Postopek : 2006/2227(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A6-0190/2007

Predložena besedila :

A6-0190/2007

Razprave :

PV 10/07/2007 - 20
CRE 10/07/2007 - 20

Glasovanja :

PV 12/07/2007 - 6.5
CRE 12/07/2007 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2007)0345

POROČILO     
15.5.2007
PE 382.389v02-00 A6-0190/2007

o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“

(2006/2227(INI))

Odbor za promet in turizem

Poročevalka: Etelka Barsi-Pataky

NAPAKE/DODATKI
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
 OBRAZLOŽITEV
 MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
 POSTOPEK

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“

(2006/2227(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino - Vmesni pregled bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“(KOM(2006)0314),

–   ob upoštevanju povzetka finskega predsedstva o vmesnem pregledu bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001, ki odraža razpravo v Svetu za promet z dne 12. oktobra 2006 (številka Sveta 13847/06 TRANS 257),

–   ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A6-0190/2007),

A. ker ob objavi sporočila Komisije „Naj Evropa ostane v gibanju – Trajnostna mobilnost za našo celino – Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o prometu iz leta 2001“ Evropski parlament pozdravlja, da po obširnih posvetovanjih z vpletenimi zainteresiranimi stranmi besedilo temelji na posodobljenem pristopu in sledi lizbonskim ciljem, ki se uvrščajo v okvir evropskega trajnostnega razvoja,

B.  ker Evropski parlament priznava dosežke na nekaterih področjih evropske prometne politike in poudarja pomen stalnih prizadevanj, kot so:

– oblikovanje enotnega trga prometnih storitev z medsebojnim povezovanjem infrastrukturnih omrežij, uresničevanjem politike za spodbujanje interoperabilnosti, zagotavljanjem dostopnosti do tega trga, da se zagotovi potrebna čezmejna prepustnost, ter uporabljanjem posebnih ukrepov za blažitev učinkov neugodnih geografskih značilnosti najbolj oddaljenih regij in držav na zunanjih mejah Unije,

– zagotavljanje večje povezanosti med državljani prek prometne politike in drugih orodij,

– uporaba ukrepov za zmanjšanje negativnih posledic prometnega sektorja na okolje,

– stalno pregledovanje in nadaljnji razvoj varnosti vseh vrst prometa (letalskega in pomorskega prometa ter prometa po celinskih plovnih poteh, železnici in cestah), pri čemer se upošteva njegov družbeno-gospodarski razvoj,

– prizadevanja za povečanje kakovosti storitev in za varstvo potrošnikov v vseh vrstah prometa, da se izpolnjuje cilj oblikovanja notranjega trga,

– prizadevanja za zagotavljanje osnovnih pravic potnikov, nenazadnje s tem, da se v sodelovanju z državami članicami zagotavlja univerzalna storitev,

– učinkovito izvajanje predpisov o delovnih pogojih,

C. ker Evropski parlament poudarja, da se mora evropska prometna politika spoprijeti z naslednjimi novimi izzivi:

– povpraševanje po prometu se povečuje hitreje, kot je bilo predvideno, in raste hitreje od BDP,

– konkurenčnost evropskega gospodarstva bolj kakor kdajkoli prej potrebuje učinkovit in dobro delujoč trajnostni prometni sistem, v okviru katerega bi se moral promet obravnavati kot sestavni del evropske rasti in konkurenčnosti,

– zaradi zadnje širitve so se pojavili novi izzivi, povezani z integriranim evropskim prometnim sistemom,

– povečanje škodljivih učinkov toplogrednih plinov na podnebne spremembe, sploh, če se upošteva prispevek sektorja k podnebnim spremembam,

– nadaljnja rast cen energije, zlasti fosilnih goriv, ki se uporabljajo v prometu,

– možnosti za inovacije in nove tehnologije so se znatno povečale,

– nove naloge, ki so se pojavile zaradi globalizacije,

– varnost in zaščita prometne infrastrukture pred terorizmom postajata vedno bolj pomembni,

– povečale so se težave v sektorju prometa, ki so povezane s kriminalom v prometu ter organiziranimi krajami gospodarskih vozil in njihovega tovora,

– večja mesta vedno težje ohranjajo nemoteno pretočnost potniškega in tovornega prometa,

D. ker prometna industrija predstavlja približno 7 % evropskega BDP in se dohodki od prometa nenehno povečujejo; poudarja, da učinkovit promet ne prispeva le h gospodarski rasti, temveč je bistven tudi za naložbe v razpoložljive tehnologije, ki so komercialno mogoče in gospodarsko trajnostne; ker so se zastoji v prometu povečali in Evropsko unijo stanejo približno 1 % BDP in ker prometna industrija predstavlja približno 5 % delovnih mest, kar pomeni, da je več kot 10 milijonov ljudi zaposlenih v sektorjih, povezanih s prometom. S tem v zvezi daje vmesni pregled priložnost Evropskemu parlamentu, da bolj izrecno, nedvoumno in usmerjeno izrazi cilje evropske prometne politike, z namenom uresničevanja trajnostne mobilnosti,

1.  poudarja potrebo po pragmatičnem in sodelovalnem medsebojnem povezovanju na področju prometa in drugih političnih področjih na nacionalni ravni ali na ravni Skupnosti, kot so energetika, okolje in inovacije; poudarja, da morajo te politike vključevati tudi zahteve o varstvu podnebja; meni, da bi se lahko pozitivni rezultati pri zmanjševanju žrtev in emisij ter izboljšanju varnosti in okolja dosegli le z integriranim pristopom, na primer po vzoru skupine CARS 21; opozarja na pomen zagotavljanja usmerjenih informacij za državljane v njihovi vlogi udeležencev v prometu in na to, da se jih spodbuja k bolj odgovornemu ravnanju; predlaga, da se prometna politika v celoti vključi v lizbonsko strategijo in da se upošteva pri oceni in priporočilih, ki jih vsako leto države članice predstavijo v svojih nacionalnih načrtih, de se meri in primerja napredek;

2.  popolnoma soglaša s tem, da bi se morala zakonodaja Skupnosti – v skladu z načelom boljše pravne ureditve in načelom subsidiarnosti – osredotočati na nova področja, kot je mestni promet, kjer je zakonodaja potrebna, politični ukrepi pa bi se morali sprejemati na ravni EU le, če bi imeli jasno dodano vrednost in bi nadomestili preštevilne birokratske postopke, ki so posledica 27 nacionalnih zakonodaj o isti vsebini; istočasno poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo izvajanje in uveljavljanje obstoječe evropske prometne zakonodaje; nadalje poziva Komisijo, naj izvaja redno spremljanje, da bi opazovala učinkovitost ukrepov, namenjenih izpolnjevanju zastavljenih ciljev, in uvede spremembe, kjer je to potrebno;

3.  obžaluje pogoje, pod katerimi Svet izvaja evropsko prometno politiko, in odločno poziva k hitrejšem sprejemanju odločitev v okviru zakonodajnega postopka ter k pospešenem in bolj usklajenem prenosu v nacionalne zakonodaje; poziva Komisijo, naj v okviru svojih pristojnosti stori vse, da bo ta cilj dosežen;

4.  ugotavlja, da sredstva Skupnosti za financiranje vseevropskih prometnih projektov ostajajo omejena in da dodane vrednosti programa TEN-T ni mogoče doseči, če ni dokončano celotno omrežje; opozarja na financiranje infrastrukture (zlasti, kjer so velike težave z zastoji), čezmejne odseke in prometna vozlišča; meni, da je napredek prednostnih naložb počasnejši od pričakovanj; poudarja, da je treba ključne projekte TEN-T – te nadzirajo jih njihovi koordinatorji – izbirati v skladu z njihovo finančno izvedljivostjo ter še posebej v skladu s finančno pripravljenostjo zadevnih držav članic in njihovih regij, poleg tega pa tudi z ravnjo njihove operativne izvedljivosti in napredka njihovega tehničnega načrtovanja, da se zagotovi, da izjave o namenu dobijo dejanski izraz v naložbenih načrtih, ki se vključijo v različne finančne zakonodaje držav članic; meni, da bi morali ti projekti zagotoviti dokazano „vseevropsko dodano vrednost“ v smislu vzpostavljanja pristnega medsebojno povezanega in interoperabilnega vseevropskega omrežja, da se prepreči nastajanje razdrobljene strukture nacionalnih omrežij;

5.  poudarja, da zaradi dolgotrajnega finančnega nedelovanja na področju infrastrukture obstaja veliko tveganje za evropsko gospodarsko rast; poziva Komisijo, naj med revizijo evropskega sedemletnega proračuna leta 2008 predlaga možne razširitve na nove alternativne in inovativne načine financiranja – pri čemer upošteva poročilo o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije – ter tudi dodatne vire za promet in z njim povezane raziskave; poudarja, da bi moralo biti vanj vključeno iskanje virov za naložbe v promet, nenazadnje pravične pristojbine – ki temeljijo na načelu „plačila uporabnika“ in na možnosti uporabe načela „plačila onesnaževalca“ –, pod pogojem, da se tako pridobljena sredstva vlagajo nazaj v prometni sektor; meni, da bi morale Komisija in države članice skupaj preučiti dolgoročne finančne težave pri izgradnji omrežja TEN-T kot celote in pri njegovem delovanju, pri čemer je treba upoštevati, da bo obdobje izgradnje trajalo najmanj dve sedemletni proračunski obdobji ter da je življenjski ciklus nove infrastrukture vsaj nekaj desetletij;

6.  odobrava ustanovitev jamstvenega sklada, vendar si obeta več podobnih pobud, zlasti ko bodo javno-zasebna partnerstva – v primernem pravnem okviru – sposobna prevzeti svojo vlogo pri financiranju, vendar ne brez jasnih gospodarskih in finančnih možnosti preživetja; poudarja vlogo Evropske investicijske banke, ki pa mora biti usklajena s širšo udeležbo evropskega bančnega in finančnega sistema v infrastrukturne in prometne projekte;

7.  opozarja, da je geografska širitev Unije povzročila znatno povečanje raznolikosti, zato je treba pred sprejemanjem zakonodaje izvesti poglobljene presoje vplivov, ki bi Evropsko unijo seznanile z mogočimi učinki na posamezne države članice, zlasti novinke; poziva institucije in države članice, naj si po svojih najboljših močeh prizadevajo v celoti izkoristiti sredstva, povezana z razvojem prometa; meni, da je tam, kjer primanjkuje zmogljivosti in infrastrukture, možno doseči kakovosten napredek s pomočjo somodalnosti in inteligentnega prometa;

8.  soglaša s tem, da je treba ravnati bolj realistično kot v preteklosti in čim bolje uporabiti omejene zmogljivosti, ter poudarja pomen učinkovite in inovativne uporabe različnih vrst prometa, ki delujejo samostojno ali v večmodalnih povezavah; poudarja, da bi moral biti razvoj somodalnosti v usklajen z zmanjševanjem vpliva prometa na okolje; ugotavlja, da bi se morala vsaka vrsta prevoza razvijati neodvisno in v okviru ustreznih okoljskih standardov, sama kriti svoje stroške ter s tem povečati mobilnost prek povečanja učinkovitosti vseh vrst prevoza; poudarja, da somodalnost omogoča doseganje optimalne in trajnostne uporabe virov, in sicer z upravljanjem mobilnosti v prometni logistiki in z intermodalnimi povezavami različnih vrst prevoza, ki bi lahko zmanjšale promet, pri tem pa pridobile presežne zmogljivosti, ki bi koristile celotnemu sistemu;

9.  meni, da je hitro dokončanje omrežja TEN-T prvi način za oblikovanje pogojev za boljšo somodalnost; ugotavlja, da je na različnih trgih prehod na druge vrste prometa bistvenega pomena za zmanjševanje okoljskega učinka prometa ter da lahko že manjši prehod na druge vrste prometa zmanjša zastoje v cestnem prometu; poudarja, da bi bilo treba doseči premike k okolju bolj prijaznim vrstam prometa – kot so železnica, avtobusi in potovalni avtobusi, pomorski promet in plovba po celinskih plovnih poteh – ter poudarek nameniti tistim vrstam prometa, ki imajo še vedno nizko raven razširjenosti, kar pomeni, da imajo velik potencial;

10. medtem, ko se nadaljuje dokončanje projektov TEN-T, poudarja, da so konvencionalni ukrepi že skoraj dosegli svoje meje; zato poudarja potencial inteligentnih prometnih sistemov, tehnoloških inovacij in naložb v telematiko, da se poveča učinkovitost prometa, zmanjša zastoje ter izboljša varnostno in okoljsko učinkovitost; opozarja, da se je treba zavedati koristi inteligentnih sistemov in tehnoloških inovacij (SESAR, ERTMS, RIS, Galileo itd.); poudarja, da je glavna naloga Komisije in industrije podpora trgu za nove inovativne rešitve in oblikovanje ustreznega pravnega in tehničnega okolja, vključno s spodbudami za uporabo novih tehnologij prek javnih naročil;

11. ugotavlja, da so se zaradi globalizacije logistike, ki je ključni element za konkurenčnost evropskega gospodarstva, pojavili novi izzivi; poudarja, da bi morala evropska prometna politika logistiko povezati z razvojem in povezovanjem pristanišč ter z razvojem logističnih platform; podpira razvoj okvirne strategije za tovorni promet; spodbuja večmodalne logistične rešitve in evropski modularni sistem, infrastrukturne povezave in napredno informatiko; podpira razvoj okvirne strategije za logistiko tovornega prometa v Evropi; meni, da mora taka strategija temeljiti na stališču, da je logistika prvenstveno poslovna dejavnost in da mora biti zato regulacija omejena na ustvarjanje primernega poslovnega okolja za učinkovit prevoz blaga;

12. poudarja potrebo po sodelovanju ter sklepanju sporazumov med EU in tretjimi državami na področju prometa, energetike, okolja in varnosti, tako posamično kot v okviru mednarodnih organizacij; izraža željo, da bi izdatno sodeloval pri teh pogajanjih in sporazumih;

13. pozdravlja delovni načrt za naslednja leta:

– poudarja pomen evropske pomorske politike in zlasti integrirane strategije pomorskega prometa, skupaj s pristaniško politiko, ki bi morala biti uvrščena v področje uporabe pogodbe,

– poudarja pomen projektov „pomorskih avtocest“,

– poudarja nadaljnji razvoj, dosežen na področju letalstva, vključno s trgovanjem z emisijami, in podpira napredek programa SESAR,

– opozarja, da je na evropski ravni potreben skupen vseobsegajoč koncept za razvoj letališč, da se prepreči neustrezno dodeljevanje sredstev,

– podpira nadaljevanje programa Marco Polo,

– poudarja, da bi bilo treba pospešiti program Galileo in ERTMS,

– podpira napredek projektov eSafety in RFID,

– podpira napredek projekta NAIADES, poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo predloge za izvajanje napovedanih ukrepov v zvezi s tem akcijskim načrtom, ter podpira napredek RIS,

– se veseli, da bo leta 2008 na voljo splošno uporaben, pregleden in razumljiv model Komisije za oceno vseh zunanjih stroškov, ki bo služil kot osnova za izračune stroškov infrastrukture v prihodnosti in ga bo spremljala analiza učinkov internalizacije zunanjih stroškov za vse vrste prometa ter strategija izvajanja modela za vse vrste prometa,

– poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva za celovito izvajanje Direktive 2004/52/ES o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov v Skupnosti, in prosi Komisijo, naj pred koncem leta 2007 pripravi poročilo o izvajanju te direktive,

– poziva k izvedbi študije izvedljivosti – v skladu s poročilom o prihodnosti lastnih sredstev EU –, da bi se zagotovilo zanesljivo in trajno financiranje,

– poudarja, da bi bilo treba pri izvajanju sedmega okvirnega programa dati prednost projektom in programom, ki so povezani z inteligentnimi prometnimi sistemi in logistiko, vključno z varnostjo v cestnem prometu, mestnim prevozom in tehnologijami čistih motorjev,

– poziva, naj se zagotovijo standardi kakovosti in interoperabilnosti za biogoriva, ki bodo veljali po celotni EU,

– poudarja potrebo po časovnem načrtu za energetsko učinkovitost,

– poudarja pomen zelene knjige o mestnem prometu in se nadeja, da bodo zagotovljena posebna sredstva, s katerimi se pripomore k napredku mestnega javnega prevoza v smeri modalne integracije, razvoju sistemov upravljanja prometa in ustvarjanju razmer, v katerih se uporabniki nagrajujejo za njihovo izbiro alternativnih možnosti,

– poudarja pomen sprejemanja nadaljnjih ukrepov v korist trajnostnega prometa v goratih in gosto poseljenih območjih, po tem ko je Svet za promet 11. decembra 2006 podpisal prometni protokol k Alpski konvenciji,

– predlaga, naj se pripravi zelena knjiga o evropskem turizmu in opravi posebna presoja vpliva zakonodaje, ki ima očiten vpliv na evropski turizem;

14. poudarja, da vmesni pregled bele knjige o prometu iz leta 2001 ni niti določil dolgoročnih ciljev niti ni dal odgovorov v zvezi z integriranim pristopom k prihodnji Evropski prometni politiki, čeprav se je prometna politika združene Evrope soočala z novimi izzivi in se z njimi še vedno sooča; zato poziva Komisijo, naj nemudoma začne z oblikovanjem dobro pripravljene evropske prometne politike za obdobje po letu 2010, ki bo lahko na trajnosten način odgovorila na nove izzive;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.


OBRAZLOŽITEV

Ozadje

Pet let po beli knjigi iz leta 2001 „Evropska prometna politika za leto 2010: čas za odločitev“ nudi ta vmesni pregled izvrstno možnost, da se naredi kratek pregled in da se določi nove načine in postavi nove osnove.

Kljub temu, da priznava dosežke evropske prometne zakonodaje, vaša poročevalka meni, da je potrebna bolj dinamična zakonodaja, da se doseže temeljne cilje iz bele knjige. Zato je dobrodošel načrt dela za naslednja leta, ki vsebuje nove cilje, ki jih je možno spremljati (delovni načrt).

Vaša poročevalka meni, da sta slabosti prometne politike uporaba in izvedba, ki v nekaterih primerih znatno zamujata. Vmesni pregled bele knjige se ne spopada dovolj odločno s to težavo in torej ne nudi izrecnega predloga ali rešitve. To je resna pomanjkljivost vmesne revizije.

Glavni cilji, določeni leta 2001, ostajajo v veljavi, čeprav so bili številni izmed njih nekoliko spremenjeni zaradi spremenjenih okoliščin ali ker niso prinesli dovolj uspeha.

Vmesni pregled pravilno opozarja, da promet kot storitev igra ključno vlogo v gospodarstvu in v družbi ter da je od njiju neločljiv. Ti cilji postavljajo prometno politiko Unije v središče lizbonske strategije in postavljajo široko usmeritev (boljša ureditev, trajnostni razvoj, prilagodljiv in stvaren pristop) za doseganje prometnih ciljev.

Treba je upoštevati spremenjene okoliščine od leta 2001. Med temi mednarodne razmere, globalizacija, zadnja in prihodnja širitev, splošni razvoj notranjega trga in konkurenčnost evropskega gospodarstva zahtevajo širši in bolj prilagodljiv pristop.

Poročevalka meni, da bodo vse večji zastoji, okoljski pritisk in družbene težave s trajnostjo resne ovire za gospodarsko rast in blaginjo Evrope, če evropska prometna politika ne bo prenovljena in prilagojena, da bo kos tem novim izzivom.

Vaša poročevalka bi rada v tem začetnem poročilu poudarila najpomembnejša vprašanja z različnih področij politike, na katere se mora Skupnost bolj osredotočiti. Svet in Komisijo pozivamo, naj ponudita jasnejše odgovore na ta vprašanja in naj jih imata za temelje novih izzivov evropske prometne politike.

Glavne točke poročila

1. Nezadostna uporaba in nepopolno izvrševanje prometne zakonodaje sta poglavitni oviri za uspešno evropsko prometno politiko. To bi bilo treba spremeniti, to težavo pa je mogoče rešiti le z okrepitvijo sodelovanja med različnimi ravnmi.

Nadalje sta nujna stvarna povezava in sodelovanje med prometom in drugimi področji politike, kot so energija, okolje in inovacije, kar bi moralo biti del zakonodaje. Povezovanje bi se moralo začeti v Komisiji.

2. Vaša poročevalka v celoti soglaša s ciljem boljše pravne ureditve, in sicer da bi se morala evropska zakonodaja osredotočati na nujna področja ter da bi bilo treba na ravni EU sprejeti ukrepe le tam, kjer bodo prinesli jasno dodano vrednost. Spodbujamo Komisijo, naj odločneje ukrepa, da se uporablja in izvaja obstoječa skupna evropska prometna politika.

3-4. Kar zadeva financiranje, Evropa potrebuje ustvarjalnejše in pogumnejše rešitve, ki nudijo različne rešitve za različne vrste prometa. Obstaja splošno pomanjkanje sredstev za infrastrukturo in politične podpore za izvršitev ključnih evropskih načrtov. Povpraševanje po prometu raste hitreje, kot je bilo pričakovano. Zaradi dlje časa trajajoče neaktivnosti obstaja dejansko tveganje za evropsko gospodarstvo. Evropa potrebuje prometne koridorje z usklajenimi cenami, interoperabilnostjo in operativnimi predpisi, ki jih je treba financirati brez odlašanja.

Zato vaša poročevalka meni, da je nujno, da evropske institucije najdejo rešitev med revizijo FINP najkasneje v letu 2008. Priprave za to nalogo se morajo začeti čim prej, in sicer najprej z odkritjem novih alternativnih in inovativnih načinov financiranja.

Treba je priznati dosežke direktive o evrovinjeti in predlagati, da se vračilo pristojbine porabi za promet. Evropski parlament pričakuje izid analize Komisije o internalizaciji zunanjih stroškov.

5. Poročevalka meni, da bi bilo treba upoštevati priložnosti in naloge za prometno politiko, ki izhajajo iz ponovne združitve Evrope v letih 2004 in 2007.

Zadnja širitev Unije je znatno povečala raznolikost. Zakonodaja skupnosti in individualni ukrepi politike morajo slediti različnim potrebam držav članic in morajo temeljiti na poglobljeni analizi, ki prikazuje možne učinke na vsako državo članico ter poleg tega, če je to potrebno, tudi ločeno na nove države članice. Treba bi bilo doseči napredek v kakovosti, in kjer je to možno, narediti preskok, s pomočjo somodalnosti in inteligentnega prometa. Somodalnost lahko vodi k optimizirani uporabi in sorazmernemu razvoju vseh vrst prevoza. Sofinanciranje Skupnosti je v teh primerih neizogibno.

Zelo pomembno je, da si institucije in države članice po svojih najboljših močeh prizadevajo v celoti izkoristiti sredstva kohezijskega sklada, namenjena prometu, ter da podprejo okoljska vlaganja, ki so povezana s prometom, iz sredstev kohezijskega sklada, namenjenih okolju.

Pomembno bi bilo, da tudi podjetja v lasti novih držav članic preučijo te finančne prispevke, ki se jih ne šteje za državno pomoč.

6. V prihodnje bo morala prometna politika optimizirati možnosti vsake vrste prometa za uresničevanje ciljev čistih in učinkovitih prometnih sistemov.

Vaša poročevalka bi rada poudarila dosežke modalnega premika s pomočjo programa Marco Polo in z drugo prejšnjo zakonodajo. Vseeno pa modalni premik ni edina rešitev in ne smemo pričakovati več od tega, kar lahko nudi. Vaša poročevalka podpira bolj prilagodljive in konkurenčne rešitve, kjer vsaka vrsta prometa igra najboljšo vlogo v obsegu vsega prometa, in kjer je možno uporabiti vsako vrsto prometa skupaj z drugimi, v korist vsega sistema.

7. Vaša poročevalka poudarja in podpira pomen inteligentnih prometnih sistemov. Treba je povečati možnosti za tehnologijo, da postane promet varnejši in okolju prijaznejši. Pomembno je vključiti inteligentne prometne sisteme v evropsko prometno politiko, ne da bi to preveč povečalo pričakovanja.

Najpomembnejše vprašanje na tem področju je, kako ustvariti ustrezni trg za te nove, inovativne rešitve. Skupnost mora tesno sodelovati s sektorjem, da reši to vprašanje. Vaša poročevalka pozdravlja zeleno knjigo o aplikaciji Galileo, vendar je potreben nadaljnji uspeh, da postanejo inteligentni prometni sistemi del vsakodnevnega upravljanja prometa, zlasti logistike in upravljanja varnosti (SESAR, ERTMS, RIS, eCall).

8-9. Poročevalka soglaša s tem, da mora Evropa v vsako prometno politiko vključiti logistični razmislek. Čeprav je logistika prvotno aktivnost, povezana s poslovanjem, mora Skupnost ustvariti ustrezne okvirne pogoje.

Svetovna razsežnost prometnega sektorja mora biti vključena v splošno prometno politiko Skupnosti, prav tako pa je treba razviti obsežnejša razmerja s tretjimi državami in organizacijami. Galileo ima sedaj svetovno področje delovanja in tako v letalskem kot v ladijskem prometu so uspešni primeri, ki jih ni možno ločiti od svetovnih razmer (sporazumi Mednarodne pomorske organizacije in Mednarodne organizacije dela, uporaba predpisov o emisijah, letalski sporazum EU - ZDA).

10. Delovni načrt glavnih ukrepov za prihodnja leta je dobrodošel. Zaželeno bi bilo ohraniti to časovno razporeditev, toda v poročilu opozarjamo na nekatere teme. Poleg upoštevanja subsidiarnosti je vedno večje povpraševanje po nudenju modelov najboljših praks za mestni promet. Podpiramo to povpraševanje. Vaša poročevalka bi rada opozorila, da vmesni pregled ne obravnava nekaterih prevoznih sredstev, kot so avtobus, motor in kolo, kar bi bilo treba dopolniti.


MNENJE Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (28.2.2007)

za Odbor za promet in turizem

o sporočilu „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“

(2006/2227(INI))

Pripravljavka mnenja: Satu Hassi

POBUDE

Odbor za industrijo, raziskave in energetiko poziva Odbor za promet in turizem kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.    pozdravlja sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“, ki je revizija bele knjige o prometu iz leta 2001, ter cilj, da postane prometna politika gospodarsko, okoljsko in družbeno bolj trajnostna;

2.    poudarja pomen evropske prometne politike tako za prenovljeno lizbonsko strategijo kot za revidirano strategijo trajnostnega razvoja in odobrava predlog, ki ga je na pobudo nemškega predsedstva nedavno sprejel Svet ministrov za promet, da se pri sprejemanju sklepov prihodnjega spomladanskega Evropskega sveta okrepi vloga prometne politike;

3.    ponovno poudarja potrebo, da se bistveno zmanjšajo emisije CO2 iz posamičnih vozil in v celem prometnem sektorju;

4.    priporoča razširitev „pristopa izogibanja“ s tovornega na potniški promet;

5.    poziva Komisijo, naj jasno opredeli pojem „soobstoj različnih načinov prevoza“ in naj poveča svoja prizadevanja za prehod na varnejše, gospodarnejše in okolju prijazne vrste prevoza, kot sta železnica in vodni promet;

6.    poziva Komisijo, da predstavi predloge za učinkovito zakonodajo o kabotaži, ki bo usmerjena v odpiranje prometnih trgov, da se izboljša učinkovitost prometa, posledično pa zmanjšajo emisije in zastoji v prometu;

7.    poziva Komisijo, naj da prednost manjšemu številu projektov TEN-T, ki so usmerjeni v dolgoročno trajnost, širitev EU in čezmejno medoperabilnost;

8.    poziva Komisijo, da pri izvajanju sedmega okvirnega programa da prednost projektom in programom, ki so povezani z inteligentnimi prevoznimi sistemi in logistiko, vključno z varnostjo v prometu, mestnim prevozom in alternativnimi gorivi, države članice in druge zainteresirane strani pa poziva, naj se osredotočijo na ta področja;

9.    poudarja, da je treba vlaganje v infrastrukturo in optimalno izkoriščanje obstoječih virov v prometnem sektorju v državah članicah opredeliti kot prednostni nalogi prometne politike Evropske unije;

10.  poudarja potrebo, da se postopno internalizira vse zunanje stroške pri ceni prevoza, da se uvede princip „onesnaževalec plača“ in pospešuje pošteno konkurenčnost, zlasti na področju cestnega in zračnega prometa; v zvezi s tem vabi Komisijo, naj do konca leta 2007 razvije metodologijo za internalizacijo zunanjih stroškov in posledično naj predlaga novo direktivo o eurovinjeti 3, ki bo na novo določila minimalne prevoznine za vse cestno omrežje EU;

11.  poziva Komisijo in države članice, da skrbno razmislijo o nadaljnjih korakih pri obdavčenju prometa na osnovi emisij CO2; poudarja, da bi bilo treba prihodke iz cestnih pristojbin vložiti v sodobno infrastrukturo ter da je treba natančno oceniti vse ekonomske vplive internalizacije zunanjih stroškov pri ceni prevoza;

12.  poziva Komisijo, naj po podpisu prometnega protokola k alpski konvenciji 11. decembra 2006 s strani Sveta za promet sprejme nadaljnje ukrepe v prid trajnostnega prometa na goratih in gosto poseljenih področjih;

13.  ugotavlja, da emisije CO2 hitreje naraščajo v prometnem sektorju kot v katerem koli drugem sektorju in izenačujejo zmanjševanje emisij iz drugih sektorjev; ob tem meni, da je bistvenega pomena, da se za nova vozila določi zavezujoče omejitve emisij CO2 ter stroge cilje o emisijah CO2 za ves vozni park, po možnostjo v obliki ločene osebne sheme trgovanja z emisijami CO2 za cestni promet;

14.  ugotavlja vlogo, ki jo lahko imajo biogoriva pri zmanjševanju emisij CO2 v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj po vsej Evropi zagotovi standarde kakovost in interoperabilnosti za biogoriva;

15.  poziva k uvedbi „prometnih oznak“z navedbo emisij CO2 na kilometer za vse oblike prevoza;

16.  poudarja, da evropski modularni sistem z zmanjševanjem števila prometnih zastojev zmanjša tudi emisije in poveča učinkovitost logističnih operacij, ker je na cesti manj vozil, pa se izboljša tudi varnost;

17.  poziva države članice, da spodbujajo trajnostne alternative za zadostitev potrebi po prevozu na kratke razdalje in za mestni prevoz, kot so hoja, kolesarjenje, javni prevoz in souporaba vozil ter da sprejmejo ukrepe za določitev cene emisij CO2;

18.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s prizadevanji za zmanjšanje učinkov, ki jih ima letalstvo na okolje, vključno z uvedbo davka na kerozin in DDV-ja na letalske vozovnice v EU; poudarja, da se mora vsak sistem trgovanja z emisijami, povezan z letalskim prometom, spopasti s celotnim podnebnim učinkom letalstva in preprečiti morebitne nepričakovane dobičke s pomočjo prodaje na dražbi;

19.  poziva Komisijo, da varčevanje z energijo (z upravljanjem hitrosti) in zaščito podnebja (z aktivnim sodelovanjem z meteorološkimi službami) vključi v upravljanje zračnega prometa in zlasti v projekt SESAR;

20.  poziva Komisijo in države članice, da sprejmejo dodatne ukrepe za izboljšanje pravnega okvira, da se spodbudi učinkovitejše (čezmejne) tovorne in potniške železniške storitve ter prevozne storitve po morju in po celinskih plovnih poteh, da se omogoči soobstoj različnih načinov prevoza.

POSTOPEK

Naslov

Sporočilo „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“

Številka postopka

2006/2227(INI)

Pristojni odbor

TRAN

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

ITRE
28.9.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec(-ka) mnenja
  Datum imenovanja

Satu Hassi
4.10.2006

Nadomeščeni(-a) pripravljavec(-ka) mnenja

 

Obravnava v odboru

22.1.2007

27.2.2007

 

 

 

Datum sprejetja

27.2.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

21

1

14

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jan Březina, Pilar del Castillo Vera, Jorgo Chatzimarkakis, Den Dover, Lena Ek, Adam Gierek, Norbert Glante, András Gyürk, Fiona Hall, David Hammerstein Mintz, Erna Hennicot-Schoepges, Ján Hudacký, Werner Langen, Eugenijus Maldeikis, Eluned Morgan, Reino Paasilinna, Atanas Paparizov, Vladimír Remek, Herbert Reul, Teresa Riera Madurell, Paul Rübig, Andres Tarand, Britta Thomsen, Patrizia Toia, Claude Turmes, Nikolaos Vakalis, Alejo Vidal-Quadras

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Alexander Alvaro, Etelka Barsi-Pataky, Danutė Budreikaitė, Philip Dimitrov Dimitrov, Robert Goebbels, Satu Hassi, Gunnar Hökmark, Lambert van Nistelrooij, Esko Seppänen

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 


POSTOPEK

Naslov

Sporočilo „Naj Evropa ostane v gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino“

Št. postopka

2006/2227(INI)

Pristojni odbor
Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

TRAN

28.9.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

ITRE
28.9.2007

ENVI
28.9.2007.

EMPL
28.9.2007

ECON
28.9.2007

BUDG
28.9.2007

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

ENVI
3.10.2006

EMPL
10.7.2006

ECON
24.10.2006

BUDG
26.2.2007

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec/-ka
  Datum imenovanja

Etelka Barsi-Pataky
5.9.2006

 

Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka

 

 

Obravnava v odboru

22.11.2006

24.1.2007

27.3.2007

 

 

Datum sprejetja

8.5.2007

Izid končnega glasovanja

+

-

0

31

4

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Inés Ayala Sender, Etelka Barsi-Pataky, Jean-Louis Bourlanges, Michael Cramer, Arūnas Degutis, Christine De Veyrac, Saïd El Khadraoui, Robert Evans, Emanuel Jardim Fernandes, Mathieu Grosch, Stanisław Jałowiecki, Georg Jarzembowski, Dieter-Lebrecht Koch, Bogusław Liberadzki, Eva Lichtenberger, Erik Meijer, Willi Piecyk, Reinhard Rack, Luca Romagnoli, Gilles Savary, Brian Simpson, Renate Sommer, Dirk Sterckx, Ulrich Stockmann, Silvia-Adriana Ţicău, Georgios Toussas, Yannick Vaugrenard

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Zsolt László Becsey, Salvatore Tatarella, Ari Vatanen, Corien Wortmann-Kool

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Den Dover, Árpád Duka-Zólyomi, Béla Glattfelder, Robert Goebbels

Datum predložitve

15.5.2007

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov