POROČILO o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2006
29.6.2007 - (2007/2142(INI))
Odbor za ekonomske in monetarne zadeve
Poročevalec: Gay Mitchell
PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA
o letnem poročilu Evropske centralne banke za leto 2006
Evropski parlament,
– ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2006,
– ob upoštevanju člena 113 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
– ob upoštevanju člena 15 protokola o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ki je priloga k Pogodbi[1]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. aprila 1998 o demokratičnem nadzoru tretje faze Evropske monetarne unije (EMU),[2]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2006 o strateški reviziji Mednarodnega denarnega sklada,[3]
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. julija 2006 o prestrezanju podatkov iz bančnih nakazil sistema SWIFT s strani ameriških tajnih služb[4] in z dne 14. februarja 2007 o družbi SWIFT, sporazumu PNR in čezatlantskem dialogu o teh vprašanjih,[5]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. februarja 2007 o položaju evropskega gospodarstva: pripravljalno poročilo o širših smernicah ekonomske politike za leto 2007,[6]
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. aprila 2007 o javnih financah v EMU v letu 2006[7],
– ob upoštevanju sporočila Komisije o petih letih eurobankovcev in eurokovancev (KOM(2006)0862),
– ob upoštevanju sporočila Komisije o letni izjavi o euroobmočju za leto 2007 (KOM(2007)0231),
– ob upoštevanju poročila ECB o finančni stabilnosti iz decembra 2006 in njenega poročila o finančnem povezovanju Evrope iz marca 2007,
– ob upoštevanju spomladanske gospodarske napovedi Komisije z dne 7. maja 2007,
– ob upoštevanju člena 45 Poslovnika,
– ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A6 0266/2007),
A. ker je BDP v euroobmočju leta 2006 v primerjavi z 1,5-odstotnim povečanjem leta 2005 narasel za 2,7%, kar je najboljši dosežek po letu 2000, inflacija pa je ostala na ravni 2,2 % iz leta 2005, kar ni razlog za pretirano zadovoljstvo,
B. ker je bila glavna gonilna sila gospodarske rasti v euroobmočju notranje povpraševanje, zlasti na področju investicij,
C. ker rast cen energije, ki se je začela v letu 2005, ni povzročila notranjega pritiska na inflacijo, saj je bilo povečanje plač zmerno, stranskih učinkov pa ni bilo zaznati,
D. ker priporočila iz predhodnih resolucij Parlamenta o letnem poročilu ECB glede preglednosti glasovanja in objave zapisnikov še niso bila upoštevana,
E. ker bi Parlament rad prispeval h krepitvi vloge in mednarodne pristojnosti ECB in euroobmočja na mednarodni ravni,
F. ob upoštevanju številnih kandidatov za imenovanje na odgovorna delovna mesta v MDS, STO ali OECD, brez tistih v Svetovni banki,
G. ker je ECB v letu 2006 obrestne mere še povečevala, in sicer jih je od decembra 2005 povečala osemkrat za skupaj 200 osnovnih točk, tako da zdaj znašajo 4%,
H. ker naj bi se po pričakovanjih gospodarska rast v letu 2007 upočasnila in naj bi znašala le približno 2,6 %, kar bo posledica manjše ponudbe na trgu denarja, inflacija pa naj bi se zmanjšala na 1,9 %,
I. ker se je primanjkljaj na tekočem računu ZDA v letu 2006 povečal za 6,5 % BDP, eurosistem pa še naprej poudarja tveganja in negotovost v zvezi z velikimi svetovnimi neravnovesji v tekočih računih,
J. ker velika svetovna neravnovesja predstavljajo tveganje za devizne tečaje in svetovno gospodarsko rast in ker je treba ta tveganja obravnavati,
K. ker je menjalni tečaj eura v letu 2006 v primerjavi z ameriškim dolarjem zrasel za 11,4 %, v primerjavi z japonskim jenom za 12,4 % in v primerjavi s kitajskim renminbijem za 8 %,
Monetarna in ekonomska gibanja
1. ugotavlja, da je okrevanje gospodarstva v euroobmočju vse manj odvisno od zunanjih dejavnikov, saj je bila glavna gonilna sila rasti domače povpraševanje; ugotavlja, da je bilo v letu 2006 ustvarjenih dva milijona novih delovnih mest in da se je stopnja brezposelnosti zmanjšala z 8,4% na 7,6%; ugotavlja tudi, da so razlog za še vedno visoko, nesprejemljivo stopnjo brezposelnosti strukturne ovire, zlasti nezadostne javne in zasebne naložbe v nekatere ključne sektorje, kot so raziskave, izobraževanje in usposabljanje, in da je zaposlenost glede na mednarodne standarde še vedno majhna;
2. poudarja, da je zaradi nedavnega okrevanja gospodarstva, obrestne mere treba povišati s previdnostjo, da ne bi s tem ogrozili gospodarske rasti; ugotavlja, da morajo države članice izvesti potrebne strukturne reforme in naložbene dejavnosti ter tako podpreti okrevanje gospodarstva;
3. meni, da je še prezgodaj, da bi lahko pri tem okrevanju razlikovali med ciklično in strukturno razsežnostjo; vseeno meni, da so h gospodarski rasti verjetno prispevale tudi nekatere strukturne reforme, ki so imele večji učinek od pričakovanega; ocenjuje, da bi bilo treba to okrevanje gospodarstva izkoristiti kot spodbudo za nacionalne reforme, prilagojene razmeram v posameznih državah, zlasti na področju raziskav, inovacij in izobraževanja, s čimer bi omogočili rast v euroobmočju;
4. ugotavlja, da je bila rast produktivnosti dela majhna, in meni, da se morajo plače povečevati sorazmerno z gibanjem produktivnosti, da bo mogoče vzdrževati konkurenčnost držav članic in ustvarjati nova delovna mesta, ne da bi spodbujali inflacijo;
5. ugotavlja, da ECB obravnava razvoj plač kot povečano tveganje za stabilnost cen; s tem v zvezi opozarja, da letno poročilo Komisije o euroobmočju za leto 2007 (SEC(2007)0550) pojasnjuje, da so plače v euroobmočju kljub velikemu povišanju cen nafte še naprej le zmerno rasle;
6. poudarja, da Pogodba izrecno razlikuje med ciljem stabilnosti cen in podporo splošnim ekonomskim politikam, ko se omenjena cilja ne obravnavata kot zamenljiva;
7. ocenjuje, da je konsolidacija javnih financ – zlasti v ugodnih gospodarskih razmerah – ključnega pomena za dolgoročno rast in da jo je treba načrtovati preudarno, da se izboljša kakovost javne porabe; meni, da je zlato pravilo, po katerem je javnofinančni primanjkljaj mogoče upravičiti samo z naložbami, pomemben korak v to smer;
8. ugotavlja, da so bila nekatera gospodarstva euroobmočja uspešnejša kot druga, kar zadeva gospodarsko rast, pri čemer kaže omeniti zlasti Irsko, Luksemburg, Grčijo Finsko in Španijo, kjer je bila povprečna gospodarska rast večja kot v euroobmočju nasploh; ugotavlja, da so višjo povprečno rast dosegale tudi številne evropske države zunaj euroobmočja in meni, da se je mogoče iz teh dejstev naučiti marsičesa koristnega in da bi bila posebna raziskava ECB o razlogih, ki so ta gibanja spodbudili, prav tako uporabna;
9. ugotavlja, da so gospodarski cikli v gospodarstvih držav članic euroobmočja na zelo različnih stopnjah; poziva ECB, naj preuči ali je tako raznoliko vedenje v enotnem monetarnem območju v prihodnosti lahko problematično za stabilnost in gospodarsko rast;
10. izraža skrb zaradi naraščajoče vrednosti eura v primerjavi z najpomembnejšimi tujimi valutami in v zvezi s tem opozarja, da člen 111 pogodbe pooblašča Svet za oblikovanje politike deviznih tečajev, ne da bi natančno določal na kakšen način naj te pristojnosti izvaja; poziva euroskupino, Svet in ECB, da v celoti izvajajo svoje pristojnosti in tesneje uskladijo dejavnosti na področju politike deviznih tečajev; ugotavlja, da precenjeni euro doslej sicer še ni ogrozil izvoza v euroobmočju, vendar ima različne učinke v državah članicah; opozarja na tveganja, povezana z velikimi bilančnimi neravnovesji držav, zaradi katerih utegne vrednost eura še narasti; ugotavlja, da obstaja široko soglasje med oblikovalci politike o tem, kako se lotiti problema globalnih neravnovesij; ugotavlja, da prizadevanja mednarodne skupnosti in mednarodnih finančnih institucij še zdaleč niso bila primerna; izraža upanje, da bo izvajanje teh ukrepov (sprejetje ukrepov za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja in spodbujanje zasebnega varčevanja v ZDA in doseganje večje prožnosti deviznih tečajev v številnih azijskih državah v vzponu s presežkom, zlasti na Kitajskem), ki ga mora nadzorovati MDS, pomembno prispevalo k postopnemu reševanju svetovnih neravnovesij;
11. ugotavlja, da so v zadnjih desetih letih cene nepremičnin z nekaterimi izjemami močno naraščale v celotnem euroobmočju, še zlasti pa v Nemčiji; ugotavlja, da kljub nekaterim znamenjem, ki kažejo, da se ta trend umirja, cena potrošniških posojil za gospodinjstva še vedno narašča za približno 10 % letno; ugotavlja, da so se cene stanovanj v ZDA znižale, trg hipotekarnih posojil pa se je umiril, kar bi utegnilo vplivati na dejansko gospodarstvo; meni, da bi morali to dejstvo razumeti kot opozorilo, da se kaj takega utegne zgoditi tudi v euroobmočju; poziva ECB, naj ta gibanja pozorno spremlja, saj utegnejo vplivati na dejansko gospodarstvo; poziva jo tudi, naj predstavi ustrezne rešitve in njihove prednosti, na primer nepremičnine vključi v usklajeni indeks cen življenjskih potrebščin, določi poseben kazalnik ali predlaga posebne ukrepe, ki se bodo zaradi heterogenosti nacionalnih trgov izvajali na nacionalni ravni;
12. je zaskrbljen, ker so bila odstopanja največja pri obrestnih merah za potrošniška posojila, namenjena gospodinjstvom; še posebej ugotavlja, da so se razlikovale obrestne mere za prekoračitev pozitivnega stanja na bančnih računih (limit), saj so se v euroobmočju gibale med približno 7 % in 13,5 %, zato priporoča, da ECB opravi nadaljnje raziskave in skuša poiskati razloge za to;
Upravljanje
13. ugotavlja, da sta ECB in izvršilni odbor neodvisna ter poudarja potrebo po spoštovanju ustavnega načela, določenega v členu 112(2)(b) Pogodbe; ponovno poudarja svojo podporo neodvisnosti ECB in podporo cilju ohranjanja stabilnosti cen in varovanja protiinflacijskih mandatov;
14. meni, da mora stopnja zrelosti, ki jo dosegajo vsi udeleženci evropskega mehanizma deviznega tečaja, olajšati pojav „mešanice politike“ in podpirati učinkovito izvajanje potrebnih strukturnih prilagoditev, od katerih je odvisno povečanje zmogljivosti rasti euroobmočja; priporoča dejavnejši makroekonomski dialog med Svetom, Komisijo, ECB, Evropskim parlamentom in evropskimi socialnimi partnerji ter podpira prizadevanja Euroskupine za vzpostavitev takšnega dialoga;
Finančna stabilnost in povezovanje
15. pozdravlja objavo novega letnega poročila ECB o finančnem povezovanju v Evropi kot uporabnega prispevka k izboljšanju evropskega finančnega povezovanja;
16. v celoti podpira prizadevanja ECB, da bi okrepila finančno povezovanje v euroobmočju, zlasti s spodbujanjem pobud v zasebnem sektorju, kot so enotno evropsko plačilno območje (SEPA) in evropski kratkoročni vrednostni papirji (STEP); priznava pomen nadaljnjega finančnega povezovanja, ki bo pripomogel k varovanju Evropske unije pred zunanjimi gospodarskimi šoki;
17. meni, da lahko storitve ECB spodbudijo evropsko finančno povezovanje, ter ugotavlja, da je bil sistem Target v tem pogledu zelo koristen, saj je bila dosežena precejšnja integracija denarnih trgov in trgov zavarovanih kratkoročnih posojil (repo); meni, da bi lahko projekt Target 2 Securities izboljšal integracijo, učinkovitost in varnost sistemov za obračun in poravnavo, ki trenutno niso dovolj povezani in medopravilni, vendar poudarja, da bo s tem ECB postala aktivna tržna udeleženka, zato zahteva primeren nadzor ECB zunaj njene odgovornosti v monetarni politiki; opozarja, da je predstavitev primernega upravljanja prepozna; zato ga namerava z zanimanjem podrobno spremljati še naprej; ocenjuje tudi, da je treba nujno poskrbeti za ustrezno vodenje tega projekta;
18. se popolnoma zaveda hitrega pojavljanja nadomestnih naložbenih nosilcev (skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe in zasebna kapitalska podjetja) in priznava, da zagotavljajo likvidnost in diverzifikacijo na trgu, vendar tudi deli skrb nekaterih centralnih bank in nadzornikov, da lahko povzročijo sistemsko tveganje in visoko stopnjo izpostavljenosti drugih finančnih institucij; pozdravlja nedavne študije Komisije o skladih za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe in zasebnih lastniških deležih, vendar obžaluje, da so te študije doslej obravnavale le ovire za rast takšnih skladov; poziva Komisijo, naj spremlja vse morebitne politične vrzeli, in zahteva širši in bolj kritičen pristop glede na obsega ki ga predstavljajo skladi za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe za finančno stabilnost in za obvladovanje tveganja za stopnje finančnih vzvodov ter diverzifikacije; poziva Komisijo, naj oceni kakovost nadzora na lokacijah v tujini in spodbudi sodelovanje z nadzorniki v teh sodnih pristojnostih;
19. ugotavlja, da imajo nebančni posojilodajalci (zasebni kapital) vse večjo vlogo na trgih posojil v Evropski uniji in so večkrat pripravljeni prevzeti višje tveganje kot običajne bančne institucije; poleg tega ugotavlja, da so nebančni posojilodajalci veliko pripomogli k večji zaposlenosti in rasti podjetij v njihovem sektorju; ocenjuje, da bi to lahko povzročilo težave ob naslednji preusmeritvi posojilnega cikla in privedlo k precej bolj kompleksnemu ciklu prestrukturiranja dolgov velikih podjetij; zahteva, da ECB in drugi vpleteni organi ob upoštevanju teh dejstev presodijo, ali so sedanji postopki prestrukturiranja dolgov ustrezni;
20. je seznanjen s tem, da ECB odločno nasprotuje podrobnim načrtom za kritje dolgov neuspešne evropske banke z javnimi sredstvi; meni, da je treba še nadalje izboljšati sodelovanje in načrtovati preskuse izjemnih situacij, vendar je prav, da se moralno tveganje čim bolj zmanjša s prednostno uporabo rešitev kriznega upravljanja, ki temeljijo na zasebnem kapitalu, sicer bi utegnili banke spodbuditi k nepremišljenemu tveganju;
21. zaradi posredovanja podatkov iz sistema SWIFT oblastem ZDA znova poziva Svet in ECB, naj skupaj razmislita o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati nadzor nad sistemom SWIFT, in o njegovem pozivu ECB, naj ukrepa kot nadzornica in uporabnica sistema SWIFT ter kot nosilka političnih odločitev;
Zunanja vloga eura
22. ugotavlja, da je euro prešel iz uspešne razvojne faze v svetovno rezervno in referenčno valuto; poudarja, da je treba sprejeti dodatne ukrepe, da bi se nadaljeval pozitivni trend uporabe eurogotovine (na primer izdajanje računov za letalske in vesoljske proizvode v eurih);
23. opozarja na zahtevo po poenoteni predstavitvi euroobmočja v okviru mednarodnih finančnih institucija, da bi tako zavarovali njegove interese v skladu z njegovim gospodarskim pomenom;
24. poziva ECB, naj pozorno spremlja gibanja pri uporabi eura kot rezervne valute v centralnih bankah, in da v svojem letnem poročilu o mednarodni vlogi eura pojasni in analizira te učinke, zlasti glede deviznih tečajev;
Demokratični nadzor
25. meni, da se v zvezi s postopkom imenovanja članov v izvršilni odbor ECB predhodni demokratični nadzor in preglednost lahko izboljšata, če bi Svet ocenil več morebitnih kandidatov in če bi kandidate, ki jih je predlagal Svet, z glasovanjem potrdil Parlament; poudarja, da je v sodelovanju z drugimi institucijami pripravljen začeti s preučevanjem možnih izboljšav postopka imenovanja pred naslednjim imenovanjem izvršilnega odbora leta 2010;
26. poudarja, da je verodostojnost ECB prav tako odvisna od najboljše preglednosti postopkov odločanja; zato ponovno zahteva, da se takoj po sejah sveta ECB objavijo kratki zapisniki, zapisniki, ki jasno predstavljajo stališča za sprejete odločitve in proti njim ter ali so bile odločitve sprejete soglasno;
27. opozarja, da je zaradi zapletenosti zavrnil sistem glasovanja na podlagi rotacije, ki je bil sprejet leta 2003 in velja za sklepe sveta ECB; meni, da je z vidika prihodnje širitve euroobmočja treba vzpostaviti sistem, ki bo združeval pravičnost in učinkovitost;
28. poziva ECB, naj v svoji komunikacijske politike da prednost zaslišanjem svojega predsednika s strani odbora, pristojnega za ekonomske in monetarne zadeve v Evropskem parlamentu;
Pet let eurobankovcev in eurokovancev
29. ugotavlja, da vrednost euro bankovcev v obtoku hitro raste, in je v letu 2006 narasla za 11,2 %; ugotavlja, da je nenehna rast zlasti posledica bankovcev visoke vrednosti, predvsem bankovcev za 500 EUR, katerih število se je povečalo za 13,2 %; znova poziva ECB, naj razišče razloge očitnega povečanja in analizira naravo transakcij, ki se izvajajo s temi bankovci, ter porazdelitev povpraševanja po državah, da se ugotovijo možna tveganja, ki bi lahko bila s tem povezana;
0 0
0
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedniku euroskupine in Evropski centralni banki.
- [1] UL C 191, 29.7.1992, str. 68.
- [2] UL C 138, 4.5.1998, str. 177.
- [3] UL C 291 E, 30.11.2006, str. 118.
- [4] Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0317.
- [5] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0039.
- [6] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0051.
- [7] Sprejeta besedila, P6_TA(2007)0168.
OBRAZLOŽITEV
Evropski parlament v resoluciji o letnem poročilu Evropske centralne banke (ECB) oceni delo te banke. Letos je bila v ospredju vloga ECB pri doseganju finančne stabilnosti in povezovanja, pa tudi različen odnos evropskih državljanov do eura pet let po njegovi uvedbi.
1. Komentar monetarnih in ekonomskih gibanj v letu 2006.
Najprej si oglejmo nekaj dejstev in ugotovitev.
1.1 Dejstva
Gospodarske razmere v euroobmočju so se v letu 2006 precej izboljšale: BDP območja se je povečal za 2,8 %, v letu 2005 pa le za 1,5 %, tako da je lanski dosežek najboljši rezultat po letu 2000. Glavna gonilna sila tega uspeha je bilo domače povpraševanje, zlasti na področju investicij, zaradi česar je gospodarsko okrevanje v euroobmočju postalo bolj ali manj neodvisno od zunanjih dejavnikov. Leta 2006 je bilo ustvarjenih dva milijona novih delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je zmanjšala z 8,4 % na 7,5 %, kar je vse prispevalo k večjemu zaupanju potrošnikov.
Stopnja inflacije je znašala 2,2 %, enako kot v letu 2005. Rast cen energije, ki se je začela v letu 2005, ni povzročila dodatnega notranjega inflacijskega pritiska, saj je bila rast plač zmerna in stranskih učinkov ni bilo zaznati, a kljub temu ni razloga za pretirano zadovoljstvo.
Zaradi gospodarskega okrevanja je ECB v letu 2006 nadalje prilagajala obrestne mere, in sicer jih je od decembra 2005 povečala kar sedemkrat za skupaj 175 osnovnih točk, tako da zdaj znašajo 3,75 %.
Rast se utegne v letu 2007 nekoliko upočasniti, predvsem zaradi manjše ponudbe na trgu denarja.
1.2 Ugotovitve
Ob upoštevanju gospodarskega okrevanja je mogoče ugotoviti naslednje:
Še vedno je prezgodaj, da bi bilo mogoče pri gospodarskem okrevanju razlikovati med ciklično in strukturno razsežnostjo, vseeno pa je zelo verjetno, da so nekatere strukturne reforme že privedle do gospodarske rasti. Okrevanje gospodarstva bi moralo spodbuditi nacionalne reforme, prilagojene razmeram v posameznih državah, zlasti na področju raziskav, inovacij in izobraževanja, s čimer bi omogočili rast v euroobmočju.
Ključnega pomena je, da se plače povečujejo sorazmerno s produktivnostjo, da bo mogoče ohraniti konkurenčnost v državah članicah in omogočiti ustvarjanje novih delovnih mest, ne da bi spodbujali inflacijo.
Konsolidacija javnih financ v ugodnih gospodarskih razmerah je ključnega pomena za doseganje dolgoročne rasti. Treba jo je načrtovati preudarno, da se bo javna poraba izboljšala. Zlato pravilo je pomemben korak v to smer.
Od vzpostavitve euroobmočja so bila manjša gospodarstva uspešnejša kot večja, kar zadeva gospodarsko rast, pri čemer kaže omeniti zlasti Irsko, Finsko in Luksemburg, kjer je povprečna gospodarska rast presegla povprečje euroobmočja. Iz teh dejstev se je mogoče naučiti marsičesa koristnega, pa tudi posebna raziskava ECB o razlogih, ki so ta gibanja spodbudili, bi bila prav tako uporabna.
Poročevalec želi opozoriti na tveganje zaradi velikih ravnovesij na tekočih računih držav (primanjkljaj ZDA se je v letu 2006 povečal na 6,5 % BDP), kar utegne dodatno povečati vrednost eura. Menjalni tečaj te valute je namreč v letu 2006 v primerjavi z ameriškim dolarjem zrasel za 11,4 %, v primerjavi z japonskim jenom za 12,4 % in v primerjavi s kitajskim renminbijem za 8 %. Ta trend se v euroobmočju ne bi smel nadaljevati. Poročevalec ugotavlja, da je Evropska komisija v letnem poročilu o euroobmočju za leto 2007 navedla, da so nosilci političnih odločitev po mednarodnem posvetu, ki ga je aprila 2006 sklical Mednarodni denarni sklad, dosegli široko soglasje o tem, kako se spopasti z omenjenimi svetovnimi neravnovesji.
Poročevalec želi opozoriti tudi na gibanje cen na nepremičninskem trgu. V zadnjih desetih letih so z nekaj izjemami močno naraščale v celotnem euroobmočju, še zlasti pa v Nemčiji. Nekatera znamenja sicer kažejo, da se ta trend umirja, toda cena potrošniških posojil za gospodinjstva še vedno narašča za približno 10 % letno. Nedavno so se cene stanovanjskih nepremičnin v ZDA zmanjšale, trg hipotekarnih posojil pa se je umiril, kar bi utegnilo vplivati na dejansko gospodarstvo. Poročevalec meni, da bi morali to dejstvo razumeti kot opozorilo, da se utegne kaj takega zgodi tudi v euroobmočju. Zato bi morala ECB natančno spremljati dogajanje, ki bi lahko imelo posledice za dejansko gospodarstvo. Koristno bi bilo, če bi poiskala ustrezne rešitve in predstavila njihove prednosti, na primer nepremičnine vključila v usklajeni indeks cen življenjskih potrebščin, oblikovala poseben kazalnik ali predlagala posebne ukrepe, ki bi se zaradi heterogenosti nacionalnih trgov izvajali na nacionalni ravni.
Poročevalec bi rad opozoril še na dejstvo, da se obrestne mere za potrošniška gospodinjska posojila najbolj razlikujejo. V euroobmočju obstajajo precejšnja odstopanja zlasti pri obrestnih merah za prekoračitev stanja na bančnih računih, saj te znašajo od približno 7 % do približno 13,5 %, kar bi morala ECB raziskati in poročati o svojih ugotovitvah.
2. Prizadevanje za finančno stabilnost in povezovanje
Poročevalec pozdravlja objavo novega letnega poročila ECB o finančnem povezovanju v Evropi.
Finančno povezovanje in stabilnost sta ključnega pomena, saj v finančnem sektorju trenutno potekajo hitre in velike spremembe, kar zadeva financiranje podjetij, finančne inovacije ter nove finančne udeležence in njihovo čezmejno združevanje.
Treba je podpreti predvsem prizadevanja ECB za finančno povezovanje v euroobmočju, zlasti s spodbujanjem pobud v zasebnem sektorju, kot so enotno evropsko plačilno območje (SEPA) in evropski kratkoročni vrednostni papirji (STEP).
Storitve centralnih bank lahko prav tako spodbudijo evropsko finančno povezovanje. V tem pogledu je bil zelo koristen sistem Target, saj je bila dosežena precejšnja integracija denarnih trgov in trgov zavarovanih kratkoročnih posojil (repo). Projekt Target 2 Securities pa bi lahko izboljšal integracijo, učinkovitost in varnost sistemov za obračun in poravnavo, ki trenutno niso dovolj povezani in medopravilni, zato bi ga bilo treba podpreti, če bo poskrbljeno za ustrezno vodenje, in podrobno spremljati njegovo izvajanje.
Kar zadeva nove udeležence v finančnem sektorju, se je treba posvetiti vprašanju varovanih skladov (hedge). V splošnem velja, da ugodno vplivajo na finančno stabilnost, zlasti ker omogočajo likvidnost in razpršitev tveganja, vendar bi bil lahko zaradi njih, predvsem ob sočasni uporabi zapletenih finančnih instrumentov, finančni sistem bolj izpostavljen nepričakovanim pretresom. Zaradi tega se poročevalec ob upoštevanju svetovne razsežnosti finančnih trgov zavzema za tesno mednarodno sodelovanje, ki bo omogočilo večjo preglednost, in sicer z obsežnejšim razkrivanjem ter izmenjavo informacij med finančnimi nadzorniki in centralnimi bankami. Podpreti bi bilo treba tudi posredni nadzor, saj bi bili lahko tako nadzorniki gotovi, da banke ocenjujejo in pozorno spremljajo svojo izpostavljenost zaradi varovanih skladov.
Nebančni posojilodajalci (zasebni kapital) imajo vse večjo vlogo na trgih posojil v Evropski uniji. Poročevalec ne želi naštevati prednosti in slabosti tega dejstva, meni pa, da bi lahko povzročilo težave ob naslednji preusmeritvi posojilnega cikla in privedlo k precej bolj kompleksnemu ciklu prestrukturiranja dolgov velikih podjetij, zato bi bilo treba od ECB in drugih vpletenih organov zahtevati, da presodijo, ali so sedanji postopki prestrukturiranja dolgov ustrezni.
Poročevalec je seznanjen s tem, da ECB odločno nasprotuje podrobnim načrtom za kritje dolgov neuspešne evropske banke z javnimi sredstvi, in meni, da je treba to stališče podpreti. Prepričan je, da je treba še nadalje izboljšati sodelovanje in načrtovati preskuse izjemnih situacij, vendar je prav, da se moralno tveganje čim bolj zmanjša s prednostno uporabo rešitev kriznega upravljanja, ki temeljijo na zasebnem kapitalu, sicer bi utegnili banke spodbuditi k nepremišljenemu tveganju.
Omeniti želi tudi posredovanje podatkov iz sistema SWIFT oblastem ZDA in opomniti na poziv Evropskega parlamenta Svetu in ECB, naj skupaj razmislita o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati nadzor nad tem sistemom. ECB tudi poziva, naj ukrepa kot nadzornica in uporabnica sistema SWIFT ter kot nosilka političnih odločitev.
3. Demokratični nadzor
Kar zadeva demokratični nadzor, poročevalec znova opozarja na pomembno dejstvo o postopku imenovanja članov izvršilnega odbora, ki je bilo omenjeno že v lanski resoluciji. Predhodni demokratični nadzor in preglednost bi lahko izboljšali, če bi Svet ocenil več morebitnih kandidatov in če bi kandidate, ki jih je predlagal, z glasovanjem potrdil Parlament. Rešitve za boljši postopek imenovanja bi bilo treba poiskati še pred naslednjim imenovanjem izvršilnega odbora leta 2010.
4. Pet let eurobankovcev in eurokovancev
Konec leta 2006 je bilo v obtoku 11,3 milijarde bankovcev v vrednosti 628,2 milijarde EUR. Dinamična rast števila bankovcev za 50, 100 in 500 EUR, ki je znašala 12,5 %, 9,6 % in 13,2 %, sproža vprašanje o potrebnosti in uporabnosti tako velikih nominalnih vrednosti, med drugim zaradi morebitnih kriminalnih dejavnosti, zato bi morala ECB to področje nadalje raziskovati.
Raziskave javnega mnenja Eurobarometer kažejo, da se pet let po uvedbi eura število državljanov, ki menijo, da je skupna valuta njihovi državi prinesla koristi, še vedno zmanjšuje: od leta 2002, ko je bil euro uveden, do leta 2006 je njihov delež padel z 59 % na 48 %. V nekaterih državah (v Italiji, na Nizozemskem in v Grčiji) je večina državljanov euru nenaklonjena.
Razlogov za nenaklonjenost je več, eden glavnih pa je verjetno ta, da so se po mnenju večine državljanov cene po uvedbi eura povečale. Poročevalec tudi meni, da je prva generacija bankovcev, na katerih niso smela biti upodobljena živa bitja, pokrajina in resnični spomeniki, prispevala k hladni podobi monetarnega povezovanja in evropske državljane še bolj oddaljila od eura. Zato bi bilo dobro, da ECB svoje zamisli o drugi generaciji bankovcev predstavi Parlamentu, da bomo lahko skupaj pretehtali, kaj je privedlo k spremembi javnega mnenja.
POSTOPEK
|
Naslov |
Letno poročilo Evropske centralne banke za leto 2006 |
|||||||
|
Št. postopka |
||||||||
|
Pristojni odbor |
ECON |
|||||||
|
Poročevalec(-ka) |
Gay Mitchell 13.3.2007 |
|
||||||
|
Nadomeščeni(-a) poročevalec(-ka) |
Pervenche Berès |
|
||||||
|
Obravnava v odboru |
24.4.2007 |
8.5.2007 |
21.5.2007 |
26.6.2007 |
|
|||
|
Datum sprejetja |
26.6.2007 |
|||||||
|
Izid končnega glasovanja |
+ - 0 |
41 0 0 |
||||||
|
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju |
Mariela Velichkova Baeva, Zsolt László Becsey, Pervenche Berès, Sharon Bowles, Ieke van den Burg, David Casa, Christian Ehler, Jill Evans, Elisa Ferreira, Jean-Paul Gauzès, Donata Gottardi, Benoît Hamon, Gunnar Hökmark, Sophia in 't Veld, Othmar Karas, Christoph Konrad, Guntars Krasts, Kurt Joachim Lauk, Andrea Losco, Astrid Lulling, Cristobal Montoro Romero, Joseph Muscat, Lapo Pistelli, John Purvis, Alexander Radwan, Bernhard Rapkay, Eoin Ryan, Heide Rühle, Antolín Sánchez Presedo, Olle Schmidt, Cristian Stănescu, Margarita Starkevičiūtė |
|||||||
|
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju |
Katerina Batzeli, Harald Ettl, Werner Langen, Maria Petre, Gianni Pittella, Gilles Savary, Kristian Vigenin, Corien Wortmann-Kool |
|||||||
|
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju |
Slavi Binev |
|||||||
|
Datum predložitve |
29.06.2007 |
|||||||
|
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku) |
|
|||||||