POROČILO o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

11.6.2007 - (KOM(2006)0636 – C6‑0363/2006 – 2006/0206(COD)) - ***I

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane
Poročevalec: Dimitrios Papadimoulis

Postopek : 2006/0206(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
A6-0227/2007
Predložena besedila :
A6-0227/2007
Sprejeta besedila :

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

(KOM(2006)0636 – C6‑0363/2006 – 2006/0206(COD))

(Postopek soodločanja: prva obravnava)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (KOM(2006)0636)[1],

–   ob upoštevanju členov 251(2), 133 in 175(1) Pogodbe o ES, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C6‑0363/2006),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–   ob upoštevanju členov 51 in  35 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenja Odbora za mednarodno trgovino (A6-0227/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga KomisijaPredlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Naslov

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra

Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra, cinabaritne rude, kalomela, spojin živega srebra in nekaterih proizvodov, ki vsebujejo živo srebro

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe člena 1.

Predlog spremembe 2

Navedba sklicevanja 1

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 133 ter člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

Obrazložitev

Dvojna pravna podlaga ni upravičena. Glede na sodno prakso Sodišča Evropskih skupnosti je treba dvojno pravno podlago uporabljati le izjemoma, če je razvidno, da ima zakon hkrati več ciljev, od katerih nobeden ni sekundaren in posreden glede na druge. Vendar to v tem primeru ne drži, saj Komisija v obrazložitvenem memorandumu pojasnjuje, da ukrep temelji na cilju varovanja zdravja ljudi in okolja (člen 175 ES), ne pa na vidikih trgovinske politike (člen 133 ES).

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 1

(1) Izpust živega srebra je priznan za nevarnost svetovne razsežnosti, ki utemeljuje ukrepanje na nacionalni, regionalni in svetovni ravni.

(1) Izpust živega srebra je priznan za nevarnost svetovne razsežnosti, ki utemeljuje ukrepanje na lokalni, nacionalni, regionalni in svetovni ravni.

Obrazložitev

Izpust živega srebra in nevarnost, ki jo predstavlja, vplivata ne le na makroravni, ampak tudi in zlasti na mikroravni. Lokalni organi so bistvena povezava v sistemu ravnanja z odpadki, ker so v praksi ti organi tisti, ki so odgovorni za zagotavljanje varnega skladiščenja odpadkov, vključno z nevarnimi odpadki, kot je živo srebro (glej Direktivo 75/442/EGS o odpadkih in Direktivo 91/689/EGS o nevarnih odpadkih).

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 2

(2) V skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Strategiji Skupnosti za živo srebro je treba zmanjšati tveganje izpostavljenosti živemu srebru za ljudi in okolje.

(2) V skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o Strategiji Skupnosti za živo srebro ter z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. marca 20061 o tej strategiji je treba zmanjšati tveganje izpostavljenosti živemu srebru za ljudi in okolje.

 

1 UL C 291 E, 30.11.2006, str. 128.

Obrazložitev

Evropski parlament je v svoji resoluciji pozval Komisijo, naj zdravje ljudi in okolje zaščiti s pravno zavezujočimi ukrepi, s katerimi bodo odpravljeni izpusti živega srebra in njegovih spojin v okolje.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 3 a (novo)

 

(3a) Za živo srebro še ne veljajo zavezujoče omejitve po večstranskih sporazumih o okolju razen protokola o težkih kovinah iz leta 1998 h Konvenciji Ekonomske komisije OZN o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja.

Obrazložitev

Postopna odprava izvoza kovinskega živega srebra in njegovih spojin iz Skupnosti ne bo dovolj za zaščito zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki živega srebra, sproščenega v okolje, zato je potrebna tudi mednarodna zaveza, da se doseže dogovor o pravno zavezujočem instrumentu.

Predlog spremembe 6

Uvodna izjava 3 b (novo)

(3b) Evropski parlament in Svet sta priznala okoljske in družbene težave, ki izhajajo iz zaprtja rudnikov živega srebra v okrožju Almadén (Španija), ter sta menila, da je priporočljivo sprejeti ustrezne kompenzacijske ukrepe, da se prizadetim območjem omogočijo primerne rešitve za lokalno okolje, zaposlitev in gospodarsko dejavnost. Poleg tega je v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 14. marca 2006 Evropski parlament menil, da bi bili rudniki v Almadénu primerna lokacija za varno skladiščenje kovinskega živega srebra.

 

 

Obrazložitev

Vključitev sklicevanja na Almadén, uveljavljenega proizvajalca živega srebra v Evropski uniji, in resolucije o celotni oceni strategije Skupnosti glede živega srebra, ki jo je sprejel Evropski parlament.

Predlog spremembe 7

Uvodna izjava 4

(4) Izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti je treba prepovedati, da se znatno zmanjša svetovna ponudba živega srebra.

(4) Izvoz kovinskega živega srebra, cinabaritne rude, kalomela in spojin živega srebra iz Skupnosti je treba prepovedati, da se znatno zmanjša svetovna ponudba živega srebra. Države članice morajo imeti v skladu s členom 176 Pogodbe pravico do uvedbe širših in strožjih prepovedi.

Obrazložitev

Obseg prepovedi je treba razširiti in vanjo vključiti tudi spojine živega srebra, da se znatno zmanjša svetovna onesnaženost zaradi živega srebra. Države članice morajo imeti pravico uvajati strožje prepovedi.

Predlog spremembe 8

Uvodna izjava 4 a (novo)

(4a) Iz istega razloga je treba prepovedati tudi izvoz proizvodov, ki vsebujejo živo srebro in katerih dajanje na trg v Evropski uniji je že ali bo prepovedano. Komisija mora pripraviti prečiščen seznam takih proizvodov in ga vsako leto posodobiti na podlagi sprememb prava Skupnosti.

Obrazložitev

Prepoved je treba razširiti in vanjo vključiti tudi proizvode, ki vsebujejo živo srebro ter za katere veljajo omejitve pri uporabi in trženju v EU. Tako se bo znatno zmanjšala svetovna ponudba živega srebra. Zaradi preglednosti je treba te proizvode vključiti v prečiščen seznam, ki ga mora Komisija vsako leto posodobiti.

Izraz prepovedati je ustreznejši glede na to, da je nekaj mogoče urediti brez prepovedi.

Predlog spremembe 9

Uvodna izjava 4 b (novo)

(4b) Treba je prepovedati uvoz kovinskega živega srebra, cinabaritne rude, kalomela in spojin živega srebra, da se bolje zavarujeta zdravje ljudi in okolje v Evropski uniji.

Obrazložitev

Uvoz živega srebra je treba prepovedati, da se zmanjša količina živega srebra v Evropi in spodbudi predelava iz odpadkov in surovin.

Predlog spremembe 10

Uvodna izjava 5 a (novo)

(5a) Države članice morajo Komisiji redno predložiti informacije o kovinskem živem srebru, cinabaritni rudi in spojinah živega srebra, ki na njihovem ozemlju vstopajo v Unijo, jo zapuščajo ali se z njimi čezmejno trguje, da bi bilo mogoče pravočasno oceniti učinkovitost instrumenta. Vse informacije morajo biti zlahka dostopne javnosti.

Obrazložitev

Glede na to, da so nemudoma potrebni boljši podatki o tokovih živega srebra v Evropi (kar je priznal tudi 23. upravni svet programa Združenih narodov za okolje), je treba nujno poostriti obstoječe določbe o sledljivosti in poročanju o gibanju živega srebra, cinabaritne rude in spojin živega srebra ter po potrebi pripraviti nove.

Predlog spremembe 11

Uvodna izjava 6

Za zagotovitev možnosti varnega skladiščenja živega srebra, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, je primerno določiti odstopanje od člena 5(3)(a) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila o odlaganju odpadkov na odlagališčih za nekatere vrste odlagališč ter opredeliti, da se merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES ne uporabljajo za podzemno skladiščenje.

(6) Cilj Sklepa PARCOM št. 90/3 (Konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja iz virov na kopnem) je postopno popolnoma opustiti kloralkalne obrate z živosrebrovimi celicami do leta 2010. Za zagotovitev možnosti varnega začasnega skladiščenja živega srebra, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, je primerno določiti odstopanje od člena 5(3)(a) Direktive Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila o odlaganju odpadkov na odlagališčih za nekatere vrste odlagališč ter opredeliti, da se merila iz oddelka 2.4 Priloge k Odločbi Sveta 2003/33/ES z dne 19. decembra 2002 o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih na podlagi člena 16 in Priloge II k Direktivi 1999/31/ES ne uporabljajo za naddzemno skladiščenje in skladiščenje živega srebra, ki ga je mogoče varno vzeti iz skladišča.

Obrazložitev

Živosrebrove celice v kloralkalni industriji so daleč največja zaloga živega srebra v EU. Zato je treba postopno opustiti živosrebrove celice v kloralkalni industriji v smislu Sklepa PARCOM št. 90/3.

Kovinsko živo srebro je tekoče. Pojasniti je treba, da je sprejemljivo le začasno skladiščenje tekočega živega srebra. Njegova dokončna odstranitev mora biti le v strjeni obliki. Razvijajo se poslovni procesi za strditev kovinskega živega srebra in pričakuje se, da bodo na voljo v nekaj letih.

Predlog spremembe 12

Uvodna izjava 7

(7) Za zagotovitev skladiščenja, ki je varno za zdravje ljudi in okolje, morajo oceno varnosti, ki jo je treba izvesti za podzemno skladiščenje v skladu z Odločbo 2003/33/ES, dopolnjevati posebne zahteve, ocena varnosti pa se mora uporabljati tudi za skladiščenje, ki ne poteka pod zemljo.

(7) Za zagotovitev začasnega skladiščenja, ki je varno za zdravje ljudi in okolje, je treba oceno varnosti, ki jo je treba izvesti za podzemno skladiščenje v skladu z Odločbo 2003/33/ES, uporabljati tudi za nadzemno skladiščenje in skladiščenje živega srebra, ki ga je mogoče varno vzeti iz skladišča.

Obrazložitev

Predlog spremembe je v skladu s spremembo člena 3 istega vlagatelja. Skladiščenje tekočega živega srebra v rudnikih ustvarja tveganje, da bo to dejansko dokončna odstranitev. To ne bi bilo sprejemljivo, prav tako pa ne v skladu z varnostnimi določbami direktive o odlagališčih. Skladiščenje mora biti le začasno in le nadzemno ter takšno, da je mogoče živo srebro varno vzeti iz skladišča.

Predlog spremembe 13

Uvodna izjava 7 a (novo)

(7a) Kloralkalna industrija mora vse ustrezne podatke, povezane z razgradnjo živosrebrovih celic v njenih obratih, poslati Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic, da se olajša izvajanje uredbe. Industrijski sektorji, ki živo srebro pridobijo pri čiščenju zemeljskega plina ali kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, morajo ustrezne podatke prav tako poslati Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic. Komisija mora poskrbeti, da so te informacije dostopne javnosti.

Obrazložitev

Kloralkalna industrija se je prostovoljno zavezala, da bo Evropski komisiji predložila podatke o razgradnji živosrebrovih celic. Vseeno so ti podatki bistveni za zagotavljanje izvajanja uredbe in morajo biti zato vključeni v to uredbo. Enako mora veljati za druge industrijske sektorje, ki pridobivajo živo srebro. Podatke je treba predložiti Evropski komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic ter morajo biti javno dostopni v skladu z uredbo o dostopu do okoljskih zadev za institucije Skupnosti.

Predlog spremembe 14

Uvodna izjava 8

(8) Primerno je organizirati izmenjavo informacij, da se oceni, ali je treba sprejeti dopolnilne ukrepe za izvoz in skladiščenje živega srebra brez poseganja v pravila o konkurenci iz Pogodbe, zlasti člena 81.

(8) Primerno je organizirati izmenjavo informacij z vsemi zainteresiranimi stranmi, da se oceni, ali je treba sprejeti dopolnilne ukrepe za uvoz, izvoz, začasno skladiščenje ter dokončno odstranitev živega srebra, njegovih spojin in proizvodov, ki vsebujejo živo srebro, brez poseganja v pravila o konkurenci iz Pogodbe, zlasti člena 81.

Obrazložitev

Vse zainteresirane strani morajo sodelovati pri izmenjavi informacij v zvezi s tem, ali je treba sprejeti dopolnilne ukrepe. To mora vključevati tudi uvoz in dokončno odstranitev živega srebra ter določbe o spojinah živega srebra in proizvodih, ki vsebujejo živo srebro.

Predlog spremembe 15

Uvodna izjava 9

(9) Države članice morajo predložiti informacije o dovoljenjih, izdanih za naprave za skladiščenje, uporabi instrumenta in njegovih učinkih na trgu ter tako omogočiti pravočasno oceno instrumenta.

(9) Države članice morajo predložiti informacije o dovoljenjih, izdanih za naprave za začasno skladiščenje, uporabi instrumenta in njegovih učinkih na trgu ter tako omogočiti pravočasno oceno instrumenta.

Obrazložitev

Določiti je treba, da je mogoče le začasno skladiščenje živega srebra.

Predlog spremembe 16

Uvodna izjava 10 a (novo)

(10a) Komisija in države članice morajo spodbujati in povečevati ozaveščenost javnosti ter zagotovljati, da so javno dostopne informacije o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra, cinabaritne rude in spojin živega srebra ter o varnem skladiščenju kovinskega živega srebra.

Obrazložitev

Izkazalo se je, da je javna dostopnost informacij izjemno pomembna pri zagotavljanju visoke ravni varovanja zdravja ljudi in okolja.

Predlog spremembe 17

Uvodna izjava 11 a (novo)

(11a) Države članice morajo določiti pravila o kaznih, ki veljajo za kršitve določb te uredbe, in zagotoviti, da se ta izvajajo. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Obrazložitev

Zaradi kršitev te uredbe lahko pride do nevarnosti za zdravje ljudi in okolje, zato je treba pri kaznih za kršitve določiti uporaben in pregleden postopek.

Predlog spremembe 18

Uvodna izjava 11 b (novo)

 

(11b) Komisija in države članice morajo državam v razvoju in državam, katerih gospodarstvo je v prehodu, zagotavljati tehnično pomoč neposredno ali posredno s podporo projektov nevladnih organizacij, zlasti s pomočjo, ki spodbuja prehod na nadomestne tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in postopno opuščanje uporabe ter izpustov živega srebra in spojin živega srebra.

Obrazložitev

Prepoved izvoza živega srebra lahko kratkoročno zelo slabo vpliva na države v razvoju in države, katerih gospodarstvo je v prehodu, kjer se živo srebro še vedno uporablja, na primer pri obrtnem pridobivanju zlata. Zato jim mora EU pomagati in tako olajšati prehod na tehnologije, pri katerih se živo srebro ne uporablja.

Predlog spremembe 19

Uvodna izjava 12

(12) Uredba vključuje trgovinski element in elemente, ki temeljijo na vidikih okoljske politike. Člen 1 je povezan s trgovino in zato temelji na členu 133 Pogodbe, drugi členi pa temeljijo na členu 175(1).

(12) Uredba temelji na potrebi po varovanju zdravja ljudi in okolja.

Obrazložitev

Dvojna pravna podlaga ni upravičena. Prvič, Komisija v obrazložitvenem memorandumu trdi, da ukrep temelji na cilju varovanja zdravja ljudi in okolja (člen 175), ne pa na vidikih trgovinske politike (člen 133). Drugič, sklicevanje na nedavno sodbo Sodišča Evropskih skupnosti v zvezi z rotterdamsko konvencijo, ki podpira dvojno pravno podlago, je neustrezno. Rotterdamska konvencija vzpostavlja trgovinsko ureditev – ta uredba vzpostavlja prepoved trgovanja, kar je velika razlika.

Predlog spremembe 20

Člen 1

Izvoz kovinskega živega srebra (Hg, CAS RN 7439-97-6) iz Skupnosti je prepovedan od 1. julija 2011.

Izvoz kovinskega živega srebra (Hg, CAS RN 7439-97-6), cinabaritne rude in spojin živega srebra s koncentracijo živega srebra nad 5 % mase na maso (m/m) iz Skupnosti je prepovedan od 1. decembra 2010.

Obrazložitev

Živo srebro in njegove spojine so zelo strupeni za ljudi in živali. Tudi spojine živega srebra s koncentracijo živega srebra nad 5 % in cinabaritno rudo je treba vključiti v prepoved, da se prepreči posreden izvoz živega srebra.

Največje zaloge živega srebra ima kloralkalna industrija. V skladu s Sklepom PARCOM št. 90/3 je treba živosrebrove celice v tem sektorju postopno odpraviti do leta 2010. Odlašanje s prepovedjo izvoza do leta 2011 je skoraj cinično, saj bi omogočilo izvoz vsega do takrat razgrajenega živega srebra, kar bi pogosto imelo katastrofalne posledice za tretje države (npr. nenadzorovano pridobivanje zlata).

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji Skupnosti glede živega srebra (2005/2050/INI), sprejeta marca 2006, je zahtevala prepoved izvoza od leta 2010.

Predlog spremembe 21

Člen 1 a (novo)

Izvoz proizvodov, ki vsebujejo živo srebro in katerih prodaja ali distribucija je v Evropski uniji prepovedana, je prepovedan od 1. januarja 2010.

Predlog spremembe 22

Člen 1 a (novo)

 

Člen 1a

Uvoz kovinskega živega srebra (Hg, CAS RN 7439-97-6), cinabaritne rude in spojin živega srebra s koncentracijo živega srebra nad 5 % mase na maso (m/m) v Skupnost je prepovedan od 1. julija 2010.

Države članice morajo zadovoljiti lastne potrebe po živem srebru s predelavo iz odpadkov in surovin.

Obrazložitev

Prepoved izvoza mora dopolnjevati podobna prepoved uvoza, ki se uporablja hkrati.

Prepoved uvoza živega srebra bo zagotovila, da bo povpraševanje EU po živem srebru zadovoljeno s predelavo živega srebra iz odpadkov in surovin.

Predlog spremembe 23

Člen 2

Od datuma iz člena 1 se skladišči kovinsko srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji, živo srebro, pridobljeno pri čiščenju zemeljskega plina, in živo srebro, pridobljeno kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, pri takšni kakovosti in koncentraciji ter tako, da je varno za zdravje ljudi in okolje.

Od datuma iz člena 1 države članice zagotovijo, da se prevaža in skladišči kovinsko živo srebro, ki se ne uporablja več v kloralkalni industriji ali se pridobi iz cinabaritne rude, živo srebro, pridobljeno pri čiščenju zemeljskega plina, in živo srebro, pridobljeno kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, ter se sčasoma odstrani v Skupnosti tako, da je varno za zdravje ljudi in okolje, v ustreznih napravah, ki izpolnjujejo merila, z oceno varnosti in ustreznim dovoljenjem v skladu s to uredbo.

Obrazložitev

Tehnologija za varno odstranjevanje tekočega živega srebra še ni dostopna na tržišču. Zato menimo, da mora biti skladiščenje tekočega živega srebra zdaj le začasno. Takoj ko bo tehnologija na voljo, bo treba začasno skladiščeno kovinsko živo srebro sčasoma varno odstraniti v Skupnosti.

V veliko primerih sta skladiščenje in prevoz z ustreznimi varnostnimi ukrepi sestavni del dejavnosti v kloralkalnih in rudarskih industrijah ter industrijah za taljenje, katerih cilj je med drugim zmanjšanje škodljivih vplivov živega srebra na okolje in zdravje ljudi.

Predlog spremembe 24

Člen 2, odstavek 1 a (novo)

Pred kakršno koli drugo možnostjo je treba razmisliti o možnosti uporabe Almadéna za varno skladiščenje obstoječih zalog kovinskega živega srebra ali sekundarnega kovinskega živega srebra, ki ga pridobiva industrija po vsej Evropi, ne pa tudi izdelkov, ki vsebujejo živo srebro in ki so postali odpadki, ter tako izkoristiti infrastrukture, delovno silo in tehnološko strokovno znanje, ki obstaja na kraju samem.

Obrazložitev

Živo srebro je treba skladiščiti varno v skladu s pravili o varnem dolgoročnem ravnanju z okoljem. Parlament je v resoluciji o strategiji Skupnosti glede živega srebra že poudaril, da „je treba razmisliti o možnosti uporabe Almadéna za varno skladiščenje obstoječih zalog kovinskega živega srebra ali sekundarnega kovinskega živega srebra, ki ga pridobiva industrija po vsej Evropi, ne pa tudi izdelkov, ki vsebujejo živo srebro in ki so postali odpadki, ter tako izkoristiti infrastrukture, delovno silo in tehnološko strokovno znanje, ki obstaja na kraju samem“.

Predlog spremembe 25

Člen 3, odstavek 1, pododstavek 1

1. Z odstopanjem od člena 5(3)(a) Direktive 1999/31/ES se lahko kovinsko živo srebro, ki se šteje za odpadek, skladišči v ustreznem zaprtem sistemu v enem od naslednjih objektov:

1. Z odstopanjem od člena 5(3)(a) Direktive 1999/31/ES se kovinsko živo srebro, ki se šteje za odpadek, začasno skladišči v ustreznem zaprtem sistemu v:

(a) podzemnem rudniku soli, prilagojenem za odlaganje odpadkov;

(a) podzemnem rudniku soli, prilagojenem za začasno skladiščenje kovinskega živega srebra pred dokončno odstranitvijo v skladu s členom 5; ali

(b) napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju živega srebra pred dokončno odstranitvijo in je za to opremljena.

(b) nadzemni napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju živega srebra pred dokončno odstranitvijo in je za to opremljena.

Obrazložitev

Iz predloga ni jasno, ali Komisija poskuša dovoliti skladiščenje kovinskega živega srebra v podzemnih rudnikih soli ali njegovo dokončno odstranitev vanje. Skladiščenje v rudnikih preveč pogosto dejansko postane stalno. Daleč od oči, daleč od srca! Kljub temu dokončna odstranitev tekočega živega srebra v rudnikih ni sprejemljiva ter je v jasnem nasprotju z Odločbo 2003/33/ES, ki določa, da za sprejemanje odpadkov v podzemno skladiščenje „zaradi omejene življenjske dobe vsebnikov in oblog podzemnih prostorov teh pri oceni dolgoročnih tveganj za odložene odpadke ne bi smeli upoštevati“.

Še vedno povzročata skrbi dejstvo, da je živo srebro tekoče, ter vprašanje, če lahko živo srebro v rudnikih soli ostane nedotaknjeno, ne da bi sodi z živim srebrom nazadnje začeli puščati ali bi uhajali hlapi. Z okoljskega vidika ima prednost odstranitev, vendar bo zaradi ekonomskih in tehničnih razlogov morda potrebno varno skladiščenje za določeno obdobje, da se v tem času najde dolgoročna rešitev.

Predlog spremembe 26

Člen 3, odstavek 2

2. Z odstopanjem od člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta pristojni organi ciljne države in države odpreme ne smejo ugovarjati pošiljkam kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek, iz razlogov, da predvidena pošiljka ali odstranjevanje ni v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti.

2. Z odstopanjem od člena 11(1)(a) Uredbe (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o pošiljkah odpadkov pristojni organi ciljne države in države odpreme ne smejo ugovarjati pošiljkam kovinskega živega srebra, ki se šteje za odpadek in je namenjeno začasnemu skladiščenju, iz razlogov, da predvidena pošiljka ni v skladu z ukrepi, sprejetimi za izvajanje načel bližine, prednosti predelave in samozadostnosti.

Obrazložitev

Kovinsko živo srebro je treba dokončno odstraniti le v strjeni obliki. Postopki za tako strditev bodo na voljo v nekaj letih. Dokler taki postopki niso na voljo, so lahko pošiljke kovinskega živega srebra le za namene začasnega skladiščenja.

Predlog spremembe 27

Člen 4

1. Ocena varnosti, ki jo je treba v skladu z Odločbo 2003/33/ES izvesti za skladiščenje v podzemnem rudniku soli, prilagojenem za skladiščenje odpadkov, vključuje zlasti dodatna tveganja zaradi narave in dolgoročnega obnašanja kovinskega živega srebra ter zadrževanja kovinskega živega srebra.

1. Ocena varnosti, ki jo je treba v skladu z Odločbo 2003/33/ES izvesti za skladiščenje v podzemnem rudniku soli, prilagojenem za začasno skladiščenje odpadkov, vključuje zlasti dodatna tveganja zaradi narave in dolgoročnega obnašanja kovinskega živega srebra ter zadrževanja kovinskega živega srebra.

2. Ocena varnosti, ki zagotavlja enako raven varovanja okolja, kot je zagotovljena v skladu z Odločbo 2003/33/ES, se izvede in predloži pristojnemu organu v primeru začasnega skladiščenja v napravi, ki je izključno namenjena skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

2. Ocena varnosti, ki zagotavlja enako raven zdravja in varovanja okolja, kot je zagotovljena v skladu z Odločbo 2003/33/ES, se izvede in predloži pristojnemu organu v primeru začasnega skladiščenja v nadzemni napravi, ki je izključno namenjena skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

3. Dovoljenje iz členov 8 in 9 Direktive 1999/31/ES za podzemni rudnik soli ali napravo, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena, vključuje zahteve za redne vizualne preglede posod in namestitev ustrezne opreme za odkrivanje hlapov, ki omogoča odkritje iztekanja.

3. Dovoljenje iz členov 8 in 9 Direktive 1999/31/ES za podzemni rudnik soli ali nadzemno napravo, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena, vključuje zahteve za redne vizualne preglede posod in namestitev ustrezne opreme za odkrivanje hlapov, ki omogoča odkritje iztekanja. Živo srebro je mogoče varno vzeti iz skladišča ter ga varno dokončno odstraniti v skladu s členom 5.

Obrazložitev

Še vedno povzročata skrbi dejstvo, da je živo srebro tekoče, ter vprašanje, če lahko živo srebro v rudnikih soli ostane nedotaknjeno, ne da bi sodi z živim srebrom nazadnje začeli puščati ali bi uhajali hlapi. Z okoljskega vidika ima prednost odstranitev, vendar bo zaradi ekonomskih in tehničnih razlogov morda potrebno varno skladiščenje za določeno obdobje, da se v tem času najde dolgoročna rešitev.

Politika varovanja zdravja je v tej uredbi enako pomembna kot okoljska politika. Ocena varnosti mora zato vključevati tudi vpliv živega srebra na zdravje.

Predlog spremembe 28

Člen 4 a (novo)

 

Člen 4a

Komisija opravi revizijo ocene varnosti iz Odločbe 2003/33/ES, da se zagotovi upoštevanje posameznih tveganj začasnega skladiščenja kovinskega živega srebra zaradi njegovih lastnosti in dolgoročnega obnašanja ter njegove hrambe. Revizija se zaključi do ...*.

 

* Šest mesecev pred začetkom veljavnosti prepovedi izvoza.

Obrazložitev

Skladiščenje je treba zelo strogo nadzorovati. Glede na zelo strupene lastnosti in dolgoročno obnašanje kovinskega živega srebra je treba pravočasno opraviti nadaljnjo oceno varnosti skladiščenja, preden začne veljati prepoved izvoza.

Predlog spremembe 29

Člen 4 b (novo)

 

Člen 4b

V času začasnega skladiščenja je odgovoren lastnik obrata za skladiščenje. Države članice morajo ustanoviti sklad, da se zagotovijo finančna sredstva za varno končno odstranitev živega srebra. Sklad se ustanovi na podlagi finančnega prispevka kloralkalne industrije in drugih industrij, ki uporabljajo živo srebro, na primer (vendar ne izključno) industrija zemeljskega plina in barvnih kovin, sorazmerno s količino živega srebra, namenjeno za začasno skladiščenje. Ko naj se živo srebro dokončno odstrani v skladu s členom 5, države članice prevzamejo upravno in finančno odgovornost za odstranitev.

Obrazložitev

Ker je živo srebro posebej nevarno, ostaja vprašanje varnosti med začasnim skladiščenjem. Zato je nujno, da je v skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, odgovoren lastnik obrata za skladiščenje. Odgovornost pa naj bi prevzele tudi države članice in zagotovile finančna sredstva za varno končno odstranitev.

Predlog spremembe 30

Člen 4 c (novo)

Člen 4c

 

1. Družbe, ki so povezane s kloralkalno industrijo, Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic pošljejo naslednje podatke v zvezi z razgradnjo živega srebra v določenem letu:

 

- najboljšo oceno skupne količine živega srebra, ki je še vedno v uporabi,

- količino živega srebra, pridobljenega zaradi zaprtja ali preusmeritve kloralkalnih obratov,

- količino, ki je bila poslana v posamezne naprave za začasno skladiščenje,

- podrobnosti o lokaciji in podatke, potrebne za navezavo stikov, za vse naprave za skladiščenje,

- premestitve v druge kloralkalne obrate v Evropski uniji za postopek ohranjanja celic,

- količino, ki je začasno skladiščena na odgovornost prvotnega lastnika, za postopek ohranjanja celic.

 

2. Zadevne družbe v industrijskih sektorjih, ki živo srebro pridobivajo pri čiščenju zemeljskega plina ali kot stranski proizvod pri pridobivanju rud barvnih kovin in taljenju, Komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic predložijo naslednje podatke v zvezi z živim srebrom, pridobljenim v določenem letu:

- količino pridobljenega živega srebra,

- količino, ki je bila poslana v posamezne naprave za začasno skladiščenje,

- podrobnosti o lokaciji in podatke, potrebne za navezavo stikov, za vse naprave za skladiščenje.

 

3. Zadevne družbe prvič pošljejo podatke iz odstavkov 1 in 2, kot se uporabljajo, do 31. maja ...* in nato vsako leto pred 31. majem.

 

4. Komisija poskrbi, da so podatki iz odstavka 3 dostopni javnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti1.

 

*Leto po začetku veljavnosti te uredbe.

 

1 UL L 264, 25.9.2006, str. 13.

Obrazložitev

Kloralkalna industrija se je prostovoljno zavezala, da bo Evropski komisiji predložila podatke o razgradnji živosrebrovih celic. Vseeno so ti podatki bistveni za zagotavljanje izvajanja uredbe in morajo biti zato vključeni v to uredbo. Enako mora veljati za druge industrijske sektorje, ki pridobivajo živo srebro. Podatke je treba predložiti Evropski komisiji in pristojnim organom zadevnih držav članic ter morajo biti javno dostopni v skladu z uredbo o dostopu do okoljskih zadev za institucije Skupnosti.

Predlog spremembe 31

Člen 5

Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi industrijami.

Komisija do 30. junija 2010 organizira začetno izmenjavo informacij med državami članicami in ustreznimi zainteresiranimi stranmi.

Pri izmenjavi informacij se zlasti preuči, ali je treba razširiti prepoved izvoza na spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, in ali je treba razširiti obveznost skladiščenja na kovinsko živo srebro iz drugih virov ter določiti roke za skladiščenje v napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

Pri izmenjavi, ki bo temeljila na do tedaj zbranih informacijah in bo tudi preučila, ali je treba razširiti prepoved izvoza na spojine živega srebra s koncentracijo živega srebra, pod 5 % mase na maso (m/m) in ali je treba razširiti obveznost skladiščenja na kovinsko živo srebro iz drugih virov, ter določiti roke za skladiščenje v podzemnem rudniku soli ali nadzemni napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

 

Izmenjava informacij med drugim analizira rezultate razmislekov glede Almadéna kot lokacije za varno skladiščenje sedanjih zalog kovinskega živega srebra ali sekundarnega kovinskega živega srebra, ki ga pridobiva evropska industrija, v skladu s členom 2.

Obrazložitev

Obsežno posvetovanje z zainteresiranimi stranmi je potekalo med celotno pripravo strategije Skupnosti za živo srebro in te uredbe. V izmenjavi informacij naj sodelujejo tudi zainteresirani subjekti, med njimi države članice, industrija ter nevladne okoljevarstvene in zdravstvene organizacije.

Pojasniti je treba, da je izmenjava informacij neprekinjen proces. Najprej je treba preučiti zadeve, ki jih ta uredba še ni obravnavala,skladno s pristopom, ki ga je odobril Parlament v resoluciji z dne 14. marca 2006 o strategiji Skupnosti glede živega srebra.

Predlog spremembe 32

Člen 6, odstavek 2

2. Države članice najpozneje do 30. novembra 2014 obvestijo Komisijo o uporabi in učinkih te uredbe na trgu na svojem ozemlju. Države članice predložijo te informacije na zahtevo Komisije pred datumom iz prvega pododstavka.

2. Države članice vzpostavijo register kupcev, prodajalcev in trgovcev z živim srebrom, cinabaritno rudo in spojinami živega srebra ter zberejo ustrezne informacije. Države članice vsaki dve leti obvestijo Komisijo o uporabi in učinkih te uredbe na trgu na svojem ozemlju, in sicer v šestih mesecih pred koncem obravnavanega obdobja. Komisija objavi informacije v kratkem poročilu v enem letu od predložitve s strani držav članic. Prvi sklop informacij zajema leti 2007 in 2008 ter se Komisiji predloži do 30. junija 2009 in objavi do 30. junija 2010. Informacije se predložijo v formatu, ki ga določi Komisija do ...*.

 

* Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Ob uvedbi prepovedi izvoza bo potreben tudi učinkovit nadzorni sistem za zagotovitev, da živo srebro ne bo nezakonito pritekalo na svetovne trge. Vzpostaviti bi bilo treba sistem sledenja trgovini, v katerem bi se beležil ves uvoz in izvoz kovinskega živega srebra in spojin živega srebra med državami članicami ter med EU in tretjimi državami, kjer trgovina ni omejena.

Predlog spremembe 33

Člen 6, odstavek 3

3. Informacije iz odstavka 2 vključujejo vsaj naslednje podatke:

3. Informacije iz odstavka 2 vključujejo vsaj naslednje podatke:

(a) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, ki vstopi v Skupnost ali jo zapusti;

(a) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, cinabaritne rude kalomela in spojin živega srebra, ki vstopijo v Skupnost ali jo zapustijo;

(b) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, s katerim se v Skupnosti čezmejno trguje.

(b) količine, cene, državo izvora in namembno državo ter predvideno uporabo kovinskega živega srebra, cinabaritne rude kalomela in spojin živega srebra, s katerimi se v Skupnosti čezmejno trguje.

Obrazložitev

V skladu s predlogom spremembe člena 1.

Predlog spremembe 34

Člen 6 a (novo)

 

Člen 6a

Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predpisane kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Najpozneje do…* države članice obvestijo Komisijo o teh določbah, brez odlašanja pa tudi o vseh poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

 

* Eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

Obrazložitev

Ta člen je standardna določba glede kazni za kršitve.

Predlog spremembe 35

Člen 6 b (novo)

 

Člen 6b

Komisija in države članice spodbujajo in povečujejo ozaveščenost javnosti ter zagotovijo, da so javno dostopne informacije o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra, cinabaritne rude in spojin živega srebra ter o varnem skladiščenju kovinskega živega srebra.

Obrazložitev

Boljši dostop javnosti do informacij o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in spojin živega srebra ter širjenje takih informacij prispevata k učinkovitejšemu varovanju človekovega zdravja in bolj zdravemu okolju.

Predlog spremembe 36

Člen 7

1. Komisija oceni uporabo te uredbe in njene učinke na trgu v Skupnosti, pri čemer upošteva informacije iz člena 6.

1. Komisija oceni uporabo te uredbe in njene učinke na trgu v Skupnosti, pri čemer upošteva informacije iz členov 5 in 6.

2. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2015.

2. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2012. Po potrebi se temu poročilu priložijo predlogi za revizijo te uredbe.

 

2a. Šest mesecev preden stopi v veljavo prepoved uvoza v skladu s členom 1 Komisija oceni učinkovitost in vpliv sprejetih kompenzacijskih ukrepov, da bo lahko območje, prizadeto zaradi zaprtja rudnikov živega srebra, poiskalo nadomestne rešitve, ki bodo z gospodarskega in socialnega vidika sprejemljive.

Obrazložitev

Po določenem času izvajanja in glede na spremembo datuma za prepoved uvoza bo treba oceniti učinkovitost predlaganih pravnih ukrepov ter pripraviti pregledno poročilo s predlogi za revizijo.

Predlog spremembe 37

Člen 8

Komisija najmanj eno leto pred datumom iz člena 1 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku večstranskih dejavnosti in pogajanj o živem srebru, pri čemer oceni zlasti skladnost časovne razporeditve in področja uporabe ukrepov iz te uredbe z mednarodnim razvojem.

Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku večstranskih dejavnosti in pogajanj o živem srebru, pri čemer oceni zlasti skladnost ukrepov iz te uredbe z mednarodnim razvojem.

Predlog spremembe 38

Člen 8 a (novo), odstavek

 

Člen 8a

 

Komisija in države članice sodelujejo pri spodbujanju tehnične pomoči, vključno z usposabljanjem, namenjene razvoju infrastrukture, zmogljivosti in strokovnega znanja, potrebnih za napredek pri prehodu na nadomestne tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in za postopno opuščanje uporabe ter izpustov živega srebra in spojin živega srebra, pri tem pa upoštevajo zlasti potrebe držav v razvoju in držav, katerih gospodarstvo je v prehodu.

Obrazložitev

Prepoved izvoza živega srebra lahko kratkoročno zelo slabo vpliva na države v razvoju in države, katerih gospodarstvo je v prehodu, kjer se živo srebro še vedno uporablja, na primer pri obrtnem pridobivanju zlata. Zato mora EU tem državam pomagati, da olajša prehod na tehnologije, pri katerih se živo srebro ne uporablja. Besedilo tega predloga spremembe je vzeto iz novega predloga uredbe o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij.

Predlog spremembe 39

Člen 8 a (novo), odstavek 2

 

Komisija in države članice preučijo tudi možnost podpore nevladnim organizacijam, ki so bile pri izvajanju takšnih vrst storitev zelo učinkovite.

Obrazložitev

Preučiti je treba možnost, da se pomoč nameni tudi nevladnim organizacijam, ki imajo veliko dejanskih izkušenj s takšno vrsto dela

  • [1]  UL C ... / Še ni objavljeno v UL.

OBRAZLOŽITEV

Uvod

Živo srebro in njegove spojine so zelo strupene za človeka, zlasti za razvoj otrokovega živčnega sistema, hkrati pa škodujejo tuidi ekosistemom in prosto živečim živalim in rastlinam. Problem onesnaženja z živim srebrom, ki se je prvotno zdel akutnega, a lokalnega značaja, danes velja za svetoven, razširjen in kroničen problem. Visoki odmerki živega srebra so lahko smrtno nevarni za človeka, vendar pa lahko že relativno nizki odmerki resno škodujejo razvoju živčnega sistema, pred kratkim pa je bila ugotovljena tudi povezava o morebitnih škodljivih vplivih na kardiovaskularni, imunski in reproduktivni sistem. Živo srebro zavira tudi mikrobiološko aktivnost v tleh ter je v okvirni direktivi o vodah označeno kot prednostna nevarna snov.

V okolju se živo srebro lahko spremeni v metil živo srebro, ki je bioakumulativno in se kopiči v prehranjevalni verigi, zlasti v vodnih ekosistemih. Metil živo srebro zlahka prehaja placento in krvno-možgansko pregrado.

Viri v Evropski uniji

Živo srebro so pojavlja v naravi in sicer v različnih oblikah. Živo srebro v čisti obliki se imenuje "elementarno" ali "kovinsko" živo srebro (Hg(0)). V naravi ga le redko najdemo kot čisto, tekočo kovino, namesto tega v spojinah in anorganskih soleh.

Glavni viri živega srebra v EU so:

– ostanki kloralkalne industrije pri prehodu na postopke brez živega srebra ali ob zaprtju tovarne (razgradnji),

– živo srebro kot stranski proizvod pri pridobivanju barvnih kovin in taljenju (cinka, bakra, svinca, zlata, srebra in drugih rud); glede na postopke čiščenja lahko poleg živega srebra pri tem procesu kot stranski proizvod nastane tudi kalomel (živosrebrov klorid),

– živo srebro kot stranski proizvod pri čiščenju zemeljskega plina,

– reciklirano živo srebro iz proizvodov, ki ga vsebujejo (fluorescentne svetilke, baterije, zobni amalgam, merilna in kontrolna oprema, stikala), ter odpadkov iz proizvodnje in predelave,

– zaloge živega srebra, ki so jih v preteklih letih nakopičili posredniki in trgovci, kot je MAYASA.

Največji rudnik živega srebra je v mestu Almadén v Španiji. Tu je bilo pridobivanje živega srebra ustavljeno leta 2003, vendar pa lastnik rudnika, podjetje MAYASA, zbira živo srebro iz zahodnoevropskih kloralkalnih tovarn v razgradnji, pa tudi od drugod, ter z njim trguje na mednarodnem trgu (večinoma z državami v razvoju).

Predlog Komisije za prepoved izvoza živega srebra iz EU ter o skladiščenju presežkov živega srebra

Glede na nevarnost, ki jo predstavlja živo srebro, ter ker obstajajo nadomestni postopki brez živega srebra, je Oselska in pariška komisija (OSPAR) leta 1990 priporočila, naj vsi kloralkalni obrati z živosrebrovimi celicami do leta 2010 preidejo na tehnologijo brez živega srebra (sklep PARCOM 90/3).

Evropski parlament je v svoji resoluciji o strategiji Skupnosti za živo srebro marca 2006 pozval Komisijo, naj ukrepa glede izvajanja sklepa OSPAR 90/3. Razen sedanjih emisij živega srebra iz kloralkalnih obratov z živosrebrovimi celicami je treba pri prehodu na tehnologijo brez živega srebra odstraniti velike količine živega srebra v njihovih celicah na okolju prijazen način. Da ne bi presežki živega srebra preplavili svetovnega trga, je bil oktobra 2006 sprejet predlog uredbe o prepovedi izvoza kovinskega živega srebra s 1. julijem 2011. V predlogu so navedene tudi vzporedne določbe o varnem skladiščenju presežkov živega srebra, ki večinoma prihaja iz kloralkalnih obratov z živosrebrovimi celicami v razgradnji, namen teh določb pa je preprečiti ponovno prodajo. Trenutno je v živosrebrovih celicah v Evropi približno 12.000 ton živega srebra. Zato je Evropska komisija pozvala Euro Chlor (federacijo kloralkalne industrije EU), ki je na to pristal, k oblikovanju prostovoljnega sporazuma za skladiščenje presežkov kloralkalnega živega srebra, saj se zaveda, da bo skladiščenje potrebno.

Obvezno skladiščenje je predvideno za kovinsko živo srebro, ki se v kloralkalni industriji ne uporablja več, za živo srebro kot stranski produkt pri pridobivanju barvnih kovin ter za živo srebro kot stranski produkt pri čiščenju zemeljskega plina. V obveznost skladiščenja namenoma ni vključeno reciklirano živo srebro iz proizvodov, ki ga vsebujejo.

Priporočila poročevalca

Poročevalec pozdravlja predlog Komisije, vendar meni, da je potrebnih nekaj sprememb, da bi bolje zaščitili zdravje ljudi in okolje. Zato poročevalec predlaga spremembe, ki se večinoma nanašajo na spodaj navedene točke.

Datum prepovedi izvoza

EU izvozi več živega srebra kot katera koli druga regija na svetu, zato bi z zgodnjo prepovedjo izvoza, skupaj z drugimi mednarodnimi ukrepi, bistveno zmanjšali nesorazmerne učinke izpostavljenosti živemu srebru v državah v razvoju, ki jo povzročajo velike količine živega srebra. Dokler ne bo začela veljati prepoved izvoza, bo živo srebro EU še vedno pritekalo na trg, s čimer se bo povečevala nevarnost za zdravje ljudi in okolje, zato je treba predlagano prepoved uvesti čim prej, po možnosti do leta 2009.

V prejšnjih osnutkih Komisije ter tudi luksemburškega predsedstva je že bila predlagana prepoved izvoza za leto 2008.

Odbor pri tem ni v celoti upošteval poročevalca in je za datum prepovedi izvoza predlagal 1. december 2010.

Obseg prepovedi izvoza živega srebra

Če naj uredba ostane pravična in preprosta, je treba prepoved izvoza uvesti tudi za živosrebrove spojine. Živosrebrove spojine (razen živosrebrov sulfid) so uvrščene med strupene snovi od 0,5 % ali manj (pri nekaterih posebnih snoveh).

Poročevalec podpira, da se prepoved izvoza živega srebra razširi tudi na živosrebrove spojine.

Utemeljena je namreč zaskrbljenost, da bi lahko živosrebrove spojine, proizvedene na primer pri pridobivanju barvnih kovin in taljenju (kot je kalomel Hg2Cl2), izvozili v druge države ter jih tam predelali v elementarno živo srebro za nadaljnjo uporabo. Po mnenju poročevalca bi splošna prepoved izvoza, tudi živosrebrovih spojin, prispevala k zmanjšanju emisij in količine živega srebra v obtoku. Poleg tega se lahko s prepovedjo izvoza živosrebrovih spojin prepreči, da bi se spojine z veliko vsebnostjo živega srebra uporabljale kot surovina za pridobivanje kovinskega živega srebra, s čimer se prepreči morebitna vrzel v uredbi.

Poleg tega se lahko s prepovedjo izvoza cinabaritne rude prepreči, da bi se rudnine in spojine z veliko vsebnostjo živega srebra uporabljale kot surovina za pridelavo kovinskega živega srebra.

Prepoved je treba razširiti tudi na proizvode, ki vsebujejo živo srebro, za katere veljajo omejitve EU glede uporabe in trženja. EU mora preprečiti dvojne standarde. Proizvodov, ki vsebujejo živo srebro in so prepovedani v EU, se ne sme izvažati v tretje države, kjer zanje morda še ne veljajo omejitve.

Evropski parlament je marca 2006 pozval, naj se prepoved izvoza razširi tudi na živosrebrove spojine in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, za katere veljajo ali bodo kmalu veljale omejitve EU glede uporabe in trženja.

Uvoz živega srebra

Po mnenju poročevalca mora Evropska komisija obravnavati prepoved uvoza živega srebra v EU, da se zagotovi, da zaloge živega srebra v EU ustrezajo povpraševanju v EU, obveznostim skladiščenja ter politiki, ki spodbuja predelavo živega srebra iz odpadkov in proizvodov. Ni namreč smiselno, da bi skladiščili živo srebro, ki izvira iz EU, hkrati pa bi ga uvažali za utemeljeno uporabo v EU.

Sistem sledenja trgovini

Treba je vzpostaviti sistem za redno sledenje uvozu in izvozu kovinskega živega srebra in živosrebrovih spojin v EU in iz nje ter v notranji trgovini. Evropski parlament je marca 2006 pozval k vzpostavitvi sistema sledenja trgovini z živim srebrom, preden začne veljati prepoved izvoza.

S sistemom sledenja bi zagotovili preglednost trgovine, hkrati pa bi lahko Komisija in zainteresirane strani zlahka presodile dogodke, ki bi bili v v nasprotju z namenom in učinkom prepovedi.

Države članice naj bi Komisiji redno posredovale informacije, ta pa bi jih objavljala.

Varna in trajnostna rešitev za skladiščenje presežkov živega srebra

Presežek živega srebra je treba skladiščiti ali odstraniti, končno pa naj bi ga v celoti odstranili na varen in okolju prijazen način.

Pri odlaganju kovinskega živega srebra v rudnikih soli se porajajo vprašanja glede dolgoročne varnosti za okolje. Še vedno povzročata skrbi dejstvo, da je živo srebro tekoče, ter vprašanje, če lahko živo srebro v rudnikih soli ostane nedotaknjeno, ne da bi sodi z živim srebrom nazadnje začeli puščati ali bi uhajali hlapi.

Ravno tako je treba skladiščiti živo srebro, pridobljeno iz cinabaritne rude; če bi namreč dovolili njegovo uporabo, bi to pomenilo dajanje novega živega srebra na trg, kar bi bilo v nasprotju s ciljem te uredbe.

Po mnenju poročevalca je treba živo srebro pred dokončno odstranitvijo skladiščiti začasno, dokler se ne razvije in popolnoma oceni tehnologija za varno odstranjevanje. Količina takega živega srebra je razmeroma majhna. Zaradi velike gostote bo imelo približno 12.000 ton presežkov živega srebra kloralkalne industrije prostornino približno 1000 kubičnih metrov.

Treba je določiti minimalne pogoje skladiščenja, s katerimi se zagotovijo nenehni nadzor, minimalni varnostni standardi, redno in pregledno poročanje, predhodno načrtovanje in projekcije, varna dostava in kazni za kršitve.

V skladu z načelom, da plača povzročitelj obremenitve, je v času začasnega skladiščenja odgovoren lastnik obrata za skladiščenje.

Države članice prevzamejo upravno in finančno odgovornost za varno dokončno odstranitev.

Evropski parlament je marca 2006 pozval k pravno zavezujočim ukrepom, s katerimi bi zagotovili, da živo srebro iz kloralkalne industrije ne bi ponovno prišlo na trg ter njegovo varno skladiščenje na varnih krajih, ki bodo pod stalnim nadzorom in kjer bo po potrebi mogoča takojšnja aktivna intervencija. Poleg tega je Parlament zahteval minimalne varnostne standarde, redno in pregledno poročanje, predhodno načrtovanje in projekcije ter kazni in ukrepe, hkrati pa je poudaril pomen čim doslednejšega uveljavljanja načela, da plača povzročitelj obremenitve, pri skladiščenju, ter da naj bi industrijski sektorji, odgovorni za proizvodnjo živega srebra, prispevali k financiranju varnega skladiščenja presežkov živega srebra.

MNENJE Odbora za mednarodno trgovino (26.3.2007)

za Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra
(KOM(2006)0636 – C6‑0363/2006 – 2006/0206(COD))

Pripravljavec mnenja: Jens Holm

KRATKA OBRAZLOŽITEV

Živo srebro, ki je težka kovina, je zelo nevarno onesnaževalo. Takoj ko vstopi v naše okolje, se z lahkoto širi in se lahko tudi spremeni v še nevarnejšo spojino, metilno živo srebro. Ta spojina se kopiči v prehranjevalni verigi in nazadnje največkrat pristane v ribah, ki jih uživamo ljudje. Živo srebro, ki se sprosti, predstavlja v predvidljivi prihodnosti precejšnjo nevarnost za zdravje ljudi, živali in okolje. Vse bolj jasno postaja, da so stroški, ki jih ima družba z javnim zdravjem in okoljsko škodo, verjetno precej višji, kot so bili sprva predvideni.

Živo srebro in njegove spojine vplivajo na osrednji živčni sistem, ledvice in jetra ter lahko povzročajo motnje avtoimunskih procesov, drhtavico, motnje vida in sluha, ohromelost, nespečnost in čustveno neuravnovešenost. Spojine živega srebra prehajajo skozi placentno pregrado in lahko povzročijo nepravilnosti v razvoju zarodka, pri otrocih pa težave z zbranostjo in zastajanje razvoja. Že majhne količine spojin, ki vsebujejo živo srebro, imajo lahko zelo škodljive posledice za razvoj živčevja, nedavno pa je bilo ugotovljeno, da verjetno škodljivo vplivajo tudi na kardiovaskularni, imunski in reproduktivni sistem.

Danes se živo srebro uporablja v industrijskih postopkih, na primer v kloralkalni industriji, ter pri obrtnem pridobivanju zlata v majhnem obsegu. To kovino vsebujejo tudi številni potrošniški izdelki, ki se prodajajo po vsem svetu. Prisotna je v izdelkih, kot so fluorescentne svetilke, električne sestavine, merilna oprema in zobni amalgam. V Evropski uniji pa se sprošča predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv, zlasti premoga. Živo srebro je kovina, ki se zelo hitro premika in se lahko prenese zelo daleč. Razširjanje živega srebra je problem svetovne razsežnosti, ki nujno zahteva odločne ukrepe.

Zato je bila strategija za živo srebro, ki jo je predstavila Komisija v začetku leta 2005, sprejeta z velikim odobravanjem. Ukrep 5 te strategije določa, „da se postopno opusti izvoz živega srebra iz Skupnosti“. To je zelo pomemben cilj, saj je EU največja izvoznica živega srebra na svetu. Vsako leto izvozi približno 1 000 ton neobdelanega živega srebra, medtem ko skupni svetovni izvoz znaša 3 600 ton. Večina tega živega srebra je namenjenega državam v razvoju, v katerih pravni predpisi in nadzor niso tako strogi, kar povzroča veliko nevarnost zastrupitev delavcev in lokalnih skupnosti.

Predlog uredbe o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra je bil 26. oktobra 2006 predložen Evropskemu parlamentu in Svetu. Je pomemben prvi korak, ki hkrati preostalemu svetu sporoča, da je EU pripravljena sprejeti mednarodno odgovornost za velik obseg namernih izpustov in uporabe živega srebra.

Ne glede na to predlog vsebuje nekaj pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti. S predlaganimi spremembami naj bi uredba postala edinstveno orodje za zmanjšanje svetovne ponudbe živega srebra.

V zvezi s tem pripravljavec mnenja predlaga več sprememb, ki so povezane zlasti z naslednjimi točkami:

- Razširitev prepovedi izvoza na spojine živega srebra.

- Razširitev prepovedi izvoza na proizvode, ki vsebujejo živo srebro, za katere v EU veljajo omejitve pri uporabi in trženju.

- Prepoved izvoza kovinskega živega srebra, spojin živega srebra in proizvodov, ki vsebujejo živo srebro, mora začeti veljati čim prej, najpozneje pa 1. januarja 2008.

- Prepovedati je treba uvoz kovinskega živega srebra in spojin živega srebra.

- Vzpostaviti je treba sistem spremljanja trgovine z živim srebrom v Skupnosti in tudi trgovine s tretjimi državami, kar bi odločilnim interesnim skupinam prineslo boljšo preglednost in večji pretok informacij.

- Prizadetim državam v razvoju in državam, katerih gospodarstvo je v prehodu, je treba nuditi ustrezno pomoč, da bodo hitreje prešle na tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in bodo izpusti ter uporaba živega srebra hitreje odpravljeni.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za mednarodno trgovino poziva Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane kot odgovorni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[1]Predlogi sprememb Parlamenta

Predlog spremembe 1

Uvodna izjava 4

(4) Izvoz kovinskega živega srebra iz Skupnosti je treba prepovedati, da se znatno zmanjša svetovna ponudba živega srebra.

(4) Izvoz kovinskega živega srebra in spojin živega srebra iz Skupnosti je treba prepovedati, da se znatno zmanjša svetovna ponudba živega srebra. Države članice bi morale imeti v skladu s členom 176 Pogodbe ES pravico do uvedbe širših in strožjih prepovedi.

Obrazložitev

Obseg prepovedi je treba razširiti in vanjo vključiti tudi spojine živega srebra, da se znatno zmanjša svetovna onesnaženost zaradi živega srebra. Države članice morajo imeti pravico uvajati strožje prepovedi.

Predlog spremembe 2

Uvodna izjava 4 a (novo)

 

(4a) Prepovedati je treba tudi izvoz proizvodov, ki vsebujejo živo srebro, za katere v EU veljajo omejitve uporabe in trženja. Komisija mora pripraviti prečiščen seznam takih proizvodov in ga vsako leto posodobiti na podlagi sprememb prava Skupnosti.

Obrazložitev

Prepoved je treba razširiti in vanjo vključiti tudi proizvode, ki vsebujejo živo srebro ter za katere veljajo omejitve pri uporabi in trženju v EU. Tako se bo znatno zmanjšala svetovna ponudba živega srebra. Zaradi preglednosti je treba te proizvode vključiti v prečiščen seznam, ki ga mora Komisija vsako leto posodobiti.

Predlog spremembe 3

Uvodna izjava 7 a (novo)

 

(7a) Uvoz kovinskega živega srebra in spojin živega srebra je treba prepovedati zaradi izboljšanja varstva okolja in javnega zdravja v EU.

Obrazložitev

Za boljše varstvo okolja in javnega zdravja v EU ter učinkovitejše upravljanje ponudbe živega srebra in povpraševanja po njem je treba prepovedati uvoz kovinskega živega srebra in spojin živega srebra.

Predlog spremembe 4

Uvodna izjava 8 a (novo)

 

(8a) Da se pravočasno zagotovi ocena učinkovitosti tega instrumenta, bi morale države članice predložiti informacije o živem srebru, ki vstopa v Skupnost, ki iz nje izstopa, ali s katerim se v Skupnosti čezmejno trguje.

Obrazložitev

Takoj je treba zagotoviti natančnejše podatke o trgovinskih tokovih, kot je navedeno v poročilu UNEP o ponudbi živega srebra, trgovini z njim in povpraševanju po njem iz novembra 2006. Tako bodo ustrezne informacije na voljo tudi za primerjavo v postopku pregleda, za prikaz sprememb na trgih itd.

Predlog spremembe 5

Uvodna izjava 11 a (novo)

 

(11a) Komisija in države članice bi morale državam v razvoju in državam, katerih gospodarstvo je v prehodu, zagotavljati tehnično pomoč neposredno ali posredno s podporo projektov nevladnih organizacij, zlasti s pomočjo, ki spodbuja prehod na nadomestne tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in postopno opuščanje uporabe ter izpustov živega srebra in spojin živega srebra.

Obrazložitev

Prepoved izvoza živega srebra lahko kratkoročno zelo slabo vpliva na države v razvoju in države, katerih gospodarstvo je v prehodu, kjer se živo srebro še vedno uporablja, na primer pri obrtnem pridobivanju zlata. Zato jim mora EU pomagati in tako olajšati prehod na tehnologije, pri katerih se živo srebro ne uporablja.

Predlog spremembe 6

Člen 5, odstavek 1

Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in zadevnimi industrijami.

Komisija najpozneje do 1. julija 2010 organizira začetno izmenjavo informacij med državami članicami, nevladnimi organizacijami in zadevnimi industrijami.

Obrazložitev

V izmenjavo informacij morajo biti vključene tudi nevladne organizacije. Dogovoriti se je treba o datumu srečanja interesnih skupin, na katerem bodo ocenjeni novi podatki in izkušnje, ki jih države članice sporočajo na podlagi spremenjenih določb člena 6.

Predlog spremembe 7

Člen 5, odstavek 2

Pri izmenjavi informacij se zlasti preuči, ali je treba razširiti prepoved izvoza na spojine živega srebra in proizvode, ki vsebujejo živo srebro, in ali je treba razširiti obveznost skladiščenja na kovinsko živo srebro iz drugih virov ter določiti roke za skladiščenje v napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

Pri izmenjavi, ki temelji na doslej zbranih informacijah, se tudi preuči, ali je treba razširiti obveznost skladiščenja na kovinsko živo srebro iz drugih virov ter določiti roke za skladiščenje v napravi, ki je izključno namenjena začasnemu skladiščenju kovinskega živega srebra in je za to opremljena.

Obrazložitev

Namen tega predloga spremembe je zagotoviti skladnost s predhodno spremenjenimi členi.

Predlog spremembe 8

Člen 6, odstavek 2

2. Države članice najpozneje do 30. novembra 2014 obvestijo Komisijo o uporabi in učinkih te uredbe na trgu na svojem ozemlju. Države članice predložijo te informacije na zahtevo Komisije pred datumom iz prvega pododstavka.

2. Države članice pripravijo seznam prodajalcev in kupcev živega srebra in njegovih spojin ter trgovcev s temi snovmi in zberejo ustrezne informacije. Vsaki dve leti najpozneje 6 mesecev po preteku zadevnega obdobja obvestijo Komisijo o uporabi in učinkih te uredbe na trgu na svojem ozemlju. Informacije se zagotavljajo v obliki, ki jo določi Komisija. Prvi sklop informacij obsega obdobje let 2007 in 2008 ter se Komisiji predloži najpozneje do 30. junija 2009. Komisija informacije v enem letu od predložite s strani držav članic, najpozneje pa do 30. junija 2010, objavi v kratkem poročilu.

Obrazložitev

Takoj je treba zagotoviti natančnejše podatke o trgovinskih tokovih, kot je navedeno v poročilu UNEP o ponudbi živega srebra, trgovini z njim in povpraševanju po njem iz novembra 2006. Tako bodo ustrezne informacije na voljo tudi za primerjavo v postopku pregleda, za prikaz sprememb na trgih itd.

Predlog spremembe 9

Člen 7, odstavek 1

1. Komisija oceni uporabo te uredbe in njene učinke na trgu v Skupnosti, pri čemer upošteva informacije iz člena 6.

1. Komisija oceni uporabo te uredbe in njene učinke na trgu v Skupnosti, pri čemer upošteva informacije iz členov 5 in 6.

Predlog spremembe 10

Člen 7, odstavek 2

2. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2015.

2. Komisija predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu najpozneje do 30. junija 2012. Poročilu se po potrebi dodajo predlogi za revizijo ustreznih določb te uredbe.

Obrazložitev

Za zagotovitev nadaljnjega spremljanja informacij, ki se zberejo po postopkih iz členov 5 in 6, mora Komisija predložiti poročilo, ki po potrebi vključuje predloge za revizijo.

Predlog spremembe 11

Člen 8

8. Komisija najmanj eno leto pred datumom iz člena 1 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku večstranskih dejavnosti in pogajanj o živem srebru, pri čemer oceni zlasti skladnost časovne razporeditve in področja uporabe ukrepov iz te uredbe z mednarodnim razvojem.

8. Komisija najpozneje do 31. decembra 2009 poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o napredku večstranskih dejavnosti in pogajanj o živem srebru, pri čemer oceni zlasti skladnost ukrepov iz te uredbe z mednarodnim razvojem.

Predlog spremembe 12

Člen 8 a (novo), odstavek 1

 

Člen 8a

 

Komisija in države članice sodelujejo pri spodbujanju tehnične pomoči, vključno z usposabljanjem, namenjene razvoju infrastrukture, zmogljivosti in strokovnega znanja, potrebnih za napredek pri prehodu na nadomestne tehnologije, ki ne vključujejo uporabe živega srebra, in za postopno opuščanje uporabe ter izpustov živega srebra in spojin živega srebra, pri tem pa upoštevajo zlasti potrebe držav v razvoju in držav, katerih gospodarstvo je v prehodu.

Obrazložitev

Prepoved izvoza živega srebra lahko kratkoročno zelo slabo vpliva na države v razvoju in države, katerih gospodarstvo je v prehodu, kjer se živo srebro še vedno uporablja, na primer pri obrtnem pridobivanju zlata. Zato mora EU tem državam pomagati, da olajša prehod na tehnologije, pri katerih se živo srebro ne uporablja. Besedilo tega predloga spremembe je vzeto iz novega predloga uredbe o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij.

Predlog spremembe 13

Člen 8 a (novo), odstavek 2

 

Komisija in države članice preučijo tudi možnost podpore nevladnim organizacijam, ki so bile pri izvajanju takšnih vrst storitev zelo učinkovite.

Obrazložitev

Preučiti je treba možnost, da se pomoč nameni tudi nevladnim organizacijam, ki imajo veliko praktičnih izkušenj s to vrsto dela.

POSTOPEK

Naslov

Prepoved izvoza in varno skladiščenje kovinskega živega srebra

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0636 - C6-0363/2006 - 2006/0206(COD)

Pristojni odbor

ENVI

Mnenje pripravil

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

14.11.2006

 

 

 

Pripravljavec/-ka mnenja

       Datum imenovanja

Jens Holm

22.11.2006

 

 

Obravnava v odboru

27.2.2007

 

 

 

Datum sprejetja

21.3.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

16

11

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Kader Arif, Graham Booth, Carlos Carnero González, Béla Glattfelder, Eduard Raul Hellvig, Jacky Henin, Syed Kamall, Ģirts Valdis Kristovskis, Caroline Lucas, Marusya Ivanova Lyubcheva, Erika Mann, David Martin, Georgios Papastamkos, Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Tokia Saïfi, Peter Šťastný, Daniel Varela Suanzes-Carpegna, Zbigniew Zaleski

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Jean-Pierre Audy, Danutė Budreikaitė, Elisa Ferreira, Małgorzata Handzlik, Jens Holm, Eugenijus Maldeikis, Zuzana Roithová

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Corien Wortmann-Kool, Sepp Kusstatscher

  • [1]  Še neobjavljeno v UL.

MNENJE ODBORA ZA PRAVNE ZADEVE O PRAVNI PODLAGI

Miroslav Ouzký

predsednik

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

BRUSELJ

Zadeva:           Mnenje o pravni podlagi predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (KOM(2006)0636 – C6‑0363/2006 – 2006/0206(COD))[1]

Spoštovani gospod predsednik

V dopisu 4. maja 2007 ste v skladu s členom 35(2) poslovnika Odbor za pravne zadeve pozvali, naj preuči, ali je pravna podlaga zgoraj omenjenega predloga Komisije veljavna in ustrezna.

Zgoraj omenjeno vprašanje je odbor obravnaval na seji 11. junija 2007.

Predlog ima dvojno pravno podlago, in sicer člen 133 in člen 175(1) pogodbe o ES.

Odbor je sprejel predlog spremembe predloga, da se kot pravna podlaga črta člen 133, češ da dvojna pravna podlaga ni utemeljena, saj predlagan akt nima hkrati več ciljev, od katerih nobeden ni sekundaren in posreden glede na druge.

Nasprotno pa Komisija v obrazložitvenem memorandumu trdi, da ukrep temelji na cilju varovanja zdravja ljudi in okolja, ne pa na vidikih trgovinske politike.

Obravnavane pravne podlage

Člen 133

1. Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozni politiki in ukrepih za zaščito trgovine, na primer glede dampinga ali subvencij.

2. Komisija predloži Svetu predloge za izvajanje skupne trgovinske politike.

3. Kadar so za sklenitev sporazumov z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami potrebna pogajanja, Komisija predloži Svetu priporočila, ta pa pooblasti Komisijo za začetek potrebnih pogajanj. Svet in Komisija sta odgovorna za zagotavljanje tega, da so sporazumi, o katerih se pogajajo, združljivi z notranjimi politikami in pravili Skupnosti.

Komisija vodi pogajanja ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje kot pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge, in v okviru direktiv, ki jih lahko nanjo naslovi Svet. Komisija redno poroča posebnemu odboru o napredku pogajanj.

Pri tem se uporabljajo ustrezne določbe člena 300.

4. Svet pri izvajanju pristojnosti, ki so mu dodeljene s tem členom, odloča s kvalificirano večino.

5. Odstavki 1 do 4 se uporabljajo tudi za pogajanja in sklepanje sporazumov na področjih trgovine s storitvami in gospodarskih vidikov intelektualne lastnine, kolikor niso ti sporazumi že zajeti v teh odstavkih in brez poseganja v odstavek 6.

Z odstopanjem od odstavka 4 odloča Svet soglasno pri pogajanjih in sklepanju sporazuma na enem od področij iz prvega pododstavka, če takšen sporazum vključuje določbe, glede katerih je za sprejetje notranjih pravil potrebno soglasje ali če se nanaša na področje, na katerem Skupnost še ni izvajala pristojnosti, ki so ji dodeljene s to pogodbo, s sprejetjem notranjih pravil.

Svet odloča soglasno o pogajanjih in sklepanju horizontalnega sporazuma, kolikor ta zadeva tudi prejšnji pododstavek ali drugi pododstavek odstavka 6.

Ta odstavek ne vpliva na pravico držav članic, da ohranjajo in sklepajo sporazume s tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kolikor so taki sporazumi v skladu s pravom Skupnosti in drugimi ustreznimi mednarodnimi sporazumi.

6. Svet ne sme skleniti sporazuma, če ta vsebuje določbe, ki bi lahko prekoračile notranje pristojnosti Skupnosti, zlasti če imajo za posledico usklajevanje zakonov ali drugih predpisov držav članic na področjih, kjer ta pogodba takšno usklajevanje izključuje.

V tej zvezi so z odstopanjem od prvega pododstavka odstavka 5 sporazumi, ki se nanašajo na trgovino s kulturnimi in avdiovizualnimi storitvami, izobraževalnimi storitvami ter socialnimi in zdravstvenimi storitvami, v deljeni pristojnosti Skupnosti in njenih držav članic. Zaradi tega je pri pogajanjih o takšnih sporazumih poleg odločitve Skupnosti, sprejete v skladu z ustreznimi določbami člena 300, potrebno medsebojno soglasje držav članic. Sporazume na podlagi takšnih pogajanj sklenejo skupaj Skupnost in države članice.

Pogajanja in sklepanje mednarodnih sporazumov na področju prevoza še naprej urejajo določbe naslova V in člena 300.

7. Brez poseganja v prvi pododstavek odstavka 6 lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno odloči, da se odstavki 1 do 4 uporabljajo tudi za mednarodna pogajanja in sporazume o intelektualni lastnini, kolikor niso ti že zajeti v odstavku 5.

Člen 175

1. Svet se v skladu s postopkom iz člena 251 ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij odloči, katere ukrepe naj Skupnost sprejme za doseganje ciljev iz člena 174.

2. Z odstopanjem od postopka odločanja iz odstavka 1 in brez poseganja v člen 95 Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij soglasno sprejme:

(a) določbe, ki so zlasti davčne narave;

(b) ukrepe, ki vplivajo na:

– prostorsko načrtovanje,

– upravljanje s količinami vodnih virov ali ki neposredno ali posredno vplivajo na razpoložljivost teh virov,

– rabo zemljišč, razen ravnanja z odpadki; (c) ukrepe, ki pomembno vplivajo na izbiro držav članic med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo.

Svet lahko pod pogoji, navedenimi v prvem pododstavku, določi tista vprašanja iz tega odstavka, o katerih se odloča s kvalificirano večino.

3. Na drugih področjih Svet v skladu s postopkom iz člena 251 ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij sprejme splošne delovne programe, ki določajo prednostne cilje.

Svet v skladu s pogoji iz odstavka 1 oziroma odstavka 2 sprejme ukrepe, ki so potrebni za izvajanje teh programov.

4. Države članice financirajo in izvajajo okoljsko politiko, ne da bi pri tem posegale v nekatere ukrepe skupnostne narave.

5. Brez poseganja v načelo, da plača povzročitelj obremenitve, in če je ukrep, ki je bil sprejet na podlagi določb iz odstavka 1, povezan z nesorazmerno visokimi stroški za organe oblasti države članice, Svet v pravni akt, s katerim sprejme ta ukrep, vključi ustrezne določbe v obliki:

– začasnih odstopanj in/ali

– finančne podpore iz Kohezijskega sklada, ustanovljenega v skladu s členom 161.

Vsebino predloga uredbe je mogoče razčleniti, kot sledi:

Člen 1 – Vsebina, področje uporabe in opredelitve pojmov.

Predlagana uredba določa zahtevo za prepoved izvoza kovinskega živega srebra s 1. julijem 2011.

Člen 2 – določa zahtevo za skladiščenje kovinskega živega srebra, tako da je varno za zdravje ljudi in okolje.

Ta obveznost zajema tri najpomembnejše vire kovinskega živega srebra v Skupnosti. Obveznost skladiščenja se uporablja za živo srebro ne glede na to, ali je razvrščeno kot odpadek ali ne. Skladiščenje v tem smislu ne zajema zgolj kratkoročnih in srednjeročnih možnosti, temveč tudi dolgoročne možnosti. Glede časovne razporeditve je ta vidik povezan z začetkom veljavnosti prepovedi izvoza kovinskega živega srebra in kalomela.

Člen 3 – pojasnjuje povezanost s sedanjo zakonodajo o odpadkih.

Glede na sedanji pravni položaj bi bilo kakršno koli skladiščenje kovinskega živega srebra (v tekočem stanju) na kakršnem koli odlagališču v nasprotju s členom 5(3)(a) Direktive 1999/31/ES. Mejne vrednosti izcejanja in druga merila iz oddelka 2.4 Odločbe Sveta 2003/33/ES o določitvi meril in postopkov za sprejemanje odpadkov na odlagališčih, ki se uporabljajo za zrnate odpadke, se ne morejo uporabiti za tekoče živo srebro. Člen 3 zato predlaga odstopanje od teh določb za dve posebni možnosti skladiščenja kovinskega živega srebra, tj. podzemno skladiščenje v rudnikih soli, prilagojenih v ta namen, in začasno skladiščenje v namenskih napravah, ki se štejeta za varne za zdravje ljudi in okolje.

Člen 4 – dopolnjuje člen 2 z nekaterimi podrobnejšimi zahtevami za uporabo obeh možnosti skladiščenja.

Zlasti izpostavlja zahtevo, da je treba izvajati pravilno oceno varnosti, pri kateri je treba upoštevati naravo snovi. Določa tudi minimalne zahteve glede vsebine dovoljenj za naprave, namenjene začasnemu skladiščenju.

Člen 5 – zagotavlja izmenjavo informacij med državami članicami in industrijskim sektorjem.

Izmenjava informacij ne sme biti omejena zgolj na kovinsko živo srebro, ampak mora vključevati tudi spojine živega srebra in proizvode, ki ga vsebujejo.

Člen 6 – določa nekatere obveznosti obveščanja za države članice.

Zagotavlja, da države članice predložijo Komisiji izvod dovoljenj, izdanih za napravo, ki je namenjena skladiščenju. Poleg tega morajo države članice najpozneje tri leta in pet mesecev po začetku veljavnosti prepovedi izvoza Komisijo obvestiti o učinkih instrumenta.

Člen 7 – zagotavlja, da Komisija oceni uporabo uredbe in njene učinke na trg ter najpozneje štiri leta po začetku veljavnosti prepovedi izvoza pripravi poročilo.

Ocena bo temeljila na informacijah držav članic.

Člen 8 – določa, da mora Komisija Parlamentu in Svetu poročati o mednarodnem razvoju na področju živega srebra, zlasti o večstranskih pogajanjih o vprašanjih ponudbe in povpraševanja po živem srebru.

To bo omogočilo spremljanje skladnosti svetovnih ukrepov in ukrepov Skupnosti, da se čim bolje izkoristijo ugodnosti za okolje.

Člen 9 – vključuje običajno besedilo o začetku veljavnosti instrumenta.

Presoja

Pravna podlaga določa pristojnost Skupnosti ratione materiae ter način izvajanja te pristojnosti, in sicer zakonodajne instrumente, ki se lahko uporabijo, in postopek odločanja.

Glede na navedeno je treba določiti, ali naj ustrezno pravno podlago za predlagano uredbo predstavljata člena 133 in 175(1), samo člen 133 ali samo člen 175(1).

Analiza predloga kaže, da je osnovni namen predloga varovanje zdravja ljudi in okolja in ne vidiki trgovinske politike.

Na seji dne 11. junija 2007 je Odbor za pravne zadeve v skladu s presojo soglasno[2] sprejel priporočilo, da kot pravno podlago predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o prepovedi izvoza in varnem skladiščenju kovinskega živega srebra (KOM(2006)0636) predlaga člen 175(1) pogodbe o ES.

S spoštovanjem,

Giuseppe Gargani

  • [1]  Še ni objavljeno v UL.
  • [2]  Pri končnem glasovanju so bili navzoči: Cristian Dumitrescu (predsednik), Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (podpredsednica), Manuel Medina Ortega (pripravljavec mnenja), Carlo Casini, Janelly Fourtou, Luis de Grandes Pascual, Kurt Lechner, Klaus-Heiner Lehne, Antonio Masip Hidalgo, Hans-Peter Mayer, Michel Rocard, Aloyzas Sakalas, Gabriele Stauner, József Szájer, Jaroslav Zvěřina in Tadeusz Zwiefka.

POSTOPEK

Naslov

Prepoved izvoza in varno skladiščenje kovinskega živega srebra

Referenčni dokumenti

KOM(2006)0636 - C6-0363/2006 - 2006/0206(COD)

Datum predložitve EP

26.10.2006

Pristojni odbor

       Datum razglasitve na zasedanju

ENVI

14.11.2006

Odbori, zaprošeni za mnenje

       Datum razglasitve na zasedanju

INTA

14.11.2006

ITRE

14.11.2006

 

 

Odbori, ki niso podali mnenja

       Datum sklepa

ITRE

27.2.2007

 

 

 

Poročevalec/-ka

       Datum imenovanja

Dimitrios Papadimoulis

28.11.2006

 

 

Datum sprejetja

3.5.2007

 

 

 

Izid končnega glasovanja

+:

–:

0:

39

10

0

Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju

Adamos Adamou, Margrete Auken, Liam Aylward, Pilar Ayuso, Martin Callanan, Chris Davies, Avril Doyle, Anne Ferreira, Karl-Heinz Florenz, Matthias Groote, Satu Hassi, Gyula Hegyi, Jens Holm, Marie Anne Isler Béguin, Dan Jørgensen, Christa Klaß, Eija-Riitta Korhola, Holger Krahmer, Urszula Krupa, Peter Liese, Jules Maaten, Marios Matsakis, Linda McAvan, Alexandru-Ioan Morţun, Roberto Musacchio, Péter Olajos, Miroslav Ouzký, Dimitrios Papadimoulis, Vittorio Prodi, Dagmar Roth-Behrendt, Guido Sacconi, Karin Scheele, Carl Schlyter, Richard Seeber, María Sornosa Martínez, Antonios Trakatellis, Evangelia Tzampazi, Thomas Ulmer, Anja Weisgerber, Glenis Willmott

Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju

Christofer Fjellner, Jutta Haug, Karin Jöns, Henrik Lax, Miroslav Mikolášik, Stefan Sofianski, Bart Staes

Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju

Gabriela Creţu, Miguel Angel Martínez Martínez