POROČILO o spremenjenemu predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

7.6.2007 - (KOM(2006)0110 – C6‑0157/2006 – 2003/0218(CNS))

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Carlos Coelho

PREDLOG SKLEPA EVROPSKEGA PARLAMENTA

o spremenjenemu predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav

(KOM(2006)0110 – C6‑0157/2006 – 2003/0218(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

– ob upoštevanju spremenjenega predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0110)[1],

– ob upoštevanju člena 63(3), točke 3(a) pogodbe o ES,

– ob upoštevanju člena 67 pogodbe o ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6-0157/2006),

– ob upoštevanju člena 51 Poslovnika,

– ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0211/2006),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni predlog v skladu s členom 250(2) pogodbe o ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva k sprožitvi usklajevalnega postopka, predvidenega v skupni izjavi z dne 4. marca 1975, če Svet namerava odstopati od besedila, ki ga je odobril Parlament;

5.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA 3
(3) Pomemben korak proti uporabi novih elementov je vključevanje biometričnih identifikatorjev, ki vzpostavijo zanesljivejšo povezavo med imetnikom in dovoljenjem za prebivanje kot pomemben prispevek za zagotovitev njegove zaščite pred zlorabo. Treba je upoštevati tehnične zahteve, določene v dokumentu ICAO št. 9303 o strojno berljivih vizumih.	(3) Pomemben korak proti uporabi novih elementov je vključevanje biometričnih identifikatorjev, ki vzpostavijo zanesljivejšo povezavo med imetnikom in dovoljenjem za prebivanje kot pomemben prispevek za zagotovitev njegove zaščite pred zlorabo. Za dovoljenja za prebivanje bi se morale uporabljati enako stroge varnostne zahteve, kot so bile določene za nacionalne osebne izkaznice.
Obrazložitev
Treba je poudariti, da dovoljenje za prebivanje ni potna listina. Ker se tehnične zahteve v dokumentu ICAO št. 9303 nanašajo izključno na potne listine, se na tem mestu logično ne uporabljajo. Poleg tega se uredba Evropske unije ne bi smela sklicevati na dokument št. 9303, ki je bil že večkrat popravljen s postopkom, ki ni pregleden in demokratično legitimen.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA 3 A (novo)
	(3a) Biometrični identifikatorji v enotnih dovoljenjih za prebivanje naj se uporabljajo samo za preverjanje verodostojnosti dokumenta in istovetnosti imetnika z neposredno razpoložljivimi primerljivimi značilnostmi, če je predložitev dovoljenja za prebivanje zakonsko predpisana.
Obrazložitev
Ker mora biti razlog za vgradnjo biometričnih identifikatorjev v dovoljenje za prebivanje nedvoumen, ustrezen, sorazmeren in jasen, je prav, da se to vnese v besedilo uredbe. Pomembna prednost vključitve biometričnih identifikatorjev je vzpostavitev zanesljivejše povezave med imetnikom in dovoljenjem za prebivanje.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 5
(5) Ta uredba določa samo tiste tehnične zahteve, ki niso zaupne; te zahteve je treba dopolniti z nadaljnjimi zahtevami, ki lahko ostanejo tajne, da se prepreči prenarejanje in ponarejanje, in ki ne smejo vsebovati osebnih podatkov ali napotil na takšne podatke. Pooblastila za sprejetje takšnih dopolnilnih tehničnih zahtev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki ji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume.	(5) Ta uredba določa samo tiste tehnične zahteve, ki niso zaupne; te zahteve je treba dopolniti z nadaljnjimi zahtevami, ki lahko ostanejo tajne, da se prepreči prenarejanje in ponarejanje, in ki ne vsebujejo osebnih podatkov ali napotil na takšne podatke. Pooblastila za sprejetje takšnih dopolnilnih tehničnih zahtev bi bilo treba prenesti na Komisijo, ki ji pomaga odbor, ustanovljen s členom 6 Uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 z dne 29. maja 1995 o enotni obliki za vizume.
Obrazložitev
Biometrični identifikatorji naj bi pripomogli k vzpostavitvi zanesljivejše povezave med imetnikom in dovoljenjem za prebivanje. Če bi bili med nadaljnje zahteve vključeni še osebni podatki, bi se zgolj povečala nevarnost prenarejanja in ponarejanja.
Predlog spremembe 4 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 2, odstavek 1, točka (d) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
d) tehnične zahteve za nosilec za shranjevanje podatkov za biometrične značilnosti in njihovo varnost, vključno s preprečevanjem nepooblaščenega dostopa;	d) tehnične zahteve za nosilec za shranjevanje podatkov za biometrične značilnosti in njihovo varnost, zlasti za ohranjanje neokrnjenosti, verodostojnosti in zaupnosti teh podatkov ter njihovo uporabo v skladu s cilji te uredbe, vključno s preprečevanjem nepooblaščenega dostopa;
Obrazložitev
Tehnične zahteve so bistvenega pomena za zaščito zasebnosti, zato je prav, da se izrecno navede, katera merila je treba spoštovati.
Predlog spremembe 5 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 2, odstavek 1, točka (e) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
e) zahteve za kakovost in skupne standarde za podobo obraza in podobe prstnih odtisov.	e) zahteve za kakovost in skupne standarde za podobo obraza in podobe prstnih odtisov, skupne obveznosti ali zahteve za svojevrstne značilnosti teh podob, skupna metodologija in najboljše prakse za njihovo uporabo, nadomestni postopki za osebe, ki nimajo čitljivih prstnih odtisov ali katerih istovetnost bi bila lahko napačno ugotovljena;
Obrazložitev
Treba je predvideti nadomestne postopke, s katerimi se bodo upoštevali vsi možni primeri oseb, ki bodisi ne morejo dati čitljivih prstnih odtisov bodisi bi bili lahko napačno identificirani. Takšni primeri niso redki, zato bi bilo treba z uredbo predvideti ustrezne postopke, ki bi omogočali, da te osebe ne bi trpele posledic pomanjkljivosti v sistemu.
Predlog spremembe 6 ČLEN 1, TOČKA 2 Člen 2, odstavek 1, točka (e a) (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	(ea) ustrezni postopki in posebna pravila za zaščito otrok, katerih biometrične značilnosti so zbrane, zlasti ob odvzemu prstnih odtisov;
Obrazložitev
Treba je opozoriti na potrebo po posebnih pravilih in ustreznih postopkih za zaščito temeljnih pravic otrok.
Predlog spremembe 7 ČLEN 1, TOČKA 2 A (novo) Člen 2, odstavek 2 a (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	(2a) V člen 2 se vključi naslednji odstavek 2a:
	„2a. Sprejeti izvedbeni ukrepi se redno posredujejo Evropskemu parlamentu.“
Predlog spremembe 8 ČLEN 1, TOČKA 3 A (novo) Člen 3, odstavek 1 a (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	(3a) V člen 3 se vključi naslednji odstavek 1a:
	„1a. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam pristojnih organov, pooblaščenih za dostop do biometričnih identifikatorjev v enotnih dovoljenjih za prebivanje v skladu z določbami te uredbe, in vsako morebitno spremembo tega seznama. Seznam za vsak organ posebej navaja, katere podatke lahko išče in v kakšne namene. Komisija zagotovi, da se seznam objavi vsako leto v Uradnem listu Evropske unije, in vključi posodobljen seznam pristojnih organov na svojo spletno stran.“
Obrazložitev
Zaradi zaščite zasebnosti je zelo pomembno, da do podatkov dostopajo samo pooblaščeni organi. Komisija bi morala izkoristiti dano priložnost in v predlogu jasno opredeliti, kateri organi so pristojni za preverjanje dovoljenj za prebivanje. Seznam pristojnih organov bi moral biti objavljen. Če bo poleg tega v dovoljenje za prebivanje vključen še dodatni čip za e-storitve, se bo število organov, ki bodo lahko dostopali do dovoljenj za prebivanje, povečalo. Osebe, ki so morale dati svoje podatke, bi morale vedeti, kateri organi bodo imeli dostop do njihovih osebnih podatkov.
Predlog spremembe 9 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 4, pododstavek 2 (Uredba (ES) št. 1030/2002)
Na nosilcu za shranjevanje podatkov dovoljenja za prebivanje iz člena 4a ni nobenih podatkov v strojno berljivi obliki, razen če niso predvideni v tej uredbi ali njeni prilogi ali če jih v povezanem dokumentu za potovanje ne navede država izdajateljica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo. Države članice lahko v dovoljenje za prebivanje vključijo dodatni kontaktni čip, kot je določeno v delu 16 Priloge k tej uredbi, za e-storitve, kot sta e-uprava in e-poslovanje.	Na nosilcu za shranjevanje podatkov dovoljenja za prebivanje iz člena 4a ni nobenih podatkov v strojno berljivi obliki, razen če niso predvideni v tej uredbi ali njeni prilogi ali če jih v povezanem dokumentu za potovanje ne navede država izdajateljica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.
Obrazložitev
Evropski parlament namenoma ne vidi ovir za uporabo dovoljenja za bivanje v nove namene zaradi vključitve dodatnega kontaktnega čipa za e-storitve. Vseeno pa najnovejše tehnično poročilo Komisije, v katerem so navedene različne možnosti, njihove prednosti in slabosti, zamolči vse druge vidike zaščite in varovanja občutljivih podatkov. Prav ti vidiki zahtevajo dodatna pojasnila.
Predlog spremembe 10 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 4 a (Uredba (ES) št. 1030/2002)
Enotna oblika dovoljenj za prebivanje vključuje nosilec za shranjevanje podatkov s podobo obraza. Države članice vključijo tudi prstne odtise v interoperabilnih oblikah. Podatki so zaščiteni ter nosilec za shranjevanje podatkov je primerno zmogljiv in lahko varuje neokrnjenost, verodostojnost in zaupnost podatkov.	Enotna oblika dovoljenj za prebivanje vključuje nosilec za shranjevanje podatkov s podobo obraza in dve podobi prstnih odtisov imetnika, obe v interoperabilnih oblikah. Podatki so zaščiteni ter močno zaščiten nosilec za shranjevanje podatkov je primerno zmogljiv in lahko varuje neokrnjenost, verodostojnost in zaupnost podatkov.
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da se zagotovi visoka stopnja zaščite nosilca za shranjevanje.
Predlog spremembe 11 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 4 b, odstavek 1 (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	(5a) Vstavi se naslednji člen 4b:
	„Člen 4b
	1. Nosilec za shranjevanje podatkov uporabljajo le organi, ki so v državah članicah pristojni za branje in shranjevanje biometričnih podatkov in so našteti v skladu s členom 3(1a).“
Obrazložitev
Prav je, da se v uredbi jasno zapiše, kateri organi lahko dostopajo do podatkov. Nepooblaščeno dostopanje ni sprejemljivo iz naslova zaščite zasebnosti.
Predlog spremembe 12 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 4 b, odstavek 2 (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	2. Biometričnih podatkov, zapisanih v nosilec za shranjevanje podatkov, ne sme spreminjati ali brisati noben organ. Kadar je treba spremeniti ali izbrisati podatke, se izda novo dovoljenje za bivanje.
Obrazložitev
Zagotoviti je treba, da po izdaji dovoljenja za prebivanje na nosilec za shranjevanje podatkov ni možno dodajanje novih podatkov. Če se izkaže, da so spremembe nujne, se izda novo dovoljenje za prebivanje, kar imetniku omogoča, da je s spremembami seznanjen.
Predlog spremembe 13 ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo) Člen 4 b, odstavka 3 in 4 (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	3. Odločitve s pomembnimi posledicami za varstvo podatkov, kot so odločitve o registriranju podatkov in o dostopu do njih, o njihovi kakovosti, tehnični skladnosti nosilca za shranjevanje podatkov in o zaščiti biometričnih identifikatorjev, se sprejemajo s predpisom ob polni udeležbi Evropskega parlamenta.
	4. Evropski nadzornik za varstvo podatkov ima pri vseh odločitvah s posledicami za varstvo podatkov posvetovalno vlogo.
Obrazložitev
Evropskemu parlamentu bi morala biti omogočena ustrezna vloga pri vseh odločitvah v zvezi z varstvom in zaščito podatkov, da se zagotovi strožji demokratični nadzor in zakonitost obdelave podatkov. Poročevalec tudi meni, da bi moral svoje mnenje o sprejetih odločitvah izraziti evropski nadzornik za varstvo podatkov, saj je to jamstvo, da se z odločitvami polno spoštujejo načela glede varstva podatkov.
Predlog spremembe 14 ČLEN 1, TOČKA 6 A (novo) Člen 9, odstavek 4 a (novo) (Uredba (ES) št. 1030/2002)
	(6a) V člen 9 se doda naslednji odstavek 4a:
	„4a. Države članice Komisiji redno pošiljajo ocene v zvezi z uporabo te uredbe. Ocene se pripravijo na osnovi skupno dogovorjenih standardov, zlasti kar zadeva pravila o omejevanju namenov, za katere se podatki lahko uporabijo, in organe, ki so pooblaščeni za dostopanje do podatkov. Komisiji sporočajo tudi težave, s katerimi se srečujejo pri uporabi te uredbe. S Komisijo in med sabo si izmenjujejo informacije o najboljših praksah.“
Obrazložitev
Zelo pomembno je, da obstaja sistem učinkovitega nadzora, kar bo spodbudilo zaupanje v biometrijo.

• [1]  Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

I. Okoliščine

Z namenom uskladiti različne oblike dovoljenj za prebivanje, ki jih države članice izdajajo državljanom tretjih držav, je bila 13. junija 2002 sprejeta Uredba Sveta (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav. 24. septembra 2003 je Komisija predstavila predlog spremembe te uredbe. Predlog je bil vezan na predlog o spremembi uredbe Sveta (ES) št. 1683/95 o enotni obliki za vizume. Vseeno so pri tehničnih vprašanjih nastopile težave zaradi možne nezdružljivosti brezžičnih čipov pa tudi glede možne oblike (nalepka ali ločena kartica). V obeh primerih je obravnava uredb stekla po postopku posvetovanja, kar je pomenilo, da je bil Parlament vključen v obravnavo.

Poročevalec, ki je že tedaj dobil nalogo, da preuči oba predloga, je takoj izrazil določeno zadržanost. Komisija se je odločila, da enega od predlogov umakne in se je zavezala, da bo spremenjeno različico predloga o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav predložila, ko bodo odpravljene tehnične nejasnosti.

Enotna oblika vizuma je tesno povezana z vzpostavitvijo sistema VIS, tj. sistema za izmenjavo podatkov o vizumih med državami članicami na skupni tehnični platformi s schengenskim informacijskim sistemom druge generacije, in bo torej obravnavana znotraj njega.

Kar zadeva enotno obliko dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, je Komisija 13. marca 2006 predstavila spremenjeni predlog uredbe Sveta o spremembi uredbe (ES) št. 1030/2002. Predloga (o dovoljenju za prebivanje in vizumih) sta bila zaradi različnih ciljev ločena. V prvem primeru gre za določitev obveznih biometričnih identifikatorjev za prosilce za vizum in oblikovanje pravnega okvira[1], v drugem primeru pa za pripravo enotne oblike dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav v Evropski uniji. Vprašanje enotne oblike dovoljenja za prebivanje je bilo na podlagi člena 63, točke 3(a) pogodbe o ES Evropskemu parlamentu ponovno posredovano v posvetovanje.

Pregled predloga

Novi predlog obravnava uvedbo biometričnih podatkov (podoba obraza in dve podobi prstnih odtisov imetnika) v dovoljenje za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje v obliki nalepke se bo izdajalo v obdobju največ dveh let po sprejetju tehničnih zahtev[2].

Države članice, ki nameravajo v dovoljenje za prebivanje vključiti kontaktni čip za e-storitve, to lahko storijo na natančno določenem mestu, in sicer na točki 16, ki jo določa priloga k predlogu[3]. S tem, ko bi države članice v dovoljenje za prebivanje lahko vključile dodatni nosilec za shranjevanje podatkov za nacionalno uporabo, bi jim bilo omogočeno, da upoštevajo doseženo stopnjo razvoja glede potrjevanja verodostojnosti, certificiranja, digitalnega podpisa in storitev e-uprave za državljane tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene izmed držav članic. Seveda je uporaba kontaktnega čipa[4] – ali katere koli druge tehnično izvedljive rešitve – v dovoljenju za prebivanje, kjer so shranjeni biometrični podatki, sprejemljiva le, če zanjo veljajo stroga pravila v zvezi z varstvom podatkov in če je poskrbljeno za vsa potrebna jamstva.

Stališče poročevalca

Poročevalec novi predlog pozdravlja kot pozitivno prizadevanje za uskladitev različnih oblik dovoljenj za prebivanje, ki jih države članice izdajajo državljanom tretjih držav. Zelo pozitivno je tudi dejstvo, da so vizumi in dovoljenja za prebivanje v nasprotju s prvim predlogom Komisije iz leta 2003[5] obravnavani ločeno, saj smo v prvem delu tega poročila ugotovili, da gre za dve različni področji. Drugič, poročevalec želi poudariti, da dovoljenje za prebivanje ni dokument za potovanje in da ga je treba obravnavati kot osebni dokument, ki se bo lahko uporabljal na schengenskem območju. To pomeni, da bi bila znotraj tega območja istovetnost vseh državljanov tretjih držav, ki na ozemlju Evropske unije bivajo zakonito in so torej imetniki dovoljenja za prebivanje, lahko ugotovljena na enak način. To tudi pojasnjuje, zakaj naj bi za dovoljenje za prebivanje (ki se torej obravnava kot običajni osebni dokument) veljale enako stroge zahteve, ki glede varnosti veljajo za nacionalne osebne izkaznice, ne da bi se bilo treba prilagoditi zahtevam iz dokumenta ICAO št. 9303 o strojno berljivih vizumih. Nenazadnje se morajo te zahteve uporabljati zgolj in samo za potne listine, sam dokument pa je bil že večkrat spremenjen s postopkom, ki ni pregleden in demokratično legitimen. Sklicevanje na standarde ICAO v tretji uvodni izjavi novega predloga in njegovi prilogi je treba nadomestiti z visokimi varnostnimi zahtevami, opredeljenimi glede na posebne cilje, za katere se bo uporabljalo dovoljenje za prebivanje.

Bistvo predloga je uvedba biometričnih identifikatorjev, tj. radiofrekvenčnega čipa (RFID), ki bo vseboval podobo obraza (v dveh letih od sprejetja tehničnih ukrepov) in prstne odtise v interoperabilnih oblikah (v treh letih). Poročevalec se načeloma strinja z namenom predloga, tj. uporabo biometričnih podatkov za večjo varnost imetnikov dovoljenj za prebivanje. Uvedba biometričnih podatkov bo dejansko prispevala k preprečevanju njihove zlorabe, saj bo onemogočeno ponarejanje in izrabljanje istovetnosti nekoga drugega. Pomembna prednost uporabe biometričnih elementov je tudi vzpostavitev zanesljivejše povezave med dovoljenjem za prebivanje in imetnikom. Vseeno pa je treba skupaj z uvedbo in obdelovanjem biometričnih podatkov za osebne dokumente poskrbeti za solidna in resna jamstva v zvezi z načinom njihovega zbiranja in uporabe. Biometrični podatki v dovoljenjih za prebivanje naj bi se uporabljali samo za preverjanje verodostojnosti dokumenta in istovetnosti imetnika z neposredno razpoložljivimi primerljivimi značilnostmi. Kot je pravilno opozoril nekdanji evropski komisar za pravosodje in notranje zadeve Antonio Vitorino, biometrični podatki, podobno kot vsa druga tehnologija, niso nevarni sami po sebi, temeljne pravice lahko ogrozi le njihova uporaba[6].

V novem predlogu je vendarle nekaj vprašanj, ki jih je treba dodatno pojasniti, zlasti kar zadeva zbiranje biometričnih podatkov. Države članice bi morale pripraviti seznam skupnih obveznosti ali zahtev, s katerimi bi se upošteval posebni značaj teh podatkov. Poleg tega bi bilo za lažjo uporabo biometričnega dovoljenja za prebivanje primerno opredeliti skupno metodologijo in najboljše prakse za države članice.

Poročevalec žal ugotavlja, da v predlogu ni določb v zvezi z zbiranjem biometričnih podatkov pri otrocih. Dodatna pojasnila o tem vprašanju bi bila dobrodošla.

Poročevalec opozarja tudi na to, da predlog ne navaja nadomestnih postopkov za osebe, ki zaradi fizičnih razlogov, npr. deformacije ali nesreče, ne morejo zagotoviti uporabnih prstnih odtisov ali podobe obraza. Zato je ob določbi o obvezni podobi obraza in prstnih odtisov treba predvideti izjemo za vse osebe, ki biometričnih podatkov ne morejo dati zaradi telesnih poškodb, in tako zavarovati njihovo dostojanstvo. Izjema glede odvzema prstnih odtisov ne sme vplivati na varnost, ki jo nudi dovoljenje za prebivanje, niti ne sme stigmatizirati posameznikov z nečitljivimi prstnimi odtisi. Razlog za izjemo se lahko shrani v čip v dovoljenju za prebivanje.

Kot smo že navedli, je z dostopom do e-storitev (e-uprava, zdravje, ugotavljanje istovetnosti itd.) z osebnimi izkaznicami in dovoljenji za prebivanje ter vključitvijo dodatnega čipa povezanih več pomembnih vprašanj. V ugotovitvah, ki jih je odbor iz člena 6 sprejel februarja 2007, so nakazani možni odgovori glede tehničnih možnosti v zvezi z združljivostjo različnih vrst čipov[7], na katerih bi bili shranjeni tako biometrični podatki kot nacionalne značilnosti. Poročevalec se zaveda pomena tehničnih vprašanj, a vseeno želi izraziti obžalovanje nad tem, da besedilo ne obravnava vprašanja varnosti v sistemu, ki je sestavljen iz različnih delov. Ne glede na tip čipa, ki bo izbran, in posledice, ki jih bo to imelo s tehničnega vidika[8], je enako pomembno, da bo izbrana rešitev zagotavljala visoko stopnjo varnosti občutljivih podatkov (kot so biometrični podatki). Ali bo v nasprotju s trenutnim stanjem možno zagotoviti, da se bodo storitve e-uprave izvajale v sorazmerno „varnem“ okolju? Dokler na to vprašanje ne dobimo zadovoljivega odgovora, bi morali vprašanje vnosa podatkov za e-storitev v tej točki skrbno pretehtati, saj si ne smemo dovoliti prenagljenih rešitev, za katere bi morali kasneje priznati, da niso bile dovolj premišljene, da so bile predrage ali tehnološko zastarele, ali celo, da bi lahko ogrozile varnost občutljivih podatkov. Pri vsem skupaj gre za zaupanje, ki ga imajo ljudje v uporabo biometrije.

Pripraviti bi bilo treba seznam meril, ki bi morala biti izpolnjena še pred uvedbo možnosti shranjevanja podatkov za e-storitve, denimo seznam z natančno opredeljenimi načini uporabe in podatki, ki se bodo hranili.

Kot je navedeno v prvi uvodni izjavi predloga, je eden od ciljev amsterdamske pogodbe na Evropsko komisijo prenesti pravico do pobude z namenom sprejemanja ustreznih ukrepov na področju usklajene politike priseljevanja. Zato mora Evropska komisija jasno opredeliti, kateri organi bodo pristojni za izvajanje pregledov dovoljenj za prebivanje. To bo še pomembneje, če bo dejansko omogočen dostop do e-storitev, saj se bo v tem primeru bistveno povečalo število organov, ki bodo lahko dostopali do dovoljenj za prebivanje. Za preprečevanje zlorab občutljivih podatkov bo torej izjemno pomembno, da bodo imele države članice, ki bodo izdajale dovoljenja za prebivanje, in države članice, v katerih bo treba ugotoviti istovetnost državljanov tretjih držav, natančen seznam pristojnih organov, pooblaščenih za nadzor nad dovoljenji za prebivanje.

Prav tako je treba opozoriti na vlogo evropskega nadzornika za varstvo podatkov v vseh zadevah, povezanih z varstvom podatkov. V okviru svetovalne vloge bi izjemno pomagal pri vseh odločitvah, ki lahko vplivajo na varstvo podatkov, kot so uvedba biometričnih podatkov in dostop do njih, njihova kakovost in zbiranje, tehnična skladnost nosilca za shranjevanje podatkov in izvajanje varnostnih ukrepov za zaščito biometričnih značilnosti[9].

Končni in splošnejši razmislek je povezan z bistveno spremembo, ki bo potrebna na območju svobode, varnosti in pravice. Poročevalec meni, da se mora za celotni naslov IV pogodbe o ES uporabljati običajni zakonodajni postopek, tj. postopek soodločanja iz člena 251 pogodbe o ES[10]. Zaradi tega poročevalec Komisijo poziva, naj pripravi predloge za večjo usklajenost na tem področju.

• [1]  Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Skupnih konzularnih navodil o vizumih za diplomatska in konzularna predstavništva glede uvedbe biometričnih podatkov, vključno z določbami o organizaciji sprejema in obravnavanja vlog za izdajo vizuma, KOM(2006)269 konč.
• [2]  Točka 1 a) priloge h KOM(2006)110.
• [3]  Glej točko 16 priloge k uredbi (KOM(2006)110). Predlog za vgradnjo kontaktnega čipa za uporabo novih tehnologij, kot je e-uprava ali digitalni podpis, je bil dodan na prošnjo estonske vlade, ki želi enakovredno obravnavati svoje državljane in državljane tretjih držav na njenem ozemlju tako, da vsem izdaja osebne izkaznice in dovoljenja za prebivanje, ki jim omogočajo dostop do e-storitev.
• [4]  Uporaba kontaktnega čipa za nacionalno uporabo je neobvezna. Glej točko 16 priloge k uredbi (KOM(2006)110).
• [5]  KOM (2003)558.
• [6]  Mnenje evropskega komisarja za pravosodje in notranje zadeve Antonia Vitorina na javni predstavitvi, ki jo je pripravil Evropski parlament 2. marca 2004.
• [7]  Predstavljene so tri možnosti: 1) brezkontaktni čip za biometrične podatke in kontaktni čip za nacionalno uporabo; 2) en sam brezkontaktni čip tako za nacionalne podatke kot za biometrične identifikatorje z jasno ločeno zgradbo in dostopom; 3) en sam čip z dvojnim vmesnikom, tj. brezkontaktnim za biometrične podatke in kontaktnim za nacionalne podatke.
• [8]  Denimo rok za sprejetje in izvedbo tehničnih specifikacij, zmogljivost shranjevanja, stroški izdelave in trajnost.
• [9]  Glej mnenje evropskega nadzornika za varstvo podatkov o spremenjenem predlogu Uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 1030/2002 o enotni obliki dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav, Bruselj, 16. oktober 2006.
• [10]  Razširitev postopka soodločanja v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice je omogočil Sklep Sveta z dne 22. decembra 2004 o uporabi postopka iz člena 251 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določena področja iz Naslova IV tretjega dela te pogodbe, UL L 396, 31.12.2004, str. 45. Žal je bilo področje zakonitega priseljevanja državljanov tretjih držav v države članice in med njimi iz člena 63(3)(a) izpuščeno, zato je zanj še vedno potrebno soglasje v Svetu in se uporablja postopek posvetovanja z Evropskim parlamentom (glej uvodno izjavo 7 navedenega sklepa Sveta).

MANJŠINSKO MNENJE

Giusto Catania

Drugi spremenjeni predlog, ki v uredbo 1030/2002, ki določa enoten format za dovoljenja za bivanje državljanov tretjih držav, vključuje informacije o biometričnih podatkih, zbuja številne skrbi glede tehnične izvedljivosti, finančnih stroškov in tveganja zlorabe. Še vedno ni jasno, ali uvedba biometričnih identifikatorjev v resnici povečuje varnost ali predstavlja grožnjo varnosti zaradi tveganj zlorabe, tehnoloških pomanjkljivosti in pomanjkanja preglednosti ter dobrega varstva podatkov. Prvotni predlog Komisije se je tudi izkazal za tehnično nemogočega, del finančnih virov, namenjenih za njegovo izpeljavo, pa je bil porabljen. Iz teh razlogov ne moremo podpreti spremenjenega predloga Komisije, ki bi ponovno dvignil finančne stroške in povzročil tehnične težave, ki bi bile popolnoma neprimerne za dodano vrednost varnosti.

POSTOPEK

Naslov	Enotna oblika dovoljenja za prebivanje za državljane tretjih držav (sprememba Uredbe (ES) št. 1030/2002 )
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0110 - C6-0157/2006 - 2003/0218(CNS)
Datum posvetovanja z EP	17.5.2006
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 1.6.2006
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Carlos Coelho 1.6.2006
Obravnava v odboru	27.11.2006		11.4.2007		8.5.2007		5.6.2007
Datum sprejetja	5.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	31 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giusto Catania, Carlos Coelho, Fausto Correia, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Adina-Ioana Vălean, Manfred Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Gérard Deprez, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Bogdan Klich, Jean Lambert, Marianne Mikko, Hubert Pirker
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Aloyzas Sakalas