in varstva potrošnikov za obdobje 2007-2013 in trdila, da z združitvijo dveh razmeroma majhnih programov pride do sinergij na področju administracije in oblikovanja politike. Program naj bi imel tudi zadostna sredstva v višini 1203 milijone EUR za izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja in potrošniške politike.

Evropski parlament ni podprl zamisli o skupnem programu za dve popolnoma ločeni politični področji in ju sklenil razdeliti na dva dela: program na področju zdravja in program za varstvo potrošnikov. Proračun je bil razdeljen ob upoštevanju običajne razdelitve med področjema. Ko je Parlament v prvi obravnavi sprejel programa, je ohranil prvotni proračun programa za varstvo potrošnikov in bistveno povečal proračun za program na področju zdravja (z 969 milijonov EUR na 1500 milijonov EUR). S tem je želel Parlament Svetu in Komisiji jasno sporočiti, čemu daje prednost.

V pogajanjih o novem finančnem okviru za obdobje 2007 – 2013 so bili obravnavani tudi proračuni novih večletnih programov na vseh političnih področjih. Po dogovoru držav članic decembra 2005 je bilo za veliko političnih področij predvidenih bistveno manj sredstev, kot je prvotno predlagala Komisija. Evropski parlament je lahko v pogajanjih s Svetom spomladi 2006 deloma popravil položaj, vendar so bile posledice dogovora za nekatera politična področja hujše kot za druga.

Eno najbolj prizadetih področjih je bilo javno zdravje in največja žrtev program na področju zdravja. Prvotni predlog Komisije za proračun v višini 969 milijonov EUR je Parlament povečal na 1500 milijonov EUR, končno pa je bil skrčen na le 365,6 milijona EUR. Zato je morala Komisija program po prvi obravnavi Parlamenta in dogovoru o finančnem okviru v spremenjenem predlogu poenostaviti.

Poročevalec je ob podpori poročevalcev v senci preučil možnosti za izboljšanje položaja. Svet je zavrnil vse poskuse, čeprav je finsko predsedstvo v pogajanjih s Parlamentom pokazalo nekaj pripravljenosti. Svet je konec novembra 2006 sklenil politični dogovor o programu na področju zdravja za obdobje 2007 – 2013 in večinoma sprejel besedilo spremenjenega predloga Komisije skupaj s proračunom.

Vprašanja za drugo obravnavo

Poročevalec priznava, da je manevrskega prostora pri proračunu malo. Vendar poudarja, da finančni okvir omogoča nekaj prilagodljivosti pri rezervi za vsak razdelek ter pri letnem proračunskem postopku. Glede na pomen programa na področju zdravja je treba temeljito preučiti in izkoristiti dane možnosti.

Zato je treba ponovno obravnavati samo besedilo. Jasno je, da v novih okoliščinah z zmanjšanim proračunom ni več smiselno sprejemati zelo podrobnega seznama ukrepov za ta program. Vendar je potrebnih nekaj popravkov na področjih, ki so bila za Parlament v prvi obravnavi pomembna; eno od njih je namen programa. Po mnenju Parlamenta v prvi obravnavi je zelo pomembno, da so v programu izrecno obravnavane neenakosti na področju zdravja. Zato jih je treba omeniti pri namenu in ciljih programa. Ravno tako je Parlament pozval k določitvi meril za nevladne organizacije, upravičene do neposrednega financiranja iz programa, k natančnejšemu besedilu pri ukrepih za okolje in zdravje, k sistemu Skupnosti za sodelovanje med referenčnimi centri ter k vzpostavitvi evropskega registra za vrste raka, navedene v priporočilu Sveta o zgodnjem odkrivanju raka. Poročevalec je ustrezne predloge sprememb vključil v osnutek priporočila. Glede na široko soglasje o teh spremembah v Parlamentu bi moral Svet pokazati nekaj prilagodljivosti, če se želi izogniti spravnemu postopku.


POSTOPEK

Naslov

Program ukrepov Skupnosti na področju zdravja (2007-2013)

Referenčni dokumenti

16369/2/2006 - C6-0100/2007 - 2005/0042A(COD)

Datum 1. obravnave EP – št. P

16.3.2006                     T6-0093/2006

Predlog Komisije

KOM(2005)0115 - C6-0097/2005

Spremenjeni predlog Komisije

KOM(2006)0234

Datum razglasitve prejetja skupnega stališča na zasedanju

29.3.2007

Pristojni odbor
  Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

29.3.2007

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Antonios Trakatellis

24.5.2005

 

 

Obravnava v odboru

11.4.2007

 

 

 

Datum sprejetja

8.5.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

42

0

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Georgs Andrejevs, Margrete Auken, Irena Belohorská, Johannes Blokland, John Bowis, Frieda Brepoels, Martin Callanan, Dorette Corbey, Chris Davies, Avril Doyle, Mojca Drčar Murko, Jill Evans, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Urszula Krupa, Marie-Noëlle Lienemann, Peter Liese, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Riitta Myller, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Daciana Octavia Sârbu, Karin Scheele, Carl Schlyter, Horst Schnellhardt, Kathy Sinnott, Antonios Trakatellis, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Åsa Westlund, Anders Wijkman, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči na končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Adam Gierek, Alojz Peterle, Andres Tarand

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov