POROČILO o socialnem statusu umetnikov

23.5.2007 - (2006/2249(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Claire Gibault

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o socialnem statusu umetnikov

(2006/2249(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju konvencije Unesca o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kultur,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije o okvirni strategiji za nediskriminacijo in enake možnosti za vse (KOM(2005)0224),

–   ob upoštevanju zelene knjige Komisije o posodabljanju delovnega prava za soočanje z izzivi 21. stoletja (KOM(2006)0708),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2002 o pomembnosti dinamike v gledališču in uprizoritvene umetnosti v razširjeni Evropi[1],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2003 o kulturni industriji[2],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. oktobra 2005 o novih izzivih za cirkus kot del evropske kulture[3],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o izvajanju sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti[4],

–   ob upoštevanju Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti[5],

–   ob upoštevanju Direktive 92/100/EGS z dne 19. novembra 1992 o pravici dajanja v najem in pravici posojanja ter o določenih pravicah, sorodnih avtorski, na področju intelektualne lastnine[6],

–   ob upoštevanju Direktive Sveta 93/98/EGS z dne 29. oktobra 1993 o uskladitvi trajanja varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic[7],

–   ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29/ES z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi[8],

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 1999 o položaju in vlogi umetnikov v Evropski uniji[9],

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 30. marca 2000 v zadevi C-178/97 Barry Banks in drugi proti Théâtre Royal de la Monnaie[10],

–   ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropskih skupnosti z dne 15. junija 2006 v zadevi C-255/04 Komisija Evropskih skupnosti proti Francoski republiki[11],

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0199/2007),

A. ker je tudi umetnost lahko delo in poklic,

B.  ker se zgoraj navedene sodbe in Direktiva 96/71/ES nanašajo zlasti na dejavnosti s področja uprizoritvenih umetnosti,

C. ker se je za opravljanje umetniške dejavnosti na višji ravni treba za svet uprizoritvene umetnosti in kulture zanimati od malih nog in imeti ključ za dostop do velikih del naše kulturne dediščine,

D. ker nekateri poklici na področju umetnosti v mnogih državah članicah nimajo pravnega statusa,

E.  ker sta fleksibilnost in mobilnost neločljivo povezana z opravljanjem umetniškega poklica,

F.  ker ni umetnika, ki bi bil v svoji poklicni karieri popolnoma zaščiten pred negotovostjo,

G. ker mora biti zaradi same narave umetniškega poklica, ki je povezan z naključnostjo in včasih tudi z negotovostjo, zagotovljena zanesljiva socialna varnost,

H. ker je za evropskega umetnika še dandanes skorajda nemogoče na novo začrtati svojo poklicno kariero,

I.   ker je treba umetnikom olajšati dostop do informacij o njihovih delovnih razmerah, mobilnosti, brezposelnosti, zdravstvu in pokojnini,

J.   ker umetniški navdih, naravni talent in prirojena sposobnost le redko zadostujejo za začetek poklicne kariere na področju umetnosti,

K. ker vajeniške pogodbe in/ali pogodbe o praktičnem umetniškem izobraževanju, prilagojene posameznim vejam umetnosti, še niso dovolj izoblikovane,

L.  ker je treba spodbujati poklicno prekvalifikacijo umetnikov,

M. ker je prost pretok delavcev, vključno z umetniki, iz novih držav članic še vedno omejen zaradi možnosti uvedbe prehodnih določb iz pristopnih aktov,

N. ker umetniške produkcije pogosto združijo evropske in neevropske umetnike, ki pa imajo mnogokrat težave pri pridobitvi srednjeročnih vizumov,

O. ker je bivanje umetnikov v drugi državi članici večinoma kratkoročno (največ tri mesece),

P.  ker je treba zaradi težav, povezanih s čezmejno mobilnostjo, ki je značilna zlasti za umetniški poklic, sprejeti konkretne ukrepe na tem področju,

Q. ker je nujno treba razlikovati umetniško ustvarjanje nepoklicnih in poklicnih umetnikov,

R.  ker je treba na učinkovit način zagotoviti vključevanje predmetov s področja umetnosti v šolske programe v državah članicah,

S.  ker je omenjena listina Unesca odličen temelj za priznavanje pomena delovanja strokovnjakov umetniške dejavnosti,

T.  ker Direktiva 2001/29/ES zahteva od držav članic, ki je še ne izvajajo, da za avtorje predvidijo pravično plačilo v primeru izjem ali omejitev pravice reprodukcije (reprografija, zasebno kopiranje),

U. ker so v Direktivi 92/100/EGS še posebej določene izključne pravice umetniških izvajalcev in njihove neovrgljive pravice do pravičnega plačila,

V. ker premoženjske in moralne pravice avtorjev in umetniških izvajalcev predstavljajo priznanje njihovega ustvarjalnega dela in njihovega prispevka h kulturi na splošno,

W. ker umetniško ustvarjanje prispeva k razvoju kulturne dediščine, črpa snov in išče navdih v umetniških delih iz preteklosti, ki jih varno hranijo države članice,

Izboljšanje položaja umetnikov v Evropi

Pogodbeni položaj

1.  poziva države članice, naj razvijejo ali uporabljajo pravni in institucionalni okvir za spodbujanje umetniškega ustvarjanja s sprejemanjem ali izvajanjem doslednih ukrepov, ki bodo vključevali pogodbeni položaj, socialno varnost, zdravstveno zavarovanje, neposredno in posredno obdavčevanje ter skladnost z evropskimi predpisi;

2.  poudarja, da je treba upoštevati drugačnost načina dela umetnikov;

3.  poleg tega poudarja, da je treba upoštevati drugačno in nestalno naravo vseh poklicev, povezanih s scenskimi umetnostmi;

4.  spodbuja države članice, naj vzpostavijo oblikovanje vajeniških pogodb ali pogodb o praktičnem izobraževanju v umetniških poklicih;

5.  zato državam članicam priporoča, naj spodbujajo priznavanje poklicnih izkušenj umetnikov;

Zaščita umetnikov

6.  poziva Komisijo in države članice, naj po posvetovanju z umetniškim sektorjem oblikujejo nekakšen "evropski poklicni potni list" za umetnike, ki bi lahko vseboval podatke o statusu, naravi in trajanju pogodb ter podatke o delodajalcih ali izvajalcih storitev, za katere bo umetnik opravljal dela;

7.  spodbuja države članice, naj izboljšajo usklajevanje in izmenjavo dobrih praks ter informacij;

8.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju s pristojnim sektorjem oblikuje enoten in razumljiv praktični priročnik, ki bo namenjen evropskim umetnikom in zadevnim upravnim ustanovam in v katerem bodo zajete vse veljavne nacionalne in evropske določbe na področju zdravstvenega zavarovanja, brezposelnosti in upokojevanja;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi dvostranskih sporazumov razmislijo o možnih ukrepih za zagotovitev prenosa pokojninskih in socialnih pravic umetnikov iz tretjih držav, ko se po delu v državi članici Evropske unije vrnejo v svojo državo;

10. spodbuja Komisijo, naj začne izvajati pilotni projekt za poskusno uvajanje posebne evropske elektronske izkaznice socialnega varstva za evropske umetnike;

11. meni, da bi uvedba takšne izkaznice, ki bi vsebovala vse podatke o umetniku, rešila nekatere težave, ki so povezane z njegovo poklicno dejavnostjo;

12. poudarja, da je treba natančno razlikovati posebno mobilnost umetnikov in splošno mobilnost delavcev v Evropski uniji;

13. v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oceni napredek glede omenjene posebne mobilnosti;

14. poziva Komisijo, naj se uradno ugotovijo področja kulture, kjer obstaja veliko tveganje za beg ustvarjalnosti in talentov, in države članice, naj z ustreznimi ukrepi spodbudijo ostanek ali povratek svojih umetnikov na ozemlje Evropske unije;

15. prav tako poziva države članice, naj bodo zlasti pozorne na priznavanje diplom in drugih spričeval na ravni Skupnosti, ki jih izdajo evropski konservatoriji, evropske nacionalne umetniške šole in druge uradne šole uprizoritvenih umetnosti, da bodo imetniki teh spričeval lahko v skladu z bolonjskim procesom delali in študirali v vseh državah članicah; zato poziva države članice, naj spodbujajo študijske programe umetnosti, ki nudijo kakovostno osebno in poklicno izobrazbo, preko katerih študentje razvijejo svoj umetniški talent, hkrati pa pridobijo tudi splošno znanje, ki jim odpira možnosti tudi na drugih poklicnih področjih; poudarja, da je treba na evropski ravni predlagati ukrepe za lažje priznavanje diplom in drugih spričeval v Evropski uniji, ki jih izdajo nacionalni konservatoriji in umetniške šole v tretjih državah, za olajšanje mobilnosti umetnikov, ki želijo vstopiti v države članice Evropske unije;

16. poziva Komisijo, naj sprejme "evropsko listino za umetniško ustvarjanje in pogoje za njeno izvajanje" na podlagi pobude, kot je pobuda Unesca, da se prizna pomen umetniškega poklica in olajša evropsko povezovanje;

17. poziva države članice, naj odpravijo vse omejitve za dostop do delovnega trga za umetnike iz novih držav članic;

18. poziva države članice, ki tega še ne izvajajo, naj zaradi spoštovanja direktiv 92/100/EGS in 2001/29/ES predvidijo dejansko pravično nadomestilo za pravico do reprodukcije in pravično plačilo lastnikom avtorskih in sorodnih pravic;

19. poziva Komisijo, naj opravi študijo o določbah, ki so jih sprejele države članice za učinkovito zagotovitev pravičnih nadomestil lastnikom avtorskih in sorodnih pravic za zakonite izjeme, ki so jih sprejele države članice v skladu z Direktivo 2001/29/ES, in za zakonito uporabo njihovih pravic v skladu, določenih z Direktivo 92/100/EGS;

20. poziva Komisijo, naj opravi študijo o določbah, ki so jih sprejele države članice, da del prihodka od izplačil pravičnih nadomestil lastnikom avtorskih in sorodnih pravic namenijo za pomoč ustvarjalnim dejavnostim in za socialno in finančno varnost umetnikov, ter da preuči pravne instrumente in orodja, s katerimi bi lahko pomagali financirati varnost živečih evropskih umetnikov;

Vizumska politika: mobilnost in zaposlovanje državljanov tretjih držav

21. poudarja, da je treba upoštevati težave, s katerimi se soočajo nekateri evropski in neevropski umetniki, ko poskušajo pridobiti delovno dovoljenje, in z njimi povezano negotovost;

22. poudarja, da umetniki s kratkoročnimi delovnimi pogodbami trenutno težko izpolnjujejo pogoje za dodelitev vizumov in delovnih dovoljenj;

23. poziva Komisijo, naj premisli o obstoječih vizumskih sistemih in sistemih dodeljevanja delovnih dovoljenj za umetnike ter naj pripravi zakonodajo Skupnosti na tem področju, ki bi lahko omogočila vzpostavitev posebnega začasnega vizuma za evropske in neevropske umetnike, ki v nekaterih državah članicah že obstaja;

Vseživljenjsko usposabljanje in poklicna prekvalifikacija

24. poziva države članice, naj vzpostavijo posebne strukture za usposabljanje strokovnih delavcev v kulturnem sektorju, s čimer bi se oblikovala resnična politika zaposlovanja na področju umetniškega ustvarjanja;

25. poziva Komisijo, naj zbere vse obstoječe raziskave in objave ter na podlagi študije oceni, kako se trenutno v Evropski uniji upoštevajo poklicne bolezni, povezane z opravljanjem umetniških poklicev, na primer artroza;

26. opozarja, da umetniki svojo dejavnost opravljajo stalno in ta ni omejena na število ur opravljanja umetniških storitev ali scenskega dela;

27. v zvezi s tem opozarja, da je treba obdobja priprav obravnavati v celoti kot dejansko delo, zato je treba vsa ta obdobja dela v njihovi karieri upoštevati tako pri izračunu nadomestila za brezposelnost kot za pokojnino;

28. poziva Komisijo, naj oceni dejansko stopnjo evropskega sodelovanja in izmenjav v sektorju poklicnega usposabljanja na področju scenskih umetnosti ter naj spodbuja te dejavnosti v okviru programov za vseživljenjsko učenje in Kultura 2007 ter Evropskega leta izobraževanja in kulture 2009;

Prestrukturiranje ljubiteljske dejavnosti

29. vztrajno poudarja, da je treba podpirati vse umetniške in kulturne dejavnosti, ki so namenjene predvsem socialno zapostavljenim osebam, s čimer se jim olajša vključevanje v družbo;

30. poudarja, da imajo ljubiteljske umetniške dejavnosti pomembno vlogo pri povezovanju lokalnih skupnosti in izgradnji družbe državljanov;

31. poudarja, da morajo biti umetniki brez posebne uradne izobrazbe, ki si želijo poklicno kariero, dobro informirani o določenih vidikih tega poklica;

32. zato poziva države članice, naj spodbujajo ljubiteljsko umetniško dejavnost v nenehnem sodelovanju s strokovnimi umetniškimi delavci;

Zagotavljanje umetniškega in kulturnega usposabljanja od zgodnjega otroštva

33. poziva Komisijo, naj opravi študijo o umetniškem izobraževanju v Evropski uniji (vsebine, oblika izobraževanja (formalna ali neformalna), uspeh in poklicne možnosti) in mu posreduje njene rezultate v roku dveh let;

34. poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira mobilnost evropskih študentov umetnosti, tako da okrepi programe za izmenjavo študentov nacionalnih konservatorijev in nacionalnih umetniških šol znotraj in zunaj Evropske unije;

35. poziva Komisijo, naj zagotovi financiranje ukrepov in pilotnih projektov, ki bodo omogočili zlasti določitev ustreznih modelov na področju poučevanja umetnosti v šolah z uvedbo evropskega sistema izmenjave informacij in izkušenj, namenjenega učiteljem na področju umetnosti;

36. priporoča državam članicam, naj si še bolj prizadevajo za usposabljanje učiteljev na področju umetnosti;

37. poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti za ustanovitev sklada za evropsko mobilnost, kot je Erasmus, za izmenjavo učiteljev in mladih umetnikov; zato želi spomniti, da bi bilo treba povečati evropski proračun za kulturo;

38. poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo informacijsko kampanjo za zagotovitev kakovostne umetniške izobrazbe;

39. naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.

• [1]  UL C 300 E, 11.12.2003, str. 156.
• [2]  UL C 76 E, 25.3.2004, str. 459.
• [3]  UL C 233 E, 28.9.2006, str. 124.
• [4]  UL L 149, 5.7.1971, str. 2.
• [5]  UL L 166, 30.4.2004, str. 1.
• [6]  UL L 346, 27.11.1992, str. 61.
• [7]  UL L 290, 24.11.1993, str. 9.
• [8]  UL L 167, 22.6.2001, str. 10.
• [9]  UL C 175, 21.6.1999, str. 42.
• [10]  [2000] ECR I-2005.
• [11]  [2006] ECR I-5251.

OBRAZLOŽITEV

Za status evropskih umetnikov

Vprašanje pravne ureditve dostopa do delovnih mest na področju uprizoritvenih umetnosti je zapleteno in kontroverzno, vendar je dandanes nemogoče skriti težave, ki izhajajo iz pomanjkanja takšne ureditve.

Ni dovolj le poudarjati pozitivnost pomanjkanja "filtra" in možnosti za svobodno izražanje, ker bi to pomenilo, da mora trg zagotoviti to funkcijo na račun umetniških standardov in meril za socialno pravičnost.

Kariere na tem področju so tudi za najbolj nadarjene umetnike še vedno nestabilne, spremljajo pa jih težke preizkušnje, zmanjševanje plač, delo na črno in slabi delovni pogoji ter torej razočaranja.

Zato je primerno, da se vzpostavi določeno ravnovesje med zmožnostjo za širjene in številom oseb, ki želijo opravljati umetniški poklic.

Poleg tega umetniške produkcije seveda pogosto združujejo evropske in neevropske umetnike, katerih mobilnost je pogosto omejena, ker države članice v svoje nacionalne zakonodaje niso prenesle evropske zakonodaje in zaradi slabega poznavanja nacionalne zakonodaje.

Kljub temu je treba povedati, da evropska zakonodaja na tem področju obstaja in jo je le treba izvajati, poleg tega pa umetniki slabo poznajo zakonodajo v državah članicah, ki jih sprejemajo, in ne znajo izkoristiti evropskih predpisov.

Večina težav, s katerimi se soočajo umetniki, ni povezanih s kulturo, temveč z mobilnostjo, vizumsko politiko, zdravstvom, socialno varnostjo, brezposelnostjo in upokojevanjem, zato smo želeli najti okvirne odgovore predvsem na ta konkretna vprašanja.

Številne države članice so že začele razpravljati o teh vprašanjih in menile, jih je treba izboljšati, da bo poklicna dejavnost evropskih umetnikov deležna ustreznega priznanja in ustrezno vključena v družbo.

Zato smo prepričani, da bi bila evropska listina o umetniškem poklicu in pogojih za njegovo opravljanje odlična podlaga za razpravo.

Prva stopnja za izboljšanje položaja umetnikov je ocena njihovih potreb, čeprav to ni dovolj.

Izziv za evropsko kulturno politiko je oblikovanje dinamičnega kulturnega okolja, ustvarjanje in inovativnost na vseh področjih umetnosti, vendar moramo za to umetnikom zagotoviti socialno varnost, kot jo imajo drugi delavci v Evropski uniji, pri tem pa tudi nujno potrebno umetniško svobodo.

POSTOPEK

Naslov	Socialni status umetnikov
Št. postopka	2006/2249(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	CULT 26.10.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Claire Gibault 3.10.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	29.1.2007			10.4.2007
Datum sprejetja	7.5.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	18 0 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Ivo Belet, Marie-Hélène Descamps, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Claire Gibault, Vasco Graça Moura, Manolis Mavrommatis, Ljudmila Novak, Karin Resetarits, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Gyula Hegyi, Erna Hennicot-Schoepges, Mary Honeyball, Jaroslav Zvěřina, Tadeusz Zwiefka
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Morillon, Philippe
Datum predložitve	23.5.2007
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...