POROČILO o predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (ponovno posvetovanje)

24.5.2007 - (7315/2007 – C6‑0115/2007– 2005/0202(CNS)) - *

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve
Poročevalka: Martine Roure

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu okvirnega sklepa Sveta o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah (ponovno posvetovanje)

(7315/2007 – C6‑115/2007 – 2005/0202(CNS))

(Postopek posvetovanja - ponovno posvetovanje)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Sveta (7315/2007),

–   ob upoštevanju predlogov sprememb Sveta (7315/1/2007),

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2005)0475),

–   ob upoštevanju svojega stališča z dne 27. septembra 2006[1],

–   ob upoštevanju členov 30, 31 in 34 (2)(b) Pogodbe o Evropski uniji,

–   ob upoštevanju člena 39(1) Pogodbe o Evropski uniji, v skladu s katerim se je Svet znova posvetoval s Parlamentom (C6‑0115/2007),

–   ob upoštevanju členov 93, 51 in 55(3) svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6-0205/2007),

1.  odobri predlog Sveta, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Svet, da v skladu s tem spremeni besedilo;

3.  poziva Svet, da obvesti Parlament, ali namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti;

5.  globoko obžaluje pomanjkanje soglasja v Svetu glede razširjenega področja uporabe okvirnega sklepa, ter poziva Komisijo in Svet, da predlagata razširitev področja uporabe na podatke, obdelane na nacionalni ravni po oceni in reviziji okvirnega sklepa, ter najpozneje tri leta po začetku njegove veljavnosti, da se tako zagotovi skladnost pravil o varstvu podatkov v Evropski uniji;

6.  uradno poziva Svet in Komisijo, naj podpreta 15 načel, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah;

7.  naroči predsedniku, da predloži stališče Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 7 a (novo)
	(7 a) Okvirnega sklepa se ne sme razlagati kot ukrep, zaradi katerega morajo države članice znižati raven varstva, ki bi izhajala iz nacionalnih določb, namenjenih razširitvi načel Direktive 95/46/ES na področje policijskega in pravosodnega sodelovanja.
Obrazložitev
Zakonodaja Unije ne sme v nobenem primeru dopustiti zmanjšanja že obstoječega varstva na področju zaščite podatkov ter na drugih področjih, povezanih z zaščito temeljnih pravic, v državah članicah.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 10 a (novo)
	(10 a) Poskrbeti je treba za najosnovnejšo uskladitev obveznosti zasebnih strank pri obdelavi podatkov v okviru opravljanja javne storitve, in sicer ob upoštevanju Direktive 2006/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij1; Prav tako bi bilo treba uskladiti pravila glede dostopa pristojnih organov držav članic do teh podatkov. 1 UL L 105, 13.4.2006, str. 54.
Obrazložitev
Ob sprejetju Direktive 2006/24/ES se je Svet moralno zavezal, da bodo v tem okvirnem sklepu sprejeta najosnovnejša pravila za zasebne stranke glede njihove obdelave podatkov v okviru opravljanja javne storitve.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 12
(12)Kadar se osebni podatki posredujejo iz države članice Evropske unije tretjim državam ali mednarodnim organom, je načeloma treba poskrbeti za ustrezno raven varstva teh podatkov.	(12) Kadar se osebni podatki posredujejo iz države članice Evropske unije tretjim državam ali mednarodnim organom, je treba poskrbeti za ustrezno raven varstva teh podatkov.
Obrazložitev
Izmenjava podatkov s tretjo državo je možna le, če ta zagotovi ustrezno raven varstva.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 13
(13) Morda bi bilo treba posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo, obvestiti o obdelavi njihovih podatkov, zlasti v primerih posebno resnega poseganja v njihove pravice kot posledice tajnega pridobivanja podatkov, in tem osebam tako zagotoviti možnost učinkovite pravne zaščite.	(13) Posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo, bi bilo treba nujno obvestiti o obdelavi njihovih podatkov, zlasti v primerih posebno resnega poseganja v njihove pravice kot posledice tajnega pridobivanja podatkov, in tem osebam tako zagotoviti možnost učinkovite pravne zaščite.
Obrazložitev
Državljani imajo neodtujljivo pravico, da so obveščeni o uporabi njihovih osebnih podatkov. Pri zaščiti podatkov je to eno izmed temeljnih načel, ki ga je treba ohraniti (glej 7. načelo - obveščenost posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo).
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 14
(14) Zaradi zagotovitve varstva osebnih podatkov, ne da bi bil ogrožen namen kazenskih preiskav, je treba določiti pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo.	(14) Treba je določiti pravice posameznika, na katerega se podatki nanašajo, da se zagotovi varstvo osebnih podatkov, ne da bi bil ogrožen namen kazenskih preiskav.
Obrazložitev
Poudarek mora biti na varstvu posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 15
(15) Primerno je določiti skupna pravila o zaupnosti in varnosti obdelave, o odgovornosti in sankcijah za nezakonito uporabo na strani pristojnih organov ter o pravnih sredstvih, ki so na voljo posamezniku, na katerega se podatki nanašajo. Ne glede na to pa vsaka država članica določi naravo svojih odškodninskih pravil in sankcij, ki se uporabljajo v zvezi s kršitvami domačih določb o varstvu podatkov.	(15) Primerno je določiti skupna pravila o zaupnosti in varnosti obdelave, o odgovornosti in sankcijah za nezakonito uporabo na strani pristojnih organov ter o pravnih sredstvih, ki so na voljo posamezniku, na katerega se podatki nanašajo. Ne glede na to pa vsaka država članica določi naravo svojih odškodninskih pravil in sankcij, vključno s kazenskimi sankcijami, ki se uporabljajo v zvezi s kršitvami domačih določb o varstvu podatkov.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 16
(16) Nadzorni organi, ki se ustanovijo v državah članicah in so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni, so bistven del varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja med državami članicami.	(16) Nacionalni nadzorni organi, ki jih določijo države članice in so pri opravljanju svojih nalog popolnoma neodvisni, so bistven del varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja med državami članicami. Naloge, predvidene v členu 25 tega okvirnega sklepa, se dodelijo nacionalnim organom za varstvo podatkov, ki so bili oblikovani v skladu s členom 28 Direktive 95/46/ES.
Obrazložitev
Za zagotovitev popolnega in najučinkovitejšega nadzora se je treba izogniti temu, da bi v eni državi oblikovali več organov za varstvo podatkov.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 17
(17) Ti organi morajo za opravljanje svojih nalog imeti potrebna sredstva, vključno s pooblastili za preiskave in ukrepanje, predvsem pri pritožbah posameznikov, in pooblastila za sodelovanje v sodnih postopkih. Ti organi morajo pomagati zagotoviti preglednost obdelave v državah članicah, v katere pristojnost sodijo. Vendar pa njihova pooblastila ne smejo posegati v posebna pravila, določena za kazenske postopke ali neodvisnost sodstva.	(17) Ti organi morajo za opravljanje svojih nalog imeti potrebna sredstva, vključno s pooblastili za preiskave in ukrepanje, predvsem pri pritožbah posameznikov, in pooblastila, da začnejo sodne postopke in drugače sodelujejo v njih. Ti organi morajo pomagati zagotoviti preglednost obdelave v državah članicah, v katere pristojnost sodijo. Vendar pa njihova pooblastila ne smejo posegati v posebna pravila, določena za kazenske postopke ali neodvisnost sodstva.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 18
(18) Cilj Okvirnega sklepa je tudi združiti obstoječe nadzorne organe za varstvo podatkov, ki so bili do sedaj ločeno oblikovani za schengenski informacijski sistem, Europol, Eurojust in carinski informacijski sistem v okviru tretjega stebra, v en sam nadzorni organ za varstvo podatkov. Oblikovati bi bilo treba enoten nadzorni organ, ki bi po potrebi lahko imel tudi svetovalno funkcijo. Enoten nadzorni organ bi bistveno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju varstva podatkov v tretjem stebru.	(18) Cilj okvirnega sklepa je tudi združiti nadzorne organe za varstvo podatkov, ki obstajajo na evropski ravni in so bili do sedaj ločeno oblikovani za schengenski informacijski sistem, Europol, Eurojust in carinski informacijski sistem v okviru tretjega stebra, v en sam nadzorni organ za varstvo podatkov. Oblikovati bi bilo treba enoten nadzorni organ, ki bi po potrebi moral imeti tudi svetovalno funkcijo. Enoten nadzorni organ bi bistveno prispeval k nadaljnjemu izboljšanju varstva podatkov v tretjem stebru.
Obrazložitev
Pojasniti bi bilo treba, da cilj te uvodne izjave ni združevanje različnih nacionalnih nadzornih organov.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 18 a (novo)
	(18 a) Skupni nadzorni organ bi moral združiti nacionalne nadzorne organe in evropskega varuha osebnih podatkov.
Obrazložitev
Skupni nadzorni organ, ki se oblikuje s tem okvirnim sklepom, mora združevati nacionalne organe za varstvo podatkov v vsaki državi članici in evropski organ za to področje.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 22
(22) Primerno je, da ta okvirni sklep zajame tudi osebne podatke, ki se obdelujejo v okviru druge generacije schengenskega informacijskega sistema in z njim povezano izmenjavo dopolnilnih podatkov na podlagi Sklepa PNZ/2006/ … o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema.	(22) Primerno je, da ta okvirni sklep zajame tudi osebne podatke, ki se obdelujejo v okviru druge generacije schengenskega informacijskega sistema in z njim povezano izmenjavo dopolnilnih podatkov na podlagi Sklepa PNZ/2006/ … o vzpostavitvi, delovanju in uporabi druge generacije schengenskega informacijskega sistema in v okviru vizumskega informacijskega sistema, v skladu s sklepom PNZ/2006 ... o dostopu pristojnih organov držav članic in Europola do podatkov v vizumskem informacijskem sistemu (VIS).
Obrazložitev
Treba je omeniti VIS, da se lahko ta okvirni sklep uporablja tudi za dostop pristojnih organov do vizumskega informacijskega sistema za področje notranje varnosti.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 25 a (novo)
	(25 a) Ker morajo države članice spoštovati mednarodne obveznosti, se tega okvirnega sklepa se sme razlagati na način, da bi bila raven varstva nižja od tiste, ki izhaja iz konvencije št. 108 Sveta Evrope in njenega dodatnega protokola ter iz člena 8 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali iz sodne prakse, ki izhaja iz slednje. Prav tako je treba v luči spoštovanja člena 6(2) Pogodbe o Evropski uniji in Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, še zlasti njenih členov 1, 7, 8 in 47, zagotoviti, da je razlaga v zvezi z ravnjo varstva, ki jo predvideva ta okvirni sklep, enaka razlagi, ki jo določata ti dve konvenciji.
Obrazložitev
Ta okvirni sklep ne sme predpisovati ravni varstva podatkov, ki bi bila nižja od ravni, ki je po konvenciji Sveta Evrope št. 108 v veljavi sedaj.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 26 a (novo)
	(26 a) Ta okvirni sklep je le prvi korak k opredelitvi bolj splošnega in skladnega okvira za varstvo osebnih podatkov, ki se jih uporablja v varnostne namene. Pri oblikovanju okvira se lahko črpa iz načel, navedenih v prilogi k temu okvirnemu sklepu.
Obrazložitev
Evropski parlament od Sveta že več let zahteva sprejetje skupnih načel v zvezi z varstvom podatkov, uporabljenih v varnostne namene. Poročevalec 15 načel odobrava in poziva k odobritvi tudi druge evropske institucije.
Predlog spremembe 14 Uvodna izjava 32
(32) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Ta okvirni sklep si prizadeva za popolno spoštovanje pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije.	(32) Ta okvirni sklep spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, ki jih priznava zlasti Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. Prizadeva si za popolno spoštovanje pravic do zasebnosti in varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki sta še posebej izraz pravice do človeškega dostojanstva iz člena 1 omenjene listine. Ta v svojem členu 47 prav tako zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva za pritožbo in do neodvisnega sojenja.
Predlog spremembe 15 Člen 1, odstavek 1
1. Namen tega okvirnega sklepa je zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin, zlasti zasebnosti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, predvidenega v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji, hkrati pa zagotoviti visoko raven javne varnosti.	1. Namen tega okvirnega sklepa je zagotoviti visoko raven varstva temeljnih pravic in svoboščin, zlasti zasebnosti posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, predvidenega v naslovu VI Pogodbe o Evropski uniji.
Predlog spremembe 16 Člen 1, odstavek 4
4. Organi ali druge službe, ki so posebej pristojne za obravnavo vprašanj nacionalne varnosti, ne sodijo v področje uporabe tega okvirnega sklepa.	črtano
Obrazložitev
Ta okvirni sklep se brez izjeme uporablja za vse nacionalne organe.
Predlog spremembe 17 Člen 1, odstavek 2
2. Države članice ter institucije in organi, ustanovljeni na podlagi aktov Sveta v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, ob upoštevanju tega okvirnega sklepa zagotovijo, da so temeljne pravice in svoboščine, zlasti zasebnost posameznikov, na katere se podatki nanašajo, popolnoma zaščitene ob pošiljanju osebnih podatkov med državami članicami ali institucijami in organi, ustanovljenimi na podlagi aktov Sveta v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ali izvajanja kazni, ali ob nadaljnji obdelavi za enake namene s strani države članice prejemnice ali institucij in organov, ustanovljenih na podlagi aktov Sveta v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji.	2. (Ne zadeva slovenske različice.)
Predlog spremembe 18 Člen 1, odstavek 5 a (novo)
	5 a Komisija lahko najkasneje v treh letih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa predloži predloge za razširitev njegovega področja uporabe, da bi zajemal tudi osebne podatke v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja na nacionalni ravni.
Obrazložitev
Pri zagotavljanju usklajene ravni varstva podatkov je prednostnega pomena razširitev področja uporabe tega okvirnega sklepa na vse podatke, ki se jih obravnava v državah članicah. Ker v Svetu glede tega vprašanja ni dogovora, predlog spremembe srednjeročno omogoča ponovno razpravo.
Predlog spremembe 19 Člen 2, točka (g)
(g) "privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki" pomeni vsako prostovoljno dano posebno in ozaveščeno izjavo volje, s katero posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, izrazi soglasje k obdelavi z njim povezanih osebnih podatkov;	črtano
Obrazložitev
Posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ima redko priložnost prostovoljne privolitve, saj bi imela njegova zavrnitev v večini primerov zanj negativne posledice. Zato je torej nemogoče pričakovati, da bodo državljani prostovoljno privolili v obdelavo njihovih podatkov.
Predlog spremembe 20 Člen 2, točka (k)
(k) "zagotovitev anonimnosti" pomeni spremeniti osebne podatke na način, da podrobnosti o osebnih in materialnih okoliščinah ni mogoče več pripisati določenemu ali določljivemu posamezniku, oziroma je to mogoče le z nesorazmerno količino vloženega časa, stroškov in truda.	(k) "zagotovitev anonimnosti" pomeni spremeniti osebne podatke na način, da podrobnosti o osebnih in materialnih okoliščinah ni mogoče več pripisati določenemu ali določljivemu posamezniku.
Predlog spremembe 21 Člen 3, odstavek 1
1. Pristojni organi lahko osebne podatke zbirajo le za zakonite namene, jasno določene v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, in obdelujejo le za namen, za katerega so bili ti osebni podatki zbrani. Obdelava podatkov mora biti bistvena in primerna za ta namen ter ne sme biti preobsežna.	1. Pristojni organi lahko osebne podatke zbirajo le za zakonite namene, jasno določene v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji, in zakonito in pošteno obdelujejo le za namen, za katerega so bili ti osebni podatki zbrani. Obdelava podatkov mora biti potrebna, primerna in sorazmerna za ta namen.
Predlog spremembe 22 Člen 3, odstavek 1 a (novo)
	1 a Pri ovrednotenju osebnih podatkov se upoštevajo njihova stopnja točnosti in zanesljivosti, vir, kategorije posameznikov, na katere se nanašajo, nameni, za katere so bili obdelani, in trenutna faza njihove uporabe. Netočne ali nepopolne podatke je treba zbrisati ali popraviti.
Predlog spremembe 23 Člen 3, odstavek 1 b (novo)
	1 b Rudarjenje podatkov in vse oblike obsežne obdelave velikih količin osebnih podatkov, še posebej tistih, ki se nanašajo na neosumljene osebe, vključno s prenosom podatkov na drugega upravljavca, so dovoljene, če so v skladu z ugotovitvami pregleda, ki ga je izvedel nadzorni organ pred začetkom obdelave ali v okviru priprave zakonodajnega ukrepa.
Obrazložitev
Pri obdelavi podatkov je treba sprejeti vse potrebne varnostne ukrepe (glej 5. načelo - kakovost podatkov).
Predlog spremembe 24 Člen 3, odstavek 1 c (novo)
	1 c Pri obdelavi osebnih podatkov se dejstva in objektivne ocene loči od mnenj ali osebnih ocen. Prav tako se podatke, povezane s preprečevanjem in pregonom kaznivih dejanj, loči od podatkov, ki se jih v skladu z zakonom hrani v upravne namene.
Obrazložitev
Podatki morajo biti obdelani na objektiven način (glej 5. načelo - kakovost podatkov).
Predlog spremembe 25 Člen 3, odstavek 2, točka (c)
(c) je obdelava bistvena in primerna za ta namen.	(c) je obdelava potrebna, primerna in sorazmerna za ta namen.
Predlog spremembe 26 Člen 4, odstavek 1 a (novo)
	1 a Države članice zagotovijo, da se kakovost osebnih podatkov, ki so na voljo pristojnim organom drugih držav članic, redno preverja in tako zagotovi njihovo točnost in posodabljanje. Države članice zagotovijo, da se osebni podatki, ki niso več točni ali posodobljeni, ne pošiljajo oziroma dajo na voljo.
Obrazložitev
Države članice morajo sprejeti vse potrebne ukrepe za zanesljivost posredovanih podatkov.
Predlog spremembe 27 Člen 7
Obdelava osebnih podatkov, ki kažejo na rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem ali spolnim življenjem je dovoljena samo, ko je to nujno potrebno in ko so zagotovljeni ustrezni dodatni zaščitni ukrepi.	Obdelava osebnih podatkov, ki kažejo na rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja, pripadnost sindikatu, ter podatkov v zvezi z zdravstvenim stanjem ali spolnim življenjem je prepovedana.
	Izjema pri obdelavi takšnih podatkov je upravičena le, ko:
	- obdelavo določa zakon, po predhodni odobritvi s strani pristojnega pravosodnega organa in za vsak primer posebej, ter je nujno potrebna za preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregon terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj;
	- države članice zagotovijo ustrezne posebne zaščitne ukrepe, na primer dostop do zadevnih podatkov le za osebje, ki je odgovorno za izpolnitev zakonite naloge, ki utemeljuje obdelavo.
	Te posebne kategorije podatkov niso avtomatsko obdelane, razen če domača zakonodaja predvideva ustrezne zaščitne ukrepe. Enaki pogoji se uporabljajo za osebne podatke, ki se nanašajo na obsodbe za kazniva dejanja.
Predlog spremembe 28 Člen 7, odstavek 1 a (novo)
	1 a Treba je zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe s posebnimi določbami, ali na podlagi predhodnega preverjanja, zlasti kar zadeva postopke obdelave, ki bodo verjetno pomenili posebno nevarnost za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kot so zlasti obdelava profilov DNA, biometričnih podatkov, podatkov neosumljenih oseb in uporaba posebnih nadzornih tehnik ali nove tehnologije.
Obrazložitev
Obdelavo podatkov je treba strogo uokviriti v skladu s členom 6 konvencije št. 108 (glej 6. načelo - posebne kategorije podatkov).
Predlog spremembe 29 Člen 10, odstavek 1
1. Služba, ki posreduje podatke, ob pošiljanju navede roke za hranjenje podatkov, ki jih določa njena nacionalna zakonodaja in po preteku katerih mora tudi prejemnik izbrisati podatke oziroma preveriti, če so ti še potrebni. Ne glede na te roke morajo biti posredovani podatki izbrisani takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili posredovani ali za katerega se smejo v skladu s členom 12 nadalje obdelovati.	1. Služba, ki posreduje podatke, ob pošiljanju navede roke za hranjenje podatkov, ki jih določa njena nacionalna zakonodaja in po preteku katerih mora tudi prejemnik izbrisati podatke oziroma preveriti, če so ti še potrebni za poseben primer za katerega so bili poslani in obvestijo nadzorni organ ter službo, ki posreduje podatke. Ne glede na te roke morajo biti posredovani podatki izbrisani takoj, ko niso več potrebni za namen, za katerega so bili posredovani ali za katerega se smejo v skladu s členom 12 nadalje obdelovati.
Predlog spremembe 30 Člen 11, odstavek 1
11. Vsako pošiljanje osebnih podatkov se zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja neoporečnosti in varstva podatkov prijavijo in dokumentirajo.	11. Vsako pošiljanje osebnih podatkov in dostop do njih se zaradi preverjanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter zagotavljanja njihove neoporečnosti in varstva prijavita ali dokumentirata.
Obrazložitev
V členu 11, ki mora nuditi učinkovito podlago za preverjanje zakonitosti obdelave podatkov, so navedeni ustrezni mehanizmi za prijavo in dokumentiranje pošiljanja ter tudi dostopa do podatkov.
Predlog spremembe 31 Člen 12, odstavek 1, uvod
1. Osebni podatki, ki jih je posredoval pristojni organ druge države članice oziroma do katerih je omogočil dostop, se lahko nadalje obdelujejo le za naslednje namene, ki se razlikujejo od namenov, za katere so bili posredovani:	1. Osebni podatki, ki jih je posredoval pristojni organ druge države članice oziroma do katerih je omogočil dostop, se lahko ob upoštevanju nacionalnih določb nadalje obdelujejo le za naslednje namene, ki se razlikujejo od namenov, za katere so bili posredovani:
Obrazložitev
Obdelava podatkov za namene, ki niso enaki namenom, zaradi katerih so bili podatki zbrani, je možna le, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja.
Predlog spremembe 32 Člen 12, odstavek 1, točka (a)
(a) preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvajanje kazni, ki niso tiste, za katere so bili podatki posredovani ali je bil do njih omogočen dostop;	(a) preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj ter s tem povezano preiskovanje in pregon ali izvajanje kazni pod pogojem, da ta kazniva dejanja in kazni niso tista, za katere so bili podatki posredovani ali je bil do njih omogočen dostop;
Obrazložitev
Osebne podatke se sme za namene kazenskega pregona uporabiti le, če je kaznivo dejanje povezano z namenom, zaradi katerega so bili podatki prvotno zbrani.
Predlog spremembe 33 Člen 12, odstavek 1, točka (d)
(d) vsi drugi nameni, vendar le s predhodnim soglasjem pristojnega organa, ki je posredoval zadevne podatke ali omogočil dostop do njih, razen če je zadevni pristojni organ pridobil soglasje posameznika, na katerega se podatki nanašajo,	(d) vsi drugi posebni nameni - ki so določeni, zakoniti in v sorazmerju z namenom, zaradi katerega so bili podatki zabeleženi v skladu s členom 5 konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (v nadaljevanju "konvencija št. 108") -, vendar le s predhodnim soglasjem pristojnega organa, ki je posredoval zadevne podatke ali omogočil dostop do njih,
Obrazložitev
Nadaljnjo obdelavo podatkov za namene, ki niso enaki tistim, za katere so bili podatki zbrani, je treba strogo uokviriti. Prepovedati je treba možnost obdelave podatkov, če je posameznik, na katerega se podatki nanašajo, v to privolil, saj je takšna privolitev le redko prostovoljna in bi imela zavrnitev v večini primerov zanj negativne posledice.
Predlog spremembe 34 Člen 12, odstavek 1, zadnji pododstavek
Pristojni organi lahko posredovane podatke uporabijo za zgodovinske, statistične ali znanstvene namene, če države članice poskrbijo za ustrezne zaščitne ukrepe, kakor je na primer zagotovitev anonimnosti podatkov.	Pristojni organi lahko posredovane podatke uporabijo za zgodovinske, statistične ali znanstvene namene, če države članice zagotovijo anonimnost podatkov.
Predlog spremembe 35 Člen 12, odstavek 2
2. V primerih, ko so za obdelavo osebnih podatkov na podlagi aktov Sveta v skladu z naslovom VI Pogodbe o Evropski uniji določeni ustrezni pogoji, imajo ti pogoji prednost pred odstavkom 1.	2. Nadaljnje izjeme v zvezi z začetkom veljavnosti tega okvirnega sklepa, ki niso navedene v odstavku 1, so dovoljene le v izjemnih primerih, na podlagi posebne ga sklepa Sveta, ki je ustrezno utemeljen, in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.
Obrazložitev
Cilj tega okvirnega sklepa je njegova uporaba v celotnem tretjem stebru. Druge določbe v zvezi z varstvom podatkov se lahko predvidi le v izjemnih primerih.
Predlog spremembe 36 Člen 13
Organ, ki posreduje podatke, prejemnika obvesti o omejitvah glede obdelave, ki v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo veljajo za izmenjave podatkov med pristojnimi organi v tej državi članici. Prejemnik mora te omejitve glede obdelave prav tako upoštevati.	Organ, ki posreduje podatke, prejemnika obvesti o omejitvah glede obdelave, ki v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo veljajo za izmenjave podatkov med pristojnimi organi v tej državi članici. Prejemnik mora te omejitve glede obdelave prav tako upoštevati ali uporabljati nacionalno zakonodajo, če slednja nudi večjo zaščito.
Predlog spremembe 37 Člen 14
Osebni podatki, ki so bili prejeti od pristojnega organa druge države članice oziroma do katerih je ta omogočil dostop, se lahko posredujejo tretjim državam ali mednarodnim organom le, če je pristojni organ države članice, ki je posredoval podatke, podal soglasje za prenos v skladu z njegovo nacionalno zakonodajo.	Države članice zagotovijo, da se osebne podatke lahko posreduje tretjim državam ali mednarodnim organom, oziroma organizacijam, ustanovljenimi z mednarodnimi sporazumi ali razglašenimi za mednarodni organ, samo če
	(a) je takšno pošiljanje potrebno za preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregon terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj,
	(b) organ, ki podatke prejme v treti državi ali mednarodni organ, ki prejme podatke oziroma je organizacija odgovorna za preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregon kaznivih dejanj,
	(c) država članica, ki je posredovala podatke, poda soglasje za prenos v skladu s svojo nacionalno zakonodajo, ter
	(d) zadevna tretja država ali mednarodni organ zagotavlja ustrezno raven varstva za predvideno posredovanje podatkov v skladu s členom 2 dodatnega protokola h konvenciji Sveta Evrope o varstvu posameznikov v zvezi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 v zvezi z nadzornimi organi in čezmejnim prenosom podatkov ter v skladu z ustrezno sodno prakso iz člena 8 Evropske konvencije za človekove pravice.
	Države članice zagotovijo, da se za te prenose vodi ustrezna evidenca in jo na zahtevo dajo na razpolago nacionalnim organom za varstvo podatkov.
Predlog spremembe 38 Člen 14, odstavek 1 a (novo)
	1 a Svet lahko na podlagi mnenja skupnega nadzornega organa, predvidenega v členu 26, in po posvetovanju s Komisijo in Evropskim parlamentom ugotovi, da tretja država ali mednarodni organ prek domače zakonodaje ali mednarodnih sporazumov zagotavljata ustrezno raven varstva zasebnosti ter temeljnih svoboščin in pravic posameznikov.
Obrazložitev
V skladu z dodatnim protokolom h konvenciji št. 108 morajo države članice zagotavljati ustrezno raven varstva podatkov, ki jih izmenjujejo s tretjimi državami.
Predlog spremembe 39 Člen 14, odstavek 1 b (novo)
	1 b Izjemoma, vendar ob upoštevanju načel iz pravil splošnega mednarodnega prava jus cogens, se lahko osebni podatki posredujejo pristojnim organom tretjih držav ali mednarodnim organom, ki ne zagotavljajo ustrezne ravni varnosti, ali kjer ta raven varnosti ni zagotovljena, če je to nujno potrebno za zaščito osnovnih interesov države članice ali za preprečevanje neposrednih hudih groženj javni varnosti ali določeni osebi ali osebam. V takih primerih lahko prejemnik podatke obdela le, če je to nujno potrebno za poseben namen, za katerega so se podatki posredovali. O prenosu se obvesti pristojni nadzorni organ.
Obrazložitev
Glede na posebnosti policijskega in sodnega dela je treba v izjemnih primerih in za vsak primer posebej omogočiti posredovanje podatkov tretji državi, četudi ta ne zagotavlja ustrezne ravni varstva.
Predlog spremembe 40 Člen 14 a (novo)
	Člen 14 a Pošiljanje organom, ki niso pristojni organi
	Države članice zagotovijo, da se osebni podatki pošljejo drugim organom države članice, ki niso pristojni organi, le v posebnih posameznih in dobro utemeljenih primerih in če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
	(a) pošiljanje je določeno z zakonom, ki ga jasno zahteva ali dovoljuje, in
	(b) pošiljanje je - potrebno za poseben namen, za katerega so bili podatki zbrani, poslani ali dani na voljo, ali za namen preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali za namen preprečevanja nevarnosti za javno varnost ali človeka, razen če nad takim upoštevanjem prevlada potreba po zaščiti interesov ali temeljnih pravic posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo,
	- je potrebno, ker so zadevni podatki nepogrešljivi za organ, kateremu se bodo nadalje posredovali, da se mu omogoči izpolnitev zakonite naloge in pod pogojem, da cilj zbiranja ali obdelave, ki jo bo opravil navedeni organ, ni nezdružljiv z izvirno obdelavo, in da zakonske obveznosti pristojnega organa, ki podatke namerava poslati, niso v nasprotju s tem
Obrazložitev
Bistveno je zagotoviti jasne in stroge določbe, ko se podatki posredujejo nepristojnim organom.
Predlog spremembe 41 Člen 14 b (novo)
	Člen 14 b Pošiljanje posameznikom
	Brez poseganja v nacionalne predpise o kazenskem postopku države članice zagotovijo, da se osebni podatki posredujejo posameznikom v državi članici le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
	(a) njihovo pošiljanje je predmet obveznosti ali jasnega uradnega dovoljenja;
	(b) njihovo pošiljanje je potrebno za doseganje namena, za katerega so bili zadevni podatki zbrani, poslani ali dani na voljo, ali za namen preprečevanja ali odkrivanja kaznivih dejanj ali za preiskovanje ali preganjanje, ki iz tega izhajajo, ali za preprečevanje nevarnosti za javno varnost ali človeka, razen če potreba po zaščiti interesov ali temeljnih pravic posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, prevlada nad tako presojo. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi možnost dostopa do osebnih podatkov, ki jih nadzorujejo zasebne stranke, in njihove obdelave le na podlagi posameznega primera, v posebnih okoliščinah, za specifične namene in pod sodnim nadzorom v državah članicah.
Obrazložitev
Pošiljanje osebnih podatkov zasebnim strankam je treba strogo uokviriti.
Predlog spremembe 42 Člen 14 c (novo)
	Člen 14 c Obdelava podatkov pri zasebnih strankah v okviru opravljanja javne storitve
	V nacionalni zakonodaji držav članic je predvideno, da če zasebne stranke zbirajo in obdelujejo podatke v okviru opravljanja javne storitve, zanje veljajo vsaj enake ali strožje obveznosti od obveznosti pristojnih organov.
Obrazložitev
Pomembno je določiti, da kadar s podatki upravljajo zasebne stranke, zanje veljajo vsaj enaki pogoji za varstvo podatkov, kot so predvideni za javne pristojne organe.
Predlog spremembe 43 Člen 16
Pristojni organ obvesti posameznika, o katerem se zbirajo podatki, o dejstvu, da so v obdelavi podatki, ki se nanj nanašajo, o vrsti zadevnih podatkov in namenu obdelave, razen če se v posameznem primeru izkaže, da je takšna informacija nezdružljiva z dovoljenimi nameni obdelave, ali povezana z obremenitvami, ki so nesorazmerne v primerjavi z zakonitimi interesi zadevnega posameznika.	Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, je obveščen o obdelavi njegovih osebnih podatkov, kategorijah teh podatkov, identiteti upravljavca in/ali njegovega morebitnega predstavnika, o pravni podlagi in namenih obdelave, o obstoju pravice do vpogleda v podatke, ki se nanj nanašajo, in njihovega popravka, razen v primerih, ko takšnih informacij ni mogoče posredovati ali bi bilo to v nasprotju z nameni obdelave, ko bi to zahtevalo nesorazmerne napore v primerjavi z interesi posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ali ko posameznik te informacije že ima.
Obrazložitev
Državljani imajo neodtujljivo pravico do obveščenosti o uporabi njihovih osebnih podatkov. Pri zaščiti podatkov je to eno izmed temeljnih načel, ki ga je treba ohraniti (glej 7. načelo: obveščenost posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
Predlog spremembe 44 Člen 17, odstavek 1, točka (b a) (novo)
	(ba) nameni, za katere so bili podatki obdelani in posredovani;
Obrazložitev
Člen 17 ni popoln, saj mora dostop vključevati tudi namene, za katere so bili podatki obdelani, in pošiljanje podatkov v razumljivi obliki.
Predlog spremembe 45 Člen 17, odstavek 2, točka (a)
(a) dostop ogrozil ustrezno opravljanje nalog pristojnega organa;	(a) dostop ogrozil delo v teku;
Predlog spremembe 46 Člen 17, odstavek 2, točka (b)
(b) dostop ogrozil javni red ali varnost oziroma bi drugače škodil nacionalnim interesom;	črtano
Obrazložitev
Izjeme, navedene v drugem odstavku, kot na primer, da bi dostop „drugače škodil nacionalnim interesom”, so preveč splošne in težko predvidljive.
Predlog spremembe 47 Člen 17, odstavek 2, točka (c)
(c) morajo biti podatki oziroma dejstvo njihove hrambe v skladu s pravnim predpisom ali glede na njihovo naravo, zlasti zaradi prevladujočih interesov tretje osebe, tajni;	(c) morajo biti podatki oziroma dejstvo njihove hrambe v skladu s pravnim predpisom ali glede na njihovo naravo;
Predlog spremembe 48 Člen 18, odstavek 1
1. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima pravico pričakovati, da pristojni organ izpolnjuje svoje dolžnosti glede popravka, izbrisa ali zamrznitve osebnih podatkov, ki izhajajo iz tega okvirnega sklepa.	1. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima pravico pričakovati, da pristojni organ izpolnjuje svoje dolžnosti glede popravka, izbrisa ali zamrznitve osebnih podatkov, ki izhajajo iz tega okvirnega sklepa. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima tudi pravico, da dostopa do svojih podatkov in jih popravi.
Predlog spremembe 49 Člen 20
Brez poseganja v upravnopravna sredstva pred predložitvijo zadeve sodnemu organu mora imeti posameznik, na katerega se podatki nanašajo, v primeru kršitve pravic, zagotovljenih z nacionalno zakonodajo, možnost vložiti pravno sredstvo na sodišču.	Brez poseganja v upravnopravna sredstva pred predložitvijo zadeve sodnemu organu mora imeti posameznik, na katerega se podatki nanašajo, v primeru kršitve pravic, zagotovljenih z nacionalno zakonodajo, možnost vložiti pravno sredstvo na sodišču, kar se določi v skladu s členom 19(1).
Predlog spremembe 50 Člen 21
Osebe, ki imajo dostop do osebnih podatkov, ki sodijo v področje uporabe tega okvirnega sklepa, lahko te podatke obdelujejo le po navodilih ali kot člani pristojnega organa, razen kadar za to obstajajo pravne obveznosti. Osebe, pozvane k delu za pristojni organ države članice, obvezujejo predpisi o varstvu podatkov, ki veljajo za zadevni pristojni organ.	Ustrezno pooblaščeno osebje, ki ima dostop do osebnih podatkov, ki sodijo v področje uporabe tega okvirnega sklepa, lahko te podatke obdeluje le po navodilih ali kot član pristojnega organa, razen kadar za to obstajajo pravne obveznosti. Ustrezno pooblaščeno osebje, pozvano k delu za pristojni organ države članice, obvezujejo predpisi o varstvu podatkov, ki veljajo za zadevni pristojni organ.
Predlog spremembe 51 Člen 22, odstavek 2, točka (g)
(g) zagotovitve, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ter kdaj in kdo jih je vnesel (nadzor vnosa);	(g) zagotovitve, da se lahko naknadno preveri in ugotovi, kateri osebni podatki so bili vneseni v sisteme za avtomatsko obdelavo podatkov ali v njih obdelani ter kdaj in kdo jih je vnesel ali obdelal (nadzor vnosa in obdelave);
Predlog spremembe 52 Člen 23, uvodni del
Države članice zagotovijo, da pristojni nadzorni organ obdelavo osebnih podatkov predhodno preveri, če:	Države članice zagotovijo, da pristojni pravosodni organ obdelavo osebnih podatkov predhodno preveri in odobri, kot to predpisujejo nacionalna zakonodaja in pristojni nadzorni organ, če:
Predlog spremembe 53 Člen 24
Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev popolne izvedbe določb tega okvirnega sklepa in predvsem določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, ki se naložijo ob kršitvi določb, sprejetih v skladu s tem okvirnim sklepom.	Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za zagotovitev popolne izvedbe določb tega okvirnega sklepa in predvsem določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije, vključno z upravnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se naložijo ob kršitvi določb, sprejetih v skladu s tem okvirnim sklepom.
Predlog spremembe 54 Člen 25, odstavek 1, točka (c)
(c) pooblastila za sodelovanje v sodnih postopkih, kadar so kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi tega okvirnega sklepa, ali za seznanitev sodnih organov s temi kršitvami. Zoper odločitve nadzornega organa se je mogoče pritožiti pri sodiščih.	(c) pooblastila, da začne sodne postopke ali drugače sodeluje v njih, kadar so kršene nacionalne določbe, sprejete na podlagi tega okvirnega sklepa, ali za seznanitev sodnih organov s temi kršitvami. Zoper odločitve nadzornega organa se je mogoče pritožiti pri sodiščih.
Predlog spremembe 55 Člen 26, odstavek 1 a (novo)
	1 a Skupni nadzorni organ združuje nacionalne nadzorne organe, kot so predvideni v členu 25, in evropskega varuha osebnih podatkov.
Obrazložitev
Skupni nadzorni organ, ki se oblikuje s tem okvirnim sklepom, mora združevati nacionalne organe za varstvo podatkov v vsaki državi članici in evropski organ za to področje.
Predlog spremembe 56 Člen 26, odstavek 2
2. Sestavo, naloge in pristojnosti skupnega nadzornega organa določijo države članice na podlagi sklepa Sveta v skladu s členom 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji. Skupni nadzorni organ zlasti spremlja pravilno uporabo programov za obdelavo podatkov, s katerimi bodo obdelani osebni podatki, in svetuje Komisiji in državam članicam o vsaki predlagani spremembi tega okvirnega sklepa, o vseh dodatnih ali posebnih ukrepih za zaščito pravic in svoboščin fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaradi preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter o vseh drugih predlaganih ukrepih, ki vplivajo na takšne pravice in svoboščine.	3. Naloge in pristojnosti skupnega nadzornega organa določi Svet v skladu s členom 34(2)(c) Pogodbe o Evropski uniji najkasneje v 12 mesecih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa. Skupni nadzorni organ zlasti spremlja pravilno uporabo programov za obdelavo podatkov, s katerimi bodo obdelani osebni podatki, in svetuje Komisiji in državam članicam o vsaki predlagani spremembi tega okvirnega sklepa, o vseh dodatnih ali posebnih ukrepih za zaščito pravic in svoboščin fizičnih oseb v zvezi z obdelavo osebnih podatkov zaradi preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja in pregona kaznivih dejanj ter o vseh drugih predlaganih ukrepih, ki vplivajo na takšne pravice in svoboščine.
Obrazložitev
Svet mora v omejenem roku določiti naloge in pristojnosti skupnega organa, da bo ta lahko začel delovati čim prej.
Predlog spremembe 57 Člen 27, odstavek 1
1. Ta okvirni sklep ne posega v nobeno obveznost in zavezo, ki zavezujejo države članice ali Evropsko unijo v obliki dvostranskih in/ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami.	1. Ta okvirni sklep ne posega v nobeno predhodno obveznost in zavezo, ki zavezujejo države članice ali Evropsko unijo v obliki dvostranskih in/ali večstranskih sporazumov s tretjimi državami.
Obrazložitev
Pomembno je določiti, da morajo biti mednarodni sporazumi, ki so sklenjeni po sprejetju tega okvirnega sklepa, v skladu s slednjim.
Predlog spremembe 58 Člen 27, odstavek 1 a (novo)
	1 a Vsak dvostranski in/ali večstranski sporazum, ki začne veljati po datumu začetka veljavnosti tega okvirnega sklepa, je v skladu s slednjim;
Obrazložitev
Pomembno je določiti, da morajo biti mednarodni sporazumi, ki so sklenjeni po sprejetju tega okvirnega sklepa, v skladu s slednjim.
Predlog spremembe 59 Člen 27 a (novo)
	Člen 27 a Ocena in pregled
	1. Komisija najkasneje v treh letih po začetku veljavnosti tega okvirnega sklepa Evropskemu parlamentu in Svetu predloži oceno njegove uporabe in predloge sprememb, ki so potrebne za razširitev področja njegove uporabe v skladu s členom 1(6).
	2. V ta namen Komisija upošteva ugotovitve, ki jih posredujejo parlamenti in vlade držav članic, delovne skupine iz člena 29, evropskega varuha osebnih podatkov in skupnega nadzornega organa, predvidenega v členu 26.
Obrazložitev
Treba bi bilo predvideti mehanizem za oceno uporabe tega okvirnega sklepa in po potrebi možnost njegove spremembe na podlagi priporočil pristojnih organov.
Predlog spremembe 60 Priloga (novo)
	15 načel o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah
	1. načelo
	(Varovanje pravic in svoboščin)
	1. Pri obdelavi osebnih podatkov je treba zagotoviti visoko stopnjo zaščite pravic, temeljnih svoboščin in dostojanstva posameznikov, na katere se podatki nanašajo, vključno s pravico do varstva osebnih podatkov.
	2. načelo
	(Uporaba najmanjše možne količine podatkov)
	1. Kadar je mogoče namen doseči z uporabo anonimnih podatkov ali podatkov, ki ne omogočajo prepoznave, se obdela najmanjša možna količina podatkov.
	3. načelo
	(Preglednost)
	1. Obdelava osebnih podatkov je pregledna in v skladu z zakonskimi pogoji.
	2. Določi in posreduje se vrsta podatkov in postopkov njihove obdelave, primerno obdobje njihove hrambe in identiteta upravljavca in obdelovalca(ev).
	3. Rezultati, ki izhajajo iz različnih kategorij obdelave podatkov, se redno objavljajo, da se lahko na ta način oceni, ali obdelava dejansko prinaša rezultate.
	4. načelo
	(Zakonitost obdelave podatkov)
	1. Osebni podatki se lahko obdelajo, le če to dovoljuje zakon, ki določa, da morajo pristojni organi podatke obdelati za izpolnitev svojih zakonitih obveznosti.
	5. načelo
	(Kakovost podatkov)
	1. Osebni podatki: - obdelani pošteno in zakonito; - zbrani za določene, izrecne ter zakonite namene in se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki je nezdružljiv s temi nameni; - primerni, ustrezni in ne pretirani glede na namene, za katere se zberejo in/ali nadalje obdelujejo; - točni in, če je potrebno, posodobljeni; - shranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere so bili podatki zbrani in/ali obdelani, še zlasti, če so dostopni v elektronski obliki.
	2. Osebne podatke je treba ocenjevati ob upoštevanju njihove stopnje točnosti ali zanesljivosti, njihovega vira, kategorij posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, namena obdelave podatkov in faze, v kateri so uporabljeni. Sprejmejo se vsi smiselni ukrepi za izbris ali popravek netočnih ali nepopolnih podatkov.
	3. Rudarjenje podatkov in vse oblike obsežne obdelave velikih količin osebnih podatkov, še posebej tistih, ki se nanašajo na neosumljene osebe, vključno s prenosom podatkov na drugega upravljavca, so dovoljene, če so v skladu z ugotovitvami pregleda, ki ga je izvedel nadzorni organ pred začetkom obdelave ali v okviru priprave zakonodajnega ukrepa.
	4. Pri obdelavi osebnih podatkov se dejstva in objektivne ocene loči od mnenj ali osebnih ocen. Prav tako se podatke, povezane s preprečevanjem in pregonom kaznivih dejanj, loči od podatkov, ki se jih v skladu z zakonom hrani v upravne namene.
	5. Pred izmenjavo podatkov in po njej se opravijo ustrezni pregledi.
	6. Za lažje uresničevanje načel iz tega besedila sprejme upravljavec primerne ukrepe, med drugim uporabo posebne programske opreme, tudi kar zadeva morebitno obvestilo tretjemu prejemniku o popravku, izbrisu ali zamrznitvi podatkov.
	6. načelo
	(Posebne kategorije podatkov)
	1. Prepovedana je obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo le rasno ali etnično poreklo, politična prepričanja, verska ali filozofska prepričanja ali pripadnost sindikatu, ter obdelava osebnih podatkov, povezanih z zdravjem in spolnim življenjem. Te podatke se lahko obdela le, če je to nujno potrebno za namen določene preiskave.
	2. Treba je zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe s posebnimi določbami, ali na podlagi predhodnega preverjanja, zlasti kar zadeva postopke obdelave, ki bodo verjetno pomenili posebno nevarnost za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, kot so zlasti obdelava profilov DNA, biometričnih podatkov, podatkov neosumljenih oseb in uporaba posebnih nadzornih tehnik ali nove tehnologije.
	7. načelo
	(Obveščenost posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo)
	1. Posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, je obveščen o obdelavi njegovih osebnih podatkov, kategorijah teh podatkov, identiteti upravljavca in/ali njegovega morebitnega predstavnika ter o obstoju pravice do vpogleda v podatke, ki se nanj nanašajo, in njihovega popravka, razen v primerih, ko takšnih informacij ni mogoče posredovati ali bi bilo to v nasprotju z nameni obdelave, ko bi to zahtevalo nesorazmerne napore v primerjavi z interesi posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ali ko posameznik te informacije že ima.
	2. Posredovanje informacij posamezniku, na katerega se podatki nanašajo, se lahko odloži tako dolgo, kolikor je to potrebno, da se ne ogrozi namenov, zaradi katerih so bili podatki zbrani in/ali nadalje obdelani.
	8. načelo
	Pravica do vpogleda v podatke in njihovega popravka
	1. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima pravico, da od upravljavca podatkov brez omejitev ter v razumnih časovnih presledkih in brez večjih zamud prejme:
	a. potrditev, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in informacije vsaj glede namenov obdelave, kategorij zadevnih podatkov in prejemnikov ali vrste prejemnikov, ki so jim podatki razkriti,
	b. sporočilo v razumljivi obliki o osebnih podatkih, ki so v obdelavi, in vseh razpoložljivih informacijah glede njihovega vira,
	c. informacije o delovanju avtomatske obdelave podatkov, ki se nanj nanašajo, vsaj v primeru avtomatskih odločitev, omenjenih pri 9. načelu; 2. Posameznik, na katerega se podatki nanašajo, ima pravico do:
	a. popravka ali, če je primerno, izbrisa podatkov, ki se ne obdelujejo v skladu s temi načeli, še zlasti v primerih nepopolnih ali netočnih podatkov,
	b. uradnega obvestila tretjim strankam, ki so jim bili podatki razkriti , o vseh popravkih ali izbrisu, izvedenih v skladu z (a), razen če se to izkaže za nemogoče ali če vključuje nesorazmerno velik napor.
	3. Posredovanje sporočila, omenjeno v prvem odstavku, se lahko zavrne ali odloži, če je to potrebno za:
	a. zagotavljanje varnosti in javnega reda ali preprečevanje zločinov; ali
	b. preiskavo, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj; ali
	c. zaščito pravic in svoboščin tretjih oseb.
	9. načelo
	(Avtomatske posamezne odločitve)
	1. Vsak posameznik ima pravico, da zanj ne velja odločitev, ki ima pravne posledice ali pomembno vpliva nanj in ki temelji le na avtomatski obdelavi podatkov, namenjenih za oceno nekaterih osebnih vidikov v zvezi z njim.
	2. Ob upoštevanju drugih načel se lahko avtomatska odločitev glede posameznika sprejme, če jo dovoljuje zakon, ki prav tako določa ustrezne ukrepe za zaščito zakonskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo podatki.
	10. načelo
	(Zaupnost in varnost obdelave)
	1. Upravljavec ali oseba, ki deluje pod njegovim vodstvom, ki ima dostop do osebnih podatkov po službeni dolžnosti, ne sme razkriti ali na kakršenkoli način dati na voljo podatkov, razen če ji tega ne dovoljuje ali od nje zahteva zakon.
	2. Upravljavec izvaja ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje osebnih podatkov pred slučajnim ali nezakonitim uničenjem, slučajno izgubo ali nepooblaščenim razkritjem, predelavo in dostopom ali drugimi nezakoniti oblikami obdelave. Ukrepi se izvajajo v meri, potrebni za obvarovanje pred grožnjami, ki izhajajo iz obdelave in značaja podatkov, ki jih je treba varovati - pri čemer je treba upoštevati zanesljivost in zaupnost slednjih-, in se morajo redno preverjati.
	11. načelo
	(Pošiljanje osebnih podatkov)
	1. Pošiljanje podatkov je dovoljeno le, če zanj obstaja zakonski interes v okviru zakonskih pooblastil pristojnih organov.
	2. Podatke, ki se pošiljajo v skladu z načeli, navedeni v tem besedilu, je treba uporabiti le za namene, za katere so bili razkriti, ali, v primeru neposredne povezave s preiskavo v teku, če to omogoča zakon ali se o tem dogovorijo pristojni organi.
	3. Pošiljanje podatkov drugim javnim organom ali zasebnim strankam je dovoljeno le, če:
	a. to jasno predpisuje ali dovoljuje zakon ali če je dovoljenje izdal nadzorni organ, ali
	b. te podatke prejemnik nujno potrebuje za izpolnitev svoje zakonite naloge in če cilj zbiranja in obdelave podatkov , ki ju načrtuje prejemnik, ni nezdružljiv z izvirno obdelavo, in če zakonske obveznosti pristojnega organa, ki podatke pošilja, niso v nasprotju s tem.
	4. Nadalje je pošiljanje podatkov drugim javnim organom dovoljeno le, če:
	a. je brez dvoma v interesu posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, in je ta posameznik dal soglasje ali pa so okoliščine take, da omogočajo jasno domnevo o takem soglasju.
	b. je potrebno za preprečevanje resnih in neposrednih groženj.
	5. Pošiljanje podatkov tretjim državam ali mednarodnim organom mora biti v skladu z ustreznim zakonskim okvirjem, oblikovanem na osnovi pregleda, ki ga je nadzorni organ opravil pred pošiljanjem ali v okviru zakonskega ukrepa, zato da bi še posebej zagotovili, da so v prošnji za pošiljanje podatkov jasno navedena organ ali stranka, ki podatke zahtevata, njihov namen, sorazmerni in varnostni ukrepi pri obdelavi podatkov ter zadostna zagotovila za spoštovanje predpisov glede njihove uporabe. Takšna zagotovila je treba na splošno oceniti na osnovi standardnega postopka ob upoštevanju vseh načel, navedenih v tej prilogi.
	12. načelo
	(Uradno obvestilo in predhodno preverjanje)
	1. Države članice ugotovijo kategorije stalnih ali začasnih kartotek, ki lahko predstavljajo posebne grožnje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se podatki nanašajo, ki se uradno sporočijo nadzornemu organu ali se jih predhodno preveri v skladu s pogoji in postopki, ki jih predvideva domača zakonodaja.
	13. načelo
	(Pristojnosti)
	1. Upravljavec mora zagotoviti spoštovanje določb iz teh načel, še posebej pri vseh dejavnostih, ki jih izvajajo in/ali so zaupane obdelovalcem, ki delujejo po njegovih navodilih.
	14. načelo
	(Pravna sredstva in odgovornost)
	1. Vsak posameznik ima pravico do uporabe pravnega sredstva za vsako kršitev pravic, ki jih zagotavljajo ta načela.
	2. Posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ima pravico do odškodnine za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezakonite obdelave osebnih podatkov, povezanih z njim.
	3. Upravljavec je lahko v celoti ali delno oproščen te odgovornosti, če dokaže, da ni odgovoren za dogodek, ki je povzročil škodo.
	15. načelo
	(Nadzor)
	1. Izpolnjevanje načel varstva osebnih podatkov morajo nadzorovati in uveljavljati eden ali več javnih nadzornih organov. Ti nadzorni organi morajo predvsem imeti pooblastila za preiskavo in ukrepanje, s katerima bi predvsem lahko sprožili, ko je to primerno, popravek ali izbris osebnih podatkov, ki niso bili obdelani v skladu z načeli, navedenimi v tej prilogi. Organi pri izvajanju nalog, ki so jim zaupane, delujejo popolnoma samostojno.
	2. Z nadzornimi organi se posvetuje pri pripravi zakonodajnih in upravnih ukrepov ali uredb, ki se nanašajo na varstvo posameznikovih pravic in svoboščin ali kako drugače vplivajo nanj.
	3. Nadzorni organi imajo:
	a. preiskovalna pooblastila, kakor so pooblastila za dostop do podatkov, ki sestavljajo vsebino postopkov obdelave, in pooblastila za zbiranje vseh informacij, ki so potrebne za izvajanje njihovih nadzornih nalog,
	b. pooblastila za učinkovito posredovanje, kot je na primer dajanje mnenj pred izvajanjem postopkov obdelave v skladu z 12. načelom, odrejanje zamrznitve ali uničenja podatkov, dokončna prepoved obdelave, opozarjanje ali opominjanje upravljavca ali napotitev zadeve v Parlament ali druge politične institucije,
	c. pooblastila za sodelovanje v sodnih postopkih, kadar so bila načela kršena, ali za seznanitev sodnih organov s temi kršitvami.
	Zoper odločitve nadzornih organov se je mogoče pritožiti na sodišču.
	4. Nadzorni organi obravnavajo in sprejmejo odločitev glede zahtevkov, ki jih vloži katera koli oseba ali združenje, ki to osebo zastopa, v zvezi z varstvom njenih pravic in svoboščin, povezanim z obdelavo osebnih podatkov. Zadevna oseba je obveščena o odločitvah glede zahtevka.
	Nadzorni organ obravnava zlasti zahtevke za preverjanje zakonitosti, ki jih vloži katera koli oseba v zvezi z uporabo 3. točke iz 8. načela pri obdelavi osebnih podatkov. Oseba je v vsakem primeru obveščena o opravljanju preverjanja.
	5. Nadzorni organi redno pripravijo poročilo o svojih dejavnostih. Poročila se objavijo.
Obrazložitev
Evropski parlament od Sveta že več let zahteva sprejetje skupnih načel na področju varstva podatkov, uporabljenih v varnostne namene. Poročevalec teh 15 načel odobrava in k njihovi odobritvi poziva tudi druge evropske institucije.

• [1]  Sprejeta besedila na ta dan, P6_TA(2006)0370.

OBRAZLOŽITEV

Kronološko ozadje

Svet je decembra 2005, ko je sprejel direktivo o hrambi podatkov, obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javnih elektronskih komunikacijskih storitev, znova potrdil zavezanost, ki jo je več predsedstev zaporedoma izrazilo za hitro sprejetje okvirnega sklepa za varstvo osebnih podatkov znotraj tretjega stebra.

Evropski parlament je zavedajoč se potrebe po uskladitvi pravic in varstva zasebnega življenja evropskih državljanov v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja 14. junija 2006 sprejel mnenje, v katerem je predlagal določeno število predlogov sprememb, s katerimi bi utrdili predlog Komisije. Parlament je v svoji zakonodajni resoluciji, sprejeti 27. septembra 2006, od Sveta zahteval, da “se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije”.

Po zamrznitvi okvirnega sklepa v Svetu je Evropski parlament 14. decembra 2006 sprejel priporočilo Svetu, v katerem je zapisal, da je “izredno zaskrbljen zaradi poteka razprav v Svetu, saj se države članice očitno nagibajo k sporazumu, ki bo temeljil na najnižjem skupnem imenovalcu na področju varstva podatkov”. in da “je nadalje zaskrbljen, da bo stopnja varstva podatkov nižja od tiste, ki jo zagotavljata Direktiva 95/46/ES in konvencija št. 108 Sveta Evrope, in da bo izvajanje morebitnega sporazuma imelo negativne posledice za splošno načelo varstva podatkov v državah članicah Evropske unije, hkrati pa ne bo vzpostavljenega zadostnega varstva na evropski ravni”.

Ponovno posvetovanje z Evropski parlamentom

Poročevalka bi predvsem rada pozdravila prizadevanja nemškega predsedstva, zaradi katerih se je postopek sprejemanja okvirnega sklepa lahko nadaljeval. S spremenjenim predlogom okvirnega sklepa, ki ga je predlagalo predsedstvo, je bilo mogoče doseči politični dogovor, ki dopušča hitro sprejetje sklepa. Prav tako je poročevalka zelo zadovoljna z razumevanjem Sveta, da mora Evropski parlament v polni meri sodelovati v pogajanjih tako, da se z njim uradno ponovno posvetuje.

Okvirni sklep o varstvu podatkov znotraj tretjega stebra je nepogrešljiv instrument pri oblikovanju resničnega območja svobode, varnosti in pravice. Pravzaprav je treba pri izmenjavi vse večjega števila podatkov, vključno z osebnimi podatki, na območjih, ki sodijo v tretji steber, upoštevati zahteve Evropske unije glede zaščite temeljnih pravic in spoštovati člena 7 in 8 Listine o temeljnih pravicah (spoštovanje zasebnega življenja in varstvo osebnih podatkov). Za okrepitev načela o vzajemnem zaupanju med pristojnimi organi in posledično za bolj učinkovito evropsko sodelovanje v policijskih in pravosodnih zadevah pa mora raven varstva, ki ga zagotavlja ta okvirni sklep, vendarle prinašati dodano vrednost obstoječim besedilom, še zlasti konvenciji št. 108 in priporočilu Sveta Evrope št. 87.

Evropski parlament od Sveta že več let zahteva sprejetje skupnih načel na področju varstva podatkov, uporabljenih v varnostne namene. Takšna načela ne bi bila koristna le za uokvirjanje dejavnosti znotraj Evropske unije, temveč bi služila tudi kot osnova za pogajanja s tretjimi državami, predvsem z ZDA, in z mednarodnimi organizacijami.

Na to zahtevo ni bilo ustreznega odgovora navkljub predlogom, ki so bili predloženi v času italijanskega in grškega predsedstva.

Vprašanje je bilo končno znova obravnavano med nemškim predsedstvom in v trialogu med poročevalko, ministrom Schaublom in komisarjem Frattinijem 28. marca 2007. Komisar je takrat poročevalki predložil osnutek besedilo, ki v 15 splošnih načelih povzema bistvo pravnega reda Skupnosti na področju varstva osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, kot to izhaja iz mednarodnih konvencij in evropskega prava z omenjenega področja in je navedeno v prilogi.

Poročevalka je bila s pobudo in kakovostjo predloženega besedila izredno zadovoljna.

S 15 načeli se strinja in predlaga, da bi se jih upoštevalo kot osnovo v zakonodajnem delu na tem področju ter kot osnovo pri pogajanjih s tretjimi državami.

Poročevalka sicer meni, da bi morale uradno stališče o načelih sprejeti tudi druge institucije, in predlaga, da se jih omeni na plenarnem zasedanju, vključene v obliki medinstitucionalne izjave v zapisniku s plenarnega zasedanja in omeni v zakonodajni resoluciji o mnenju Evropskega parlamenta glede usmeritve Sveta, povzete v tem poročilu.

Vsebina novega predloga okvirnega sklepa

Poročevalka je zadovoljena z dejstvom, da je prišlo do dogovora o besedilu, ki ga je Parlament zahteval že od oblikovanja tretjega stebra. Kljub temu je že večkrat poudarila, da potreba po hitrih pogajanjih ne sme ogroziti kakovosti okvirnega sklepa in zagotovljeno raven varstva zasebnega življenja. Okvirni sklep mora državljanom zagotoviti visoko raven varstva podatkov in dati besedilom, ki na tem področju že veljajo, dodano vrednost. Čeprav na tej stopnji še ne omogoča resnične uskladitve pa v nobene primeru ne dopušča nižje ravni od tiste, ki jo predpisuje konvencija št. 108.

V svojem tretjem mnenju o predlogu okvirnega sklepa je evropski varuh osebnih podatkov ocenil, da bi besedilo, takšno kot je sedaj, lahko znižalo raven zaščite državljanov in bi zagotavljalo nižjo raven od tiste, ki jo nudi konvencija št. 108. Prav tako je poudaril, da ta najnižji skupni imenovalec ne pripomore k oblikovanje območja svobode, varnosti in pravice, saj bo pri izmenjavi osebnih podatkov med pristojnimi organi prišlo do različnih ravni zaščite.

Poročevalka zato predlaga niz predlogov sprememb, da bi se vrnili h glavnim točkam, ki jih je Evropski parlament poudaril že s sprejetjem svojega prvega poročila.

- Področje uporabe

Čeprav smo lahko zadovoljni z razširitvijo področja uporabe na Europol in Eurojust pa vanj ni bila zajeta obdelava podatkov na nacionalni ravni. Le ena uvodna izjava (Uvodna izjava 6 a) to možnost omenja. Vendar pa je razširitev nujno potrebna, saj ni mogoče vnaprej določiti, ali bodo podatki poslani drugi državi članici. Da ne bi oblikovali različnih ravni varstva podatkov mora biti področje uporabe okvirnega sklepa zelo široko, da zajame tudi obdelavo podatkov na nacionalni ravni. Zavedajoč se težav, s katerimi bi se tako srečal Svet, poročevalka predlaga triletno obdobje, v času katerega bi Komisija opravila oceno in oblikovala predloge za razširitev področja uporabe.

- Nadaljnja obdelava podatkov

Načelo namembnosti je eno izmed temeljnih načel varstva podatkov. Nadaljnja obdelava osebnih podatkov za razne druge namene, kot to predvideva člen 12(d), je nesorazmerna in tega načela ne upošteva. Poročevalka zato predlaga omejitev vsakršne nadaljnje obdelave podatkov v skladu z obstoječimi predpisi o varstvu podatkov. Sicer je Svet v besedilo že vključil pojem privolitve zadevne osebe za primere, ko se podatke obdeluje za druge namene, kot tiste, zaradi katerih so podatki zbrani. Poročevalka meni, da na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja ni mogoče govoriti o resnično prostovoljni privolitvi, zato predlaga črtanje tega pojma.

- Pošiljanje podatkov tretjim državam

Glede na tekoče razprave o izmenjavi podatkov s tretjimi državami, še zlasti v zvezi s Swiftom in sporazumom glede evidence imen letalskih potnikov (PNR), je treba opredeliti evropsko raven minimalnih standardov varstva podatkov v teh izmenjavah. Sicer je za boj proti organiziranemu kriminalu in mednarodnemu terorizmu potrebna učinkovita izmenjava informacij s partnerji EU po svetu. Izmenjava je lahko učinkovita in koristna le, če določimo visoko raven varstva podatkov. Besedilo, ki ga predlaga Svet, ne omenja potrebe po zagotavljanju ustrezne ravni varstva podatkov pri njihovi izmenjavi s tretjimi državami v skladu s členom 2 dodatnega protokola h konvenciji št. 108. Poročevalka predlaga, da to vključi nazaj v besedilo, da okvirni sklep ne bo predpisoval nižjih standardov, kot za varstvo podatkov že obstajajo. Poročevalka sicer predlaga, da bi skupni nadzorni organ, oblikovan s tem okvirnim sklepom, lahko zagotavljal ustrezno raven posredovanja podatkov tretjim državam na osnovi nacionalne zakonodaje in mednarodnih sporazumov.

- Pošiljanje podatkov zasebnih strankam in dostop do podatkov zasebnih strank

V pogajanjih o direktivi o hrambi podatkov se je Svet moralno zavezal, da bo vprašanje dostopa do podatkov, ki jih hranijo tretje stranke, obravnaval v okviru vprašanja javne funkcije in varnostnih namenov. Tega pa v besedilu, ki je bilo predloženo v ponovno posvetovanje, ni mogoče opaziti. Poročevalka zato predlaga ponovno uvedbo člena 14 b, ki ga je Parlament sprejel v svojem prvem poročilu. Prav tako bi bilo treba jasno določiti pogoje pošiljanja osebnih podatkov zasebnim strankam.

- Določitev vloge novega skupnega nadzornega organa in nacionalnih organov

Direktiva 95/46/ES o varstvu osebnih podatkov znotraj prvega stebra je že predvidela oblikovanje nacionalnih organov za varstvo podatkov. Poročevalka meni, da je treba v največji meri izkoristiti znanje in izkušnje že obstoječih organov, zato predlaga, da se pooblastila obstoječih organov razširi tudi na tretji steber. Skupni nadzorni organ bo resnično učinkovit le, če bo združeval nacionalne organe in evropskega varuha osebnih podatkov, zato poročevalka v besedilu okvirnega sklepa predlaga njegovo oblikovanje.

- Ocena in revizija okvirnega sklepa

Glede na to, da okvirni sklep še ne omogoča resnične usklajenosti na področju varstva podatkov znotraj tretjega srebra, še posebej če se ne razširi področja njegove uporabe, poročevalka predlaga, da se v besedilo vključi klavzula o oceni in reviziji, s katero bi Komisiji omogočili oblikovanje predlogov za izboljšanje besedila v roku treh let.

POSTOPEK

Naslov	Varovanje osebnih podatkov
Referenčni dokumenti	7315/2007 - C6-0115/2007 - 2005/0202(CNS)
Datum posvetovanja z EP - P številka	27.9.2006 P6_TA(2006)0370
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 10.5.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	JURI 10.5.2007
Odbori, ki niso podali mnenja        Datum sklepa	JURI 21.5.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Martine Roure 26.9.2005
Obravnava v odboru	11.4.2007		23.4.2007		8.5.2007		21.5.2007
Datum sprejetja	21.5.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	30 0 2
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Giusto Catania, Mladen Petrov Chervenyakov, Carlos Coelho, Fausto Correia, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Claudio Fava, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Lilli Gruber, Jeanine Hennis-Plasschaert, Magda Kósáné Kovács, Wolfgang Kreissl-Dörfler, Barbara Kudrycka, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Kartika Tamara Liotard, Sarah Ludford, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Károly Ferenc Szabó, Søren Bo Søndergaard, Adina-Ioana Vălean, Ioannis Varvitsiotis, Manfred Weber, Tatjana Ždanoka
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Inés Ayala Sender, Simon Busuttil, Iratxe García Pérez, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Bill Newton Dunn, Rainer Wieland