POROČILO o MEDA in finančni podpori Palestini – ocena, izvajanje in nadzor

7.6.2007 - (2006/2128(INI))

Odbor za proračunski nadzor
Poročevalka: Rodi Kratsa-Tsagaropoulou

Postopek : 2006/2128(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0210/2007
Predložena besedila :
A6-0210/2007
Sprejeta besedila :

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o MEDA in finančni podpori Palestini: ocena, izvajanje in nadzor

(2006/2128(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Barcelonske deklaracije, sprejete na Evro-mediteranski konferenci 28. novembra 1995, ki je začela Evro-mediteransko partnerstvo[1],

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1488/1996 z dne 23. julija 1996 o finančnih in tehničnih ukrepih (MEDA) za spremljanje reforme gospodarskih in socialnih struktur v okviru Evro-sredozemskega partnerstva[2] (Uredba MEDA),

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2698/2000 z dne 27. novembra 2000 o spremembi Uredbe (ES) št. 1488/96 (Uredba MEDA II)[3],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. februarja 2001 o Sporočilu Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o pripravi četrtega srečanja zunanjih ministrov Evro-mediteranske regije „oživljanje barcelonskega procesa“[4],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 3. junija 2003 o letnem poročilu o programu MEDA 2000[5],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 20. novembra 2003 o partnerstvu Euromed[6],

–   ob upoštevanju resolucij z dne 12. februarja 2004 o oživljanju ukrepov EU na področju človekovih pravic in demokratizacije s sredozemskimi partnerji[7] ter z dne 27. oktobra 2005 o ponovni oceni barcelonskega procesa[8],

–   ob upoštevanju političnih prednostnih nalog za evropsko predsedstvo Evro-mediteranske parlamentarne skupščine, oblikovanih 21. aprila 2005[9],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 19. januarja 2006 o evropski sosedski politiki[10],

–   ob upoštevanju stališča z dne 6. julija 2006 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih določbah o ustanovitvi evropskega sosedskega in partnerskega instrumenta[11]

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1638/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2006 o splošnih določbah o ustanovitvi Evropskega instrumenta sosedstva in partnerstva[12],

–   ob upoštevanju sporočila z dne 4. decembra 2006 Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu o krepitvi evropske sosedske politike (KOM(2006)0726),

–   ob upoštevanju končnega poročila z dne 18. julija 2005 o vmesni oceni programa MEDA II[13],

–   ob upoštevanju letnega poročila 2006 o razvojni politiki Evropske skupnosti in izvajanju zunanje pomoči v letu 2005[14],

–   ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 5/2006 o programu MEDA[15],

–   ob upoštevanju Letnega poročila Sklada za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo (FEMIP) za leto 2005 z dne 26. junija 2006[16],

–   ob upoštevanju Sporočila z dne 17. oktobra 2006 Komisije Svetu „Ocena Sklada za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo (FEMIP) ter prihodnje možnosti (KOM(2006)0592)“,

–   ob upoštevanju strateškega partnerstva za Sredozemlje in Bližnji vzhod, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2006[17],

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta z dne 23. septembra 2002 o sklenitvi konvencije med Evropsko skupnostjo in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) o pomoči za begunce v državah Bližnjega vzhoda (od leta 2002 do leta 2005)[18],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 23. oktobra 2003 o miru in dostojanstvu na Bližnjem vzhodu[19],

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 669/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1734/94 o finančnem in tehničnem sodelovanju z Zahodnim bregom in Gazo[20],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 2. februarja 2006 o izidu palestinskih volitev in razmerah v Vzhodnem Jeruzalemu[21],

–   ob upoštevanju izjav bližnjevzhodne četverice (ki jo sestavljajo predstavniki EU, ZN, Združenih držav in Rusije) z dne 30. januarja 2006[22] in 9. maja 2006[23], v katerih je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer na palestinskih ozemljih in pripravljenost, da potrdi začasni mehanizem za neposredno pomoč palestinskemu prebivalstvu,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o bližnjevzhodnem mirovnem procesu z zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose dne 15. maja 2006[24], na katerem je Svet izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih, gospodarskih in finančnih razmer na Zahodnem bregu in v Gazi ter pozdravil pripravljenost četverice, da potrdi začasni mednarodni mehanizem (TIM), katerega cilj je usmerjati dostavo in nadzor pomoči palestinskemu prebivalstvu,

–   ob upoštevanju resolucije z dne 1. junija 2006 o humanitarni krizi na palestinskih ozemljih in vlogi EU[25],

–   ob upoštevanju resolucije z dne 7. septembra 2006 o razmerah na Bližnjem vzhodu[26],

–   ob upoštevanju poročila ad hoc delegacije v Izraelu in na palestinskih ozemljih 20. in 21. decembra 2006,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodni razvoj spodnjega doma parlamenta Združenega kraljestva z dne 31. januarja 2007 „Razvojna pomoč in zasedena palestinska ozemlja“[27],

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz februarja 2007 "Zahodni breg in Gaza - pregled javnih odhodkov - od krize k večji fiskalni neodvisnosti"[28],

–   ob upoštevanju člena 45 poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor in mnenja Odbora za zunanje zadeve (A6-XXXX/2007),

A.   ker je program MEDA glavni finančni instrument EU za izvajanje ukrepov pomoči Evro-mediteranskega partnerstva, ki spremljajo reformo gospodarskih in socialnih struktur sredozemskih partnerskih državah za zmanjšanje vrzeli med obema stranema sredozemskega območja,

B.    ker glavna področja posredovanja programa MEDA izhajajo neposredno iz ciljev Barcelonske deklaracije iz leta 1995, ki so bili večkrat ponovno potrjeni:

a)    poglavje o političnih in varnostnih zadevah: ohraniti politični dialog na dvostranski in regionalni ravni, vzpostaviti ukrepe za oblikovanje partnerstva ter sporazumeti se o listini za mir in stabilnost, skupen cilj je ustvariti območje miru in stabilnosti na podlagi načel človekovih pravic in demokracije;

b)    poglavje o gospodarskih in finančnih zadevah: vzpostaviti območje proste trgovine v Evro-mediteranski regiji (sever–jug, jug–jug), zagotoviti finančno pomoč EU za gospodarsko tranzicijo in več splošne pomoči za gospodarske in družbene izzive, povečati naložbene tokove v sredozemske partnerje kot rezultat proste trgovine, skupni cilj je ustvariti območje skupnega blagostanja in razvoja;

c)    poglavje o družbenih, kulturnih in medčloveških zadevah: spodbuditi izmenjave, razviti človeške vire, podpirati civilno družbo in družbeni razvoj, skupni cilj je razviti svobodno in napredno civilno družbo ter spodbujati vzajemno razumevanje med obema stranema,

C.   ker so povprečne letne obveznosti v skladu s programoma MEDA I in MEDA II podobne, 613 milijonov EUR za prvega in 618 milijonov EUR za drugega, ter kazalniki za obdobje 2005–2006 kažejo, da se bodo te obveznosti povečale na približno 660 milijonov EUR,

D.   ker je bilo predvideno, da se iz MEDA II v obdobju od leta 2000 do leta 2006 zagotovi 5 350 EUR milijonov za Evro-mediteransko partnerstvo,

E.  ker so letne obveznosti v skladu z MEDA II nihale med 569 milijoni EUR (leto 2000) in 817 milijoni EUR (2006) ter so se v obdobju od MEDA I do MEDA II povišale obveznosti za Alžirijo, palestinska ozemlja, Jordanijo, Maroko, Sirijo, Tunizijo ter za regionalne dejavnosti, zmanjšale pa so se za Egipt in Libanon,

Obveznosti na državo, v milijonih EUR

 

1995

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Skupaj

MEDA I

Skupaj

MEDA II

Alžirija

0

0

41

95

29

30

60

50

42

51

40

66

165

339

Egipt

0

75

203

397

11

13

0

78

104

159

110

129

685

593

Jordanija

7

100

10

8

129

15

20

92

43

35

58

69

254

332

Libanon

0

10

86

0

86

0

0

12

44

18

27

32

182

133

Maroko

30

0

236

219

176

141

120

122

143

152

135

168

660

980

Sirija

0

13

42

0

46

38

8

36

1

53

22

22

101

180

Tunizija

20

120

138

19

132

76

90

92

49

22

118

71

428

517

ZBG

3

20

41

5

42

97

0

100

81

73

80

92

111

522

Skupaj

dvostranske

60

337

797

743

650

409

298

582

505

562

590

649

2 587

3 596

Regionalni

113

33

114

66

145

160

305

29

110

135

145

168

471

740

Skupaj

173

369

912

809

802

569

603

612

615

698

735

817

3 057

4 336

Vir: Urad Europe-Aid (ZBG = Zahodni breg in Gaza)

F.  ker v skladu z MEDA II novi sektorji vključujejo pravosodje in policijo, civilno družbo/človekove pravice in migracije; ker drugi sektorji, ki so prejeli izrazito višja finančna sredstva, vključujejo izobraževanje in usposabljanje ter gospodarsko institucionalno pomoč, medtem ko je bilo v skladu z MEDA II za druge sektorje, kot so kmetijstvo, lokalni razvoj in zasebne reforme, dodeljenih manj sredstev, kot v skladu z MEDA I,

G.   ker Uredba MEDA II določa, da lahko dejavnosti, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB), prejemajo sredstva EU iz proračuna MEDA za okoljske projekte in izvajanje dejavnosti s tveganim kapitalom v sredozemskih partnerskih državah; ker skupen obseg dejavnosti EIB v okviru MEDA II ostaja primerljiv z MEDA I, vendar pa se je spremenila njihova sestava z znatnim zmanjšanjem programov subvencije za tveganja in povečanjem operacij s tveganim kapitalom,

EIB: Mandat za posojila, dodeljen FEMIP

1995-1999

4 808 milijonov EUR

2000-2007

6 400 milijonov EUR

Vir: GD za zunanje zadeve

H.   ker so dejavnosti EIB v sredozemskih partnerskih državah od oktobra 2002 razvrščene v Sklad za Evro-mediteranske naložbe in partnerstvo(FEMIP);

I.     ker je Uredba MEDA prenehala veljati leta 2006 ter je leta 2007 začel veljati nov Evropski instrument sosedstva in partnerstva,

J.     ker je Komisija od 1994 do 2006 zagotovila približno 2 300 milijonov EUR za palestinsko prebivalstvo, vključno s pomočjo za palestinske begunce prek UNRWA, humanitarno pomočjo prek urada Evropske komisije za humanitarno pomoč (ECHO), varnostjo preskrbe s hrano, ukrepi bližnjevzhodnega mirovnega procesa, pomočjo za zdravstvo, izobraževanje in vzpostavljanje institucij,

K.   ker so bila plačila za palestinska območja dokaj stabilna med 233 in 260 milijoni EUR na leto od leta 2002 do leta 2005 in spreminjajoče se stopnje obveznosti kažejo težavno naravo mirovnega procesa, delež plačil/obveznosti pa se je povišal z manj kot 45 % leta 2000 na več kot 90 % leta 2005,

     POMOČ ZA OBMOČJA POD PALESTINSKO UPRAVO, KI SE FINANCIRA IZ SPLOŠNEGA PRORAČUNA 2000–2006

           Obveznosti (v milijonih EUR)

Geograf./tematski

Program

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

Vse

skupaj

Geografski

programi

MEDA

119

0

105

93

74

92

102 

483

Agencija ZN za delo in pomoč

40

57

55

58

61

64

64 

335

Mirovni sporazum med Izraelom in PLO

20

43

88

47

51

51

56 

300

Geografski skupaj

179

100

248

198

186

207

222 

1 118

Tematski

programi

Pomoč v hrani

16

17

35

24

24

29

26 

145

Človekove pravice

2

1

3

0,5

2,5

4

13

Nevladne organizacije

2,5

1

1,5

4

5

0

14

ECHO

18

26

35

38

37

36

84 

190

Drugo

7

4

5

0

1

1

18

Tematski skupaj

45,5

49

79,5

66,5

69,5

70

113 

380

Vse skupaj

224,5

149

327,5

264,5

255,5

277

335 

1 832

Skupaj obveznosti ES za obdobje 2000–2006 = 1.832 milijonov EUR (razen ukrepov SZVP, približno 10 milijonov EUR v letu 2006)

Vira: GD za proračun, GD za pomoč in sodelovanje

Plačila (v milijonih EUR)

Geograf./tematski

Program

2000

2001

2002

2003

2004

2005

Vse

skupaj

Geografski

programi

MEDA

31

62

81

59

93

94

420

Agencija ZN za delo in pomoč

40

54

57

58

60

60

329

Mirovni sporazum med Izraelom in PLO

13

48

80

66

58

50

315

Geografski skupaj

84

164

218

183

211

204

1 064

Tematski

programi

Pomoč v hrani

0

2

7

15

17

32

73

Človekove pravice

2

0

1

0

3

4

10

Nevladne organizacije

0

2

2

2

1

3

10

ECHO

6

9

14

33

31

14

107

Drugo

5

1

4

0

0

3

13

Tematski skupaj

13

14

28

50

52

56

213

Vse skupaj

97

178

246

233

263

260

1 277

Vir: GD za proračun

L.    ker je Evropski urad za bolj proti goljufijam marca 2005 zaključil preiskavo neposredne pomoči Komisije za proračun Palestinske uprave in ker na podlagi informacij, ki so na voljo v izjavi za javnost OLAF-a, ni bilo najdenih nobenih ključnih dokazov o porabi pomoči za oborožene napade ali o financiranju nezakonitih dejavnosti iz prispevkov ES za Palestinsko upravo; ker kljub temu v izjavi za javnost OLAF navaja "obstajajo stalni znaki, ki podpirajo to hipotezo, ni mogoče izključiti, da morda nekaj sredstev Palestinske uprave nekateri posamezniki uporabljajo za namene, ki se razlikujejo od predvidenih",

M.  ker je skupina Svetovne banke za socialni in gospodarski razvoj Bližnjega vzhoda in severne Afrike natančno preučila področje javnih financ palestinske uprave in pripravila svoje zaključke in priporočila februarja 2007,

N.  ker palestinska vlada pod vodstvom Hamasa doslej še ni upoštevala načel četverice (EU, ZN, Združene države, Rusija) v zvezi s priznanjem Izraela, zavračanjem nasilja in sprejetjem mednarodnih sporazumov,

O.  ker je Izrael zadržal palestinske davčne prihodke v višini približno 50 milijonov EUR na mesec, kar je približno 2/3 javnih dohodkov, od zmage Hamasa na volitvah v palestinski zakonodajni svet januarja 2006,

P.  ker je četverica 9. maja 2006 obravnavala humanitarni položaj na palestinskih ozemljih ter zaradi katastrofe in velikih težav palestinskega prebivalstva zaprosila EU, da razvije in predlaga začasni mednarodni mehanizem, ki bi bil omejen po obsegu in trajanju, deloval na pregleden način, bil odgovoren za in zagotavljal neposredno dostavo pomoči palestinskemu prebivalstvu,

Q.  ker je Evropska unija (proračun EU in držav članic) Palestini v letu 2006 dodelila skoraj 700 milijonov EUR, kar je več kot kdajkoli prej;

R.  ker je Komisija naknadno razvila začasni mednarodni mehanizem in ga je Evropski svet potrdil 16. junija 2006,

S.  ker je Komisija leta 2006 dodelila skupno 107,5 milijona EUR za tri „okna“ pomoči začasnega mednarodnega mehanizma:

- 10 milijonov EUR za osnovne zaloge in tekoče stroške bolnišnic in zdravstvenih zavodov prek Programa pomoči Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (Okno I),

- 40 milijonov EUR za nemoteno oskrbo javnih energetskih služb, vključno z gorivom, s prispevkom za vmesno pomoč v izrednih razmerah (Okno II),

- 54,4 milijona EUR za pomoč ogroženim Palestincem s plačevanjem socialne pomoči najrevnejšemu delu prebivalstva in ključnim delavcem, ki zagotavljajo osnovne javne storitve (Okno III),

- Komisija je poleg začasnega mednarodnega mehanizma predsedniškemu uradu Palestinske uprave iz proračunske vrstice MEDA 19080201 dodelila še 12 milijonov EUR za tehnično pomoč in izgradnjo zmogljivosti,

Stroški in financiranje začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) za leto 2006  (v milijonih EUR)

 

Proračun ES

+ donatorji

TIM – Okno 2 (Prispevek za vmesno pomoč v izrednih razmerah (IERC), faza II)

40

 

Skupaj za postavko 19 08 02 01 (MEDA)

40

 

TIM – Okno 1 (Pomoč Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (ESSP))

10

+ 46,6

TIM – Okno 3 (plačevanje socialne pomoči)

57,5

+ 61,9

Skupaj za postavko 19 08 03 (mirovni proces)

67,5

 

Skupaj za obe postavki

107,5

 

Vir: GD za pomoč in sodelovanje

T.  ker so spopadi med podporniki Hamasa in Fataha na začetku leta 2007 izjemno otežili delovanje začasnega mednarodnega mehanizma,

1.  potrjuje prepričanje, izraženo v resoluciji z dne 27. oktobra 2005, o ponovni oceni barcelonskega procesa, da so, čeprav Evro-mediteransko partnerstvo doslej še ni prineslo pričakovanih koristi in še ni prispevalo k zmanjšanju napetosti na tem območju v takšnem obsegu, kot bi lahko, izboljšave še vedno možne in zato je barcelonski proces še naprej ustrezen okvir za sredozemsko politiko, ki potrebuje spremembe in politično voljo za doseganje boljših rezultatov;

2.  ugotavlja, da je bila s svetovnega strateškega vidika vloga programa MEDA kot instrumenta pomoči Skupnosti, ki podpira barcelonski proces in dvostranske sporazume o pridružitvi, ocenjena kot zadovoljiva glede na „splošno presojo“ vmesne ocene programa MEDA II, ki prav tako navaja, da je vloga programa MEDA II pomembnejša od vloge programa MEDA I ter se lahko v prihodnjih letih še dodatno izboljša;

3.  poudarja, da se uspešnost in učinkovitost ureditev za upravljanje in izvajanje MEDA izboljšujeta, vendar še vedno nista povsem zadovoljivi;

4.  ugotavlja, da so se v smislu finančne učinkovitosti sredstva programa MEDA II v celoti črpala hitreje kot pri MEDA I: v podobnem obdobju kot v času MEDA I je bila 30 % plačilna raven dosežena v povprečno treh letih, medtem ko se je bilo v času MEDA II to doseženo v dveh letih;

OBVEZNOSTI/ČRPANJE SREDSTEV MEDA 1995-2005

(v milijonih EUR)

 

1995 do 1999

2000 do 2006

1995 do 2006

 

obveznosti

izplačila

 

obveznosti

izplačila

obveznosti

izplačila

Dvostransko

 

 

 

 

 

 

Alžirija

164

30

339

142

504

172

Egipt

686

157

592

695

1279

852

Jordanija

254

108

331

345

585

454

Libanon

182

1

133

182

315

183

Maroko

660

128

980

917

1 640

1 045

Sirija

101

0

180

91

281

91

Tunizija

428

168

518

489

946

657

ZBG

111

59

522

486

633

546

Skupaj dvostranski

2 586

651

3 595

3 349

6 182

4 000

Regionalni

471

223

1 052

712

1 483

934

Skupaj

3 057

874

4 647

4 060

7 705

4 934

Skupni znesek, ki je na voljo v skladu z MEDA I in II = 3 424 + 5 350 = 8 774 milijonov EUR. Iz tega zneska je bilo porabljenih približno 852 milijonov EUR za Turčijo med letoma 1996 in 2002 (manjše razlike so posledica zaokroževanja)

Vir: EuropeAid

5.  ugotavlja, da se je po navedbah posebnega poročila Računskega sodišča 5/2006 upravljanje programa MEDA s strani Komisije od prvih let delovanja opazno izboljšalo in se lahko šteje kot zadovoljivo ob upoštevanju postopkovnih in zunanjih omejitev, prizadevanje v okviru programa pa je sčasoma omogočilo bolj enakomerno porazdelitev sredstev, obdobja priprave so se skrajšala, črpanje sredstev pa se je znatno povečalo;

6.  poudarja dejstvo, da rezultati srednjeročne ocene programa MEDA II in ugotovitve Računskega sodišča v zvezi z uspešnostjo in učinkovitostjo izvajanja in upravljanja, in sicer, da „se izboljšujeta, vendar še nista zadovoljivi“, sami po sebi ne morejo razložiti razlik v učinkovitosti MEDA v posameznih državah in programih; ugotavlja, da imajo zunanji dejavniki (finančna uredba, upravljanje, kulturni dejavniki) pomembno vlogo pri razlagi ugotovljenih razlik pri hitrosti doseganja sprememb in vzorcih črpanja finančnih sredstev; poziva Komisijo, da te dejavnike upošteva pri načrtovanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju;

7.  poziva Komisijo in Svet, da namenita prednost barcelonskemu procesu kot gonilni sili za določanje politike v okviru instrumenta evropske sosedske politike (obdobje 2007–2013) z bolj učinkovitimi politikami in ukrepi, ki upoštevajo posebne izzive in težave sredozemskih partnerskih držav;

8.  opozarja, da mora v skladu s členom 15 Uredbe MEDA II Komisija skupaj z EIB izdelati celovito ocenjevalno poročilo o pomoči, ki jo je že dodelila sredozemskim partnerjem, vključno z učinkovitostjo programov, pripraviti naknadno oceno projektov in glavnih področij posredovanja, preveriti napredek pri izvajanju ter predložiti letno poročilo Parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija naslednjega leta; v zvezi s to obveznostjo poziva Komisijo, da ga seznani s sedanjim stanjem priprave takšnih naknadnih ocen po posameznih projektih in področjih ter jih skupaj z zadnjimi letnimi poročili pošlje Parlamentu in Svetu;

9.  poziva Komisijo, da upošteva dejavnike, ki prispevajo k izboljšanju prihodnjega upravljanja:

a)    povečanje števila projektov in programov, hkrati z oceno njihove vsebine, učinka in kakovosti;

b)    večji delež proračunske pomoči v celotnem programu;

c)    celoten pozitiven vpliv prenosa odgovornosti v zvezi s pripravo in izvajanjem projekta s sedeža Komisije na njene delegacije na terenu (vplivi decentralizacije);

d)    sodelovanje in učinkovita udeležba lokalnih organov;

e)    izboljšanje sodelovanja med sredozemskimi partnerskimi državami (jug–jug) za dosego cilja regionalne razsežnosti;

10.  verjame, da druge izboljšave vključujejo bolj sistematično spremljanje in ocenjevanje ter okrepljen dialog in usklajevanje z lokalnimi sodelavci in drugimi donatorji; poziva Komisijo, da zagotovi bolj redne mehanizme spremljanja, prilagojene vsaki vrsti projekta;

11.  se strinja z Računskim sodiščem, da mora Komisija:

- zagotoviti nemoten in hiter prehod k novim državnim programom, da se izogne negativnim posledicam za izvajanje v prihodnosti,

- v dokumentih novih državnih programov bolj jasno opredeliti svoje strateške cilje in vzpostaviti ustrezne kazalnike, da se omogoči boljše spremljanje in ocenjevanje posledic,

- še naprej osredotočati svojo pomoč na omejeno število področij posredovanja, da zagotovi skladnost in možnost upravljanja programov,

- nadaljevati z iskanjem najboljših praks pri upravljanju projektov, da se izogne zamudam.

12.  podpira 19 priporočil vmesne ocene programa MEDA II v zvezi z vlogo, uspešnostjo in učinkovitostjo upravljanja programa MEDA;

13.  poziva Komisijo, da ohrani ravnotežje med uspešnostjo pomoči v smislu trajnostnega institucionalnega razvoja ter učinkovitostjo pomoči v smislu absorpcijske sposobnosti in hitrosti črpanja finančnih sredstev, preglednosti in nadzora upravljanja proračuna;

14.  poziva Komisijo, da nadalje izboljša kakovost strateškega in okvirnega načrtovanja z vlaganjem v središča znanja MEDA za poglobljeno razumevanje vidikov pogojev izvajanja in institucionalne hitrosti sprememb v državah MEDA, kot to predlaga vmesna ocena v smislu spremembe uredbe (Evropski instrument sosedstva in partnerstva);

15.  meni, da je treba gospodarske vidike partnerstva preusmeriti proti socialni koheziji in trajnostnemu gospodarskemu razvoju, vendar meni tudi, da je izpolnjevanje vseh ciljev barcelonskega procesa pomembno za celotno regijo; zato poziva Komisijo, da nameni čim več pozornosti vprašanjem vzpostavljanja institucij, pravne države, svobode tiska, človekovih pravic in enakosti spolov;

16.  poziva Komisijo, da spodbudi in obveže svoje partnerje v državah MEDA k izpolnjevanju tudi vseh negospodarskih ciljev programa MEDA in sistematičnemu spremljanju kazalnikov v zvezi s temi cilji;

17.  meni, da je glede na gospodarski položaj sredozemskih partnerskih držav potrebna precejšnja podpora za infrastrukturne projekte, zlasti na področjih prevoza, zdravstva, stanovanj in oskrbe s pitno vodo;

18.  priporoča, da Komisija poveča zmogljivost upravljanja projektov manjšega obsega, ki temeljijo na pobudah civilne družbe, ter priporoča sprejetje ukrepov za izboljšanje gospodarske rasti in skladnosti, zlasti z uporabo posojil in mikro posojil s strani majhnih in srednje velikih podjetij v partnerskih državah;

19.  poudarja, da spoštovanje izvajanja načela enakosti spolov pomeni spoštovanje človekovih pravic in demokratičnosti ter zahteva, da se vključevanje enakosti spolov izrecno horizontalno vključi v barcelonski proces in tri stebre partnerstva;

20.  poudarja dejstvo, da imajo ženske pomembno vlogo pri gospodarskem in družbenem razvoju partnerskih držav, ter poziva Komisijo, da poroča o izpolnjevanju in učinkoviti uporabi finančnih obveznosti, določenih v programu MEDA za podporo dejavnega sodelovanja žensk v gospodarskem in družbenem življenju (izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje);

21.  opozarja na pomen izboljševanja dopolnjevanja in skladnosti med MEDA, drugimi zunanjimi ukrepi EU in dejavnostmi EIB;

22.  meni, da s pomočjo medparlamentarnega dialoga ima lahko Evro-mediteranska parlamentarna skupščina (EMPA) ključno vlogo pri izboljševanju Evro-mediteranskega partnerstva, ker naknadno razvija trdne medparlamentarne odnose, določa politične usmeritve z izjavami in resolucijami ter spodbuja sistematičen politični nadzor in ocenjevanje izvajanja programa MEDA;

23.  pozdravlja ustanovitev FEMIP leta 2002 v okviru EIB, vendar poziva k nadaljnjim razpravam med državami članicami EU in njihovimi Evro-mediteranskimi partnerji s ciljem razviti to pobudo v pristen finančni instrument za sodelovanje, s katerim se je mogoče odzivati na nove potrebe in izzive javnega in zasebnega sektorja;

24.  opozarja, da je razdelitev nalog med GD za zunanje odnose in urada EuropeAid funkcionalna v smislu, da je politična razsežnost programa ločena od funkcije za pripravo in nudenje strokovne pomoči ter da ostaja možnost za izboljšave v smislu uspešnosti in učinkovitosti;

25.  priznava, da je Komisija dosegla napredek pri zagotavljanju boljše prepoznavnosti zunanjega sodelovanja Skupnosti, in jo spodbuja k nadaljnjemu prizadevanju; kljub temu obžaluje, da javnost ni seznanjena s tesnim sodelovanjem EU v številnih projektih in programih; poziva Komisijo, da ustanovi svoja predstavništva v mednarodnih organizacijah in nevladnih organizacijah za:

- zagotavljanje dobre javne prepoznavnosti prispevkov in sodelovanja EU,

- zagotavljanje določb, ki omogočajo ustrezno izvajanje ukrepov vrednotenja, revizije in nadzora, tudi za projekte in programe, ki se izvajajo skupaj s temi mednarodnimi organizacijami ali nevladnimi organizacijami ali z njihovim posredovanjem;

26.  opozarja na resolucijo z dne 1. junija 2006 o humanitarni krizi na palestinskih ozemljih in vlogi EU, v kateri je pozval Komisijo in Svet k razvoju začasnega mednarodnega mehanizma za preprečitev resnejše humanitarne krize na palestinskih ozemljih; opominja, da je po priporočilih Evropskega sveta in Četverice iz junija 2006 pozdravil vzpostavitev začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) za palestinske oblasti s strani EU in njegovo poznejšo obnovitev;

27.  ugotavlja, da je to začasno finančno sredstvo popolnoma pregledno in v partnerstvu s predsednikom palestinskih oblasti omogočilo, da se je omejila najbolj nezaslišano človeško trpljenje, ki je posledica zamrznitve evropske in mednarodne finančne pomoči, dejstva, da je Izrael delno plačal palestinske carinske prihodke in splošnega onemogočenega razvoja trajnostnega gospodarstva v sedanjem položaju zasedbe;

28.  čestita Komisiji za oblikovanje in izvajanje začasnega mednarodnega mehanizma v težkih razmerah ter meni, da so upravni stroški za začasni mednarodni mehanizem, ki za Okni II in III[29] dosegajo raven 5%, skromni, in ocenjuje, da je način neposrednega izplačevanja gospodinjstev prek poslovnih bank ustrezen; poleg tega poudarja, da v okviru Okna III mednarodno in lokalno delujoča banka (HSBC) zaračunava 8 EUR na prenos (3 % vseh namenjenih sredstev);

29.  poudarja, da plačila v okviru začasnega mednarodnega mehanizma niso bila namenjena ali izvedena preko predsedniškega urada Palestinske uprave ali ministrstva za finance, temveč so bili računi poravnani z neposrednimi plačili ali pa so bila posameznim upravičencem izplačana gotovinska plačila; ugotavlja, da sredstva niso zajemala varnostnega osebja ali politične ravni;

30.  obžaluje, da finančna pomoč ni odtehtala tragičnih razmer v Palestini in da so se gospodarski, socialni in človeški pogoji v zadnjih mesecih poslabšali[30];

31.  pozdravlja dejstvo, da je mogoče z začasnim mednarodnim mehanizmom in brez sodelovanja vlade, ki jo vodi Hamas, več kot 140.000 gospodinjstvom z nizkimi prihodki, ki vključujejo več kot 800.000 oseb, neposredno zagotoviti skromna, vendar koristna sredstva v okviru Okna III, ter da je s podporo začasnega mednarodnega sporazuma nemoteni oskrbi osnovnih storitev v okviru Oken II mogoče preprečiti popolno odpoved delovanja bolnišnic in drugih osnovnih služb;

32.  kljub temu obžaluje počasno izvajanje Okna I začasnega mednarodnega mehanizma, ki podpira zagotavljanje osnovnih zalog in kritje tekočih stroškov za bolnišnice s programom pomoči Svetovne banke za ukrepanje ob izrednih dogodkih (ESSP); ugotavlja, da je prva dostava zdravil v okviru ESSP potekala le 24. januarja 2007 za bolnišnice v Gazi; poziva Komisijo, da analizira razloge za te zamude in predlaga nadomestne možnosti za zagotovitev pravočasnega izvajanja ciljev Okna I začasnega mednarodnega mehanizma;

33.  poudarja, da so mehanizmi kontrole in notranje revizije, ki jih palestinske oblasti vzpostavljajo od leta 2003, trdno jamstvo proti goljufijam in korupciji;

34.  ponavlja svoj poziv Izraelu, da spoštuje pravne obveznosti in nadaljuje s prenosom zadržanih palestinskih davčnih in carinskih prihodkov; poziva Izrael, da, če to zavrne, vsaj razmisli o preusmeritvi zadržanih davkov v začasni mednarodni mehanizem in s tem omogoči palestinskemu prebivalstvu, da poskrbi za svoje osnovne potrebe; poziva Izrael, da prispeva k potrebi palestinskega prebivalstva, da vzpostavi uspešno in samostojno gospodarstvo ter preneha z neupravičenim zaviranjem tega procesa;

35.  je seznanjen z dobrim analitičnim delom, ki ga je Svetovna banka opravila pri pregledu javnih odhodkov Zahodnega brega in Gaze; pozdravlja dejstvo, da je iz pregleda razvidno, da je palestinska uprava dosegla napredek zlasti na področju izobraževanja in zdravstva v primerjavi z drugimi državami z Bližnjega vzhoda in severne Afrike, ter na področju javne uprave in upravljanja javnih financ, kjer je palestinska uprava izvedla številne reforme med letoma 2002 in 2004, ki so zmanjšale korupcijo in izboljšale preglednost; poziva vse vpletene strani, da ponovno oživijo postopek reform in v ta namen resno preučijo natančna priporočila iz poročila Svetovne banke, zlasti tiste, ki zadevajo reformo javne uprave in upravljanja javnih financ, vključno s finančnim nadzorom in revizijami;

36.  pozdravlja dejstvo, da je med cilji in obveznostmi (na primer nedavni sporazum z mednarodnim revizijskim podjetjem) ministrstva za finance tudi reforma javnih financ ter zagotovitev popolne preglednosti in odgovornosti, vključno z izpolnjevanjem mednarodnih računovodskih standardov;

37.  poziva vse strani na palestinskem ozemlju, da storijo največ, kar lahko, za mirno rešitev sporov ter vzpostavijo in ohranijo trdno in uspešno vlado, ki bo lahko sodelovala z mednarodno skupnostjo ter učinkovito uporabljala sredstva EU in mednarodnih donatorjev;

38.  pozdravlja sporazume iz Meke, ki so bili doseženi med Fatahom in Hamasom v začetku februarja 2007, ki bi lahko v veliki meri razrešili palestinske notranje težave; spodbuja nadaljevanje dialoga med predsednikom palestinske uprave Mahmudom Abbasom in izraelskimi oblastmi; upa, da bo dialog vzpostavljen tudi z vlado narodne enotnosti, ki mora spoštovati mednarodno pravo in pretekle sporazume; poziva Komisijo in države članice, naj pritiskajo na Četverico, da se doseže trajna rešitev spora ter nadaljuje z mednarodno pomočjo palestinskemu prebivalstvu in s tem zagotovi, da bo vzpostavitev začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) imela svoje meje in se ne bo neomejeno nadaljevala;

39.  zato meni, da je za ohranjanje javnega reda pomembno, da so varnostne sile, napotene za ohranjanje miru in stabilnosti, usposobljene in opremljene, tudi s policijskim orožjem; meni, da je treba financiranje takega usposabljanja in opreme izvajati z ustreznimi nadzornimi ukrepi, ki so v pristojnosti predsednika palestinske uprave Mahmuda Abbasa, da se prepreči poraba sredstev za druge namene ali nezakonita dejanja; meni, da neplačevanje plač javnim uslužbencem, vključno z varnostnimi silami prispeva k poslabšanju političnih, družbenih in okoljskih razmer na palestinskih ozemljih;

40.  poudarja nevarnost sedanjega razpada palestinske uprave ter poudarja potrebo, da Evropska unija in mednarodna skupnost presežeta svojo humanitarno zavezanost in ponovno vlagata v izgradnjo zmogljivosti in varnosti, da življenjske razmere Palestincev ne bi bile dolgoročno ogrožene;

41.  poziva Komisijo, da z uporabo začasnega mednarodnega mehanizma ali drugega stalnega organa skupaj z drugimi finančnimi instrumenti razmisli o strategijah, ki lahko v bližnji prihodnosti obravnavajo ne le nujnih težav, ampak tudi večje število potreb večjega dela palestinskega prebivalstva; v vsakem primeru si prizadeva za podporo političnemu in gospodarskemu razvoju, ki bosta postopoma zmanjšala odvisnost palestinskih oblasti od mednarodne pomoči;

42.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču, EIB, parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom sredozemskih partnerjev.

MNENJE Odbora za zunanje zadeve (22.3.2007)

za Odbor za proračunski nadzor

o programu MEDA in finančni pomoči Palestini – ocena, izvajanje in nadzor
(2006/2128(INI))

Pripravljavka mnenja: Véronique De Keyser

POBUDE

Odbor za zunanje zadeve poziva Odbor za proračunski nadzor kot pristojni odbor, da v svoj predlog resolucije vključi naslednje pobude:

1.   pozdravlja sporazume iz Meke, ki so bili doseženi med Fatahom in Hamasom v začetku februarja; spodbuja nadaljevanje dialoga med predsednikom Abbasom in izraelskimi oblastmi; upa, da bo vzpostavljen dialog tudi z vlado narodne enotnosti; poziva Komisijo in države članice, naj pritiskajo na Četverico, da se doseže trajna rešitev spora ter nadaljuje z mednarodno pomočjo palestinskemu prebivalstvu in s tem zagotovi, da bo vzpostavitev začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) imela svoje meje in se ne bo neomejeno nadaljevala;

2.   pozdravlja rezultate, dosežene s programom MEDA II in poziva Komisijo, da nadaljuje svoja prizadevanja v okviru novega finančnega instrumenta za sosedsko politiko; poudarja, da so mehanizmi nadzora in notranje revizije, ki jih palestinske oblasti vzpostavljajo od leta 2003, trdno jamstvo proti goljufijam in korupciji;

3.   opominja, da je po priporočilih Evropskega sveta in Četverice iz junija 2006 pozdravil vzpostavitev začasnega mednarodnega mehanizma (TIM) za palestinske oblasti s strani EU in njegovo poznejšo obnovitev;

4.   ugotavlja, da je to začasno finančno sredstvo popolnoma pregledno in v partnerstvu s predsednikom palestinskih oblasti omogočilo, da se je omejila najbolj nezaslišano človeško trpljenje, ki je posledica zamrznitve evropske in mednarodne finančne pomoči, dejstva, da je Izrael delno plačal palestinske carinske prihodke in splošnega onemogočenega razvoja trajnostnega gospodarstva v sedanjem položaju zasedbe;

5.   kljub temu ugotavlja meje in pomanjkljivosti tega mehanizma ter ocenjuje, da začasnega mednarodnega mehanizma ni mogoče podaljševati v nedogled, da se ublaži trpljenje palestinskega prebivalstva in propad institucij, ki jih je v veliki meri financiral program MEDA; poziva Komisijo, naj preuči ostale načine za hitrejšo sprostitev mednarodne pomoči; meni, da je izplačevanje plač javnim uslužbencem, z začetkom pri vseh vrstah palestinske civilne policije (civilna policija, civilno krizno načrtovanje ter reševalne službe, zdravstvene storitve policije), katerih dejavnosti so strogo nevojaške in ki že v določenem obsegu sodelujejo v programu EU COPPS (Policijska misija Evropske unije za palestinska ozemlja), edini način za soočanje z nazadovanjem političnih, socialnih in gospodarskih razmer na palestinskem ozemlju; se sprašuje glede neznosne počasnosti, kar zadeva potrebe na področju izobraževanja in zdravja, s katero se izplačujejo dodeljena sredstva s prve postavke, ki jih upravlja Svetovna banka, iz različnih razlogov, nad katerimi nima nikakršnega nadzora; zato zahteva – zlasti po oblikovanju vlade narodne enotnosti, ki bo zavezana spoštovanju mednarodnega prava in sklenjenih sporazumov, ki priznavajo meje iz leta 1967 in vztrajajo na prekinitvi ognja – da se resno preuči možnost odprave mednarodnega embarga za palestinsko vlado; v vsakem primeru si prizadeva za podporo političnemu in gospodarskemu razvoju, ki bosta postopoma zmanjšala odvisnost palestinskih oblasti od mednarodne pomoči.

6.   poudarja nevarnost sedanjega razpada palestinskih upravnih organov; poudarja potrebo, da Evropska unija in mednarodna skupnost presežeta svojo humanitarno zavezanost in ponovno vlagata v izgradnjo zmogljivosti in varnosti, da življenjske razmere Palestincev ne bi bile dolgoročno ogrožene.

POSTOPEK

Naslov

Program MEDA in finančna pomoč Palestini – ocena, izvajanje in nadzor

Št. postopka

2006/2128(INI)

Pristojni odbor

CONT

Mnenje pripravil
  Datum razglasitve na zasedanju

AFET
15.6.2006

Okrepljeno sodelovanje – datum razglasitve na zasedanju

 

Pripravljavec/-ka mnenja
  Datum imenovanja

Véronique De Keyser
21.0.2006

Nadomeščeni/-a pripravljavec/-ka mnenja

 

Obravnava v odboru

30.1.2007

21.3.2007

 

 

 

Datum sprejetja

21.3.2007

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

40

16

1

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Roberta Alma Anastase, Panagiotis Beglitis, Monika Beňová, André Brie, Elmar Brok, Véronique De Keyser, Hélène Flautre, Hanna Foltyn-Kubicka, Maciej Marian Giertych, Ana Maria Gomes, Klaus Hänsch, Richard Howitt, Jana Hybášková, Anna Ibrisagic, Bogdan Klich, Helmut Kuhne, Vytautas Landsbergis, Eugen Mihăescu, Pasqualina Napoletano, Annemie Neyts-Uyttebroeck, Baroness Nicholson of Winterbourne, Raimon Obiols i Germà, Janusz Onyszkiewicz, Justas Vincas Paleckis, Ioan Mircea Paşcu, Alojz Peterle, Tobias Pflüger, Hubert Pirker, Michel Rocard, Raül Romeva i Rueda, Libor Rouček, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Jacek Saryusz-Wolski, Marek Siwiec, István Szent-Iványi, Antonio Tajani, Charles Tannock, Inese Vaidere, Geoffrey Van Orden, Ari Vatanen, Kristian Vigenin, Jan Marinus Wiersma, Francis Wurtz

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Giulietto Chiesa, Alexandra Dobolyi, Árpád Duka-Zólyomi, David Hammerstein Mintz, Pierre Jonckheer, Evgeni Kirilov, Achille Occhetto, Lapo Pistelli, Miguel Portas, Antolín Sánchez Presedo, Luis Yañez-Barnuevo García

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Věra Flasarová, Manolis Mavrommatis, Ria Oomen-Ruijten

Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)

 

POSTOPEK

Naslov

Program MEDA in finančna pomoč Palestini – ocena, izvajanje in nadzor

Številka postopka

2006/2128(INI)

Pristojni odbor
  Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju

CONT
15.6.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje
  Datum razglasitve na zasedanju

INTA
15.6.2006

DEVE
15.6.2006

AFET
15.6.2006

 

 

Odbori, ki niso dali mnenja
  Datum sklepa

INTA
11.7.2006

DEVE
11.7.2006

 

 

 

Okrepljeno sodelovanje
  Datum razglasitve na zasedanju

 

 

 

 

 

Poročevalec(-ka)
  Datum imenovanja

Rodi Kratsa-Tsagaropoulou
4.5.2006

Obravnava v odboru

20.12.2006

28.2.2007

5.6.2007

 

 

Datum sprejetja

5.6.2007

Izid končnega glasovanja

soglasno

 

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Herbert Bösch, Paulo Casaca, Antonio De Blasio, Szabolcs Fazakas, Christofer Fjellner, Ingeborg Gräßle, Rodi Kratsa-Tsagaropoulou, Hans-Peter Martin, Jan Mulder, Francesco Musotto, José Javier Pomés Ruiz, Alexander Stubb

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Daniel Caspary, Edit Herczog, Monica Maria Iacob-Ridzi, Bill Newton Dunn, Paul Rübig, Margarita Starkevičiūtė

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

 

Datum predložitve

7.6.2007

Pripombe
(na voljo samo v enem jeziku)