POROČILO o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani

29.6.2007 - (KOM(2006)0791 – C6‑0066/2007 – 2006/0277(CNS)) - *

Odbor za zunanje zadeve
Poročevalec: Andrew Duff

OSNUTEK ZAKONODAJNE RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o predlogu Direktive Sveta o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani

(KOM(2006)0791 – C6‑0066/2007 – 2006/0277(CNS))

(Postopek posvetovanja)

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (KOM(2006)0791)[1],

–   ob upoštevanju sporočila Komisije (KOM(2006)0790)[2],

–   ob upoštevanju Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta z dne 20. septembra 1976 s splošnimi neposrednimi volitvami[3],

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 2004/2003[4] z dne 4. novembra 2003 o predpisih, ki urejajo delovanje političnih strank na evropski ravni in pravila glede njihovega financiranja,

–   ob upoštevanju člena 39 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije [5],

–   ob upoštevanju člena 19(2) Pogodbe ES, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C6‑0066/2007),

–   ob upoštevanju člena 51 svojega Poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A6‑0267/2007),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog, na podlagi člena 250(2) Pogodbe ES;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopati od besedila, ki ga je Parlament odobril;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 Uvodna izjava 1
(1) Poročilo Komisije o uporabi Direktive Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, za volitve 2004 je pokazalo, da je treba spremeniti nekatere določbe Direktive.	(1) Poročilo Komisije o uporabi Direktive Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, za volitve 2004 je pokazalo, da je treba spremeniti nekatere določbe Direktive. Državljanstvo Unije zagotavlja iste pravice vsem državljanom EU, naj so se rodili ali živijo v Uniji ali v tretji državi. Institucije Skupnosti morajo zato skrbno zagotavljati, da državljani Unije, ki prebivajo v tretji državi, lahko uresničujejo svoje pravice v primeru volitev v Evropski parlament.
Predlog spremembe 2 Uvodna izjava 1 a (novo)
	(1a) Zaradi povečane mobilnosti ljudi v okviru notranjih meja Unije obstaja večja potreba po zagotavljanju popolnoma prenosljivih demokratičnih pravic v primeru evropskih parlamentarnih in občinskih volitev, prav tako je treba zagotoviti, da državljani ne izgubijo svojih demokratičnih pravic zato, ker živijo državi članici, ki ni njihova matična država članica.
Predlog spremembe 3 Uvodna izjava 2 a (novo)
	(2a) Ta prepoved presega nujni okvir, ki zagotavlja, da državljani Unije niso diskriminirani na osnovi državljanstva pri uveljavljanju svoje pravice do kandidiranja. Države članice bi morale same presoditi, ali bodo dovolile možnost kandidiranja v več kot eni državi na istih volitvah, politične stranke pa bi se morale same odločiti, ali bodo spodbujale tovrstne večkratne kandidature.
Obrazložitev
Glej predlog spremembe 15.
Predlog spremembe 4 Uvodna izjava 2 b (novo)
	(2b) Akt o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami1 z dne 20. septembra 1976 določa, da bodo volilni predpisi urejeni v okviru nacionalnih določb, če primarna zakonodaja tega ne omogoča; poleg tega primarna zakonodaja izrecno prepoveduje dvojno glasovanje, vendar ne ureja vprašanja dvojnih kandidatur. –––––– 1 UL L 278, 8.10.1976, str. 5. Akt, kakor je bil nazadnje spremenjen s sklepom Sveta 2002/772/ES, Euratom (UL L 283, 21.10.2002, str. 1.).
Obrazložitev
Glej predlog spremembe 15.
Predlog spremembe 5 Uvodna izjava 3 a (novo)
	(3a) Obvezno priznavanje izgube pravice do kandidiranja s strani države članice prebivanja je dodaten pogoj za uveljavljanje pravice do kandidiranja, ki ni vsebovan v črki in duhu člena 19(2) Pogodbe ES. Država članica prebivanja bi morala biti pristojna, da ugotovi, ali bi bila v okviru njene nacionalne zakonodaje v enakih okoliščinah in na enak način posamezniku odvzeta pravica do kandidiranja, ter da po lastni presoji ugotovi, ali bo priznala izgubo pravice, ki se uporablja v matični državi.
Obrazložitev
Glej predlog spremembe 16.
Predlog spremembe 6 Uvodna izjava 3 b (novo)
	(3c) Svet ne bi smel preseči namena, izraženega v določbah primarne zakonodaje, medtem ko bi se morala "podrobna ureditev" iz direktive 93/109/ES v skladu s členom 19(2) Pogodbe ES izključno omejiti le na najnujnejše elemente, da bi se omogočila uveljavitev dveh obravnavanih pravic (pravice do glasovanja in pravice do kandidiranja v državi, ki ni matična država), ter ne bi smela uvesti drugih ali dodatnih pogojev za uveljavljanje teh pravic v primerjavi z že obstoječimi pogoji v zakonodaji države prebivanja.
Obrazložitev
Glej predloge sprememb 15, 16 in 19.
Predlog spremembe 7 Uvodna izjava 5
(5) Zato je treba odpraviti zahtevo, da morajo kandidati predložiti to potrdilo, in jo nadomestiti s posebno navedbo v ta namen v uradni izjavi, ki jo morajo predložiti kandidati.	(5) Zato je treba odpraviti zahtevo, da morajo kandidati predložiti to potrdilo, in jo nadomestiti z neobvezno navedbo v ta namen v uradni izjavi, ki jo morajo predložiti kandidati.
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 21 in 22.
Predlog spremembe 8 Uvodna izjava 6
(6) Od države članice gostiteljice bi bilo treba zahtevati, da o tej izjavi obvesti matično državo članico, da se zagotovi, da kandidatu Skupnosti ta pravica v matični državi članici dejansko ni bila odvzeta.	črtano
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 21 in 22.
Predlog spremembe 9 Uvodna izjava 9
(9) Zato bi bilo treba izmenjavo informacij opustiti, volivci ali kandidati pa bi morali še vedno predložiti izjavo, da bodo volili ali kandidirali le v državi članici prebivanja.	(9) Zato bi bilo treba izmenjavo informacij opustiti, volivci pa bi morali še vedno predložiti izjavo, da bodo volili le v državi članici prebivanja.
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 15 in 20.
Predlog spremembe 10 Uvodna izjava 10
(10) Poleg tega bi morale države članice prebivanja za odvračanje od dvojnega glasovanja ali kandidiranja ter od uresničevanja pasivne ali aktivne volilne pravice kljub odvzemu teh pravic sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi bila za kršenje obveznosti iz Direktive predpisana ustrezna kazen.	(10) Poleg tega bi morale države članice prebivanja sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da bi bile za netočnosti uradnih izjav, ki jih podajo državljani Unije in jih določa Direktiva, predpisane ustrezne sankcije.
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 18 in 23.
Predlog spremembe 11 Uvodna izjava 10 a (novo)
	(10a) Države članice so dolžne, da v skladu s členom 12 Direktive 93/109/ES pred vsakimi evropskimi parlamentarnimi volitvami izčrpno in pravočasno obvestijo državljane EU, da imajo pravico voliti in kandidirati v državi članici, kjer prebivajo; Pri opredelitvi ustreznega najboljšega ravnanja bi morali Evropski parlament, Komisija ter politične stranke na evropski in nacionalni ravni podpreti države članice z namenom izboljšanja stopnje udeležbe na volitvah.
Predlog spremembe 12 Uvodna izjava 11
(11) Komisija bi morala pri poročilu o uporabi spremenjene direktive, ki ga mora do volitev v Evropski parlament 2009 pripraviti na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, izhajati zlasti iz rezultatov preverjanj in pregledov, ki jih države članice izvedejo po volitvah z namenom izmeriti, kako pogosti so primeri dvojnega glasovanja in kandidiranja, če sploh so.	(11) Komisija bi morala pri poročilu o uporabi spremenjene direktive, ki ga mora do volitev v Evropski parlament 2009 pripraviti na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, izhajati zlasti iz rezultatov preverjanj in pregledov, ki jih države članice izvedejo po volitvah z namenom izmeriti, kako pogosti so primeri dvojnega glasovanja, če sploh so.
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 15 in 20.
Predlog spremembe 13 Uvodna izjava 12
(12) Rutinsko preverjanje vseh glasov in vseh kandidatur bi bilo glede na razsežnost problema pretirano in poleg tega bi ga bilo težko izvesti, saj države članice nimajo enotnih elektronskih postopkov za zapisovanje in shranjevanje podatkov o dejanski udeležbi na volitvah in predloženih kandidaturah. Države članice bi se morale zato pri preverjanjih osredotočiti na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja ali kandidiranja večja,	(12) Rutinsko preverjanje vseh glasov bi bilo glede na razsežnost problema pretirano in poleg tega bi ga bilo težko izvesti, saj države članice nimajo enotnih elektronskih postopkov za zapisovanje in shranjevanje podatkov o dejanski udeležbi na volitvah. Države članice bi se morale zato pri preverjanjih osredotočiti na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja večja,
Obrazložitev
Glej predloga sprememb 15 in 20.
Predlog spremembe 14 ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo) Člen 3 (Direktiva 93/109/ES)
	(1a) Člen 3 se nadomesti z naslednjim besedilom::
	"Člen 3
	Vsaka oseba, ki je na referenčni datum:
	(a) državljan Unije v smislu člena 17(1) Pogodbe;
	(b) ni državljan države članice prebivanja, vendar izpolnjuje enake pogoje glede pravice do glasovanja in kandidiranja, kakor jih ta država po zakonu nalaga svojim državljanom,
	ima pravico do glasovanja in kandidiranja na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja, razen če ji je država članica prebivanja preprečila uveljavljanje teh pravic na podlagi členov 6 in 7.
	Če je pogoj za kandidiranje državljanov države članice prebivanja ta, da morajo imeti državljanstvo za določeno minimalno obdobje, se za državljane Unije šteje, da so izpolnili ta pogoj, ko so pridobili državljanstvo države članice za enako obdobje."
Obrazložitev
Pravica državljanov EU do glasovanja ali kandidiranja v državi članici prebivanja mora biti usklajena s pravicami državljanov države članice prebivanja. Predlog spremembe nadomešča besede " razen če ji je ta pravica odvzeta na podlagi členov 6 in 7" z besedami "razen če ji je država članica prebivanja preprečila uveljavljanje teh pravic na podlagi členov 6 in 7" zato, da bi bilo razvidno, da ne gre za samodejen postopek. Vsak odvzem volilnih pravic mora biti rezultat posamezne odločitve, ki jo sprejmejo pristojni organi države članice prebivanja v skladu z ustrezno nacionalno zakonodajo.
Predlog spremembe 15 ČLEN 1, TOČKA 1 B (novo) Člen 4, odstavek 2 (Direktiva 93/109/ES)
	(1b) V členu 4 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim besedilom:
	"2. Volivci Skupnosti lahko na istih volitvah kandidirajo v več kot eni državi članici, če zakonodaja države članice prebivanja to dovoljuje svojim državljanom in če volivec Skupnosti izpolnjuje pogoje glede kandidiranja, kot jih določa zakonodaja zadevne druge države članice."
Obrazložitev
Akt iz leta 1976 izrecno izključuje možnost dvojnega glasovanja, vendar ne izključuje dvojnega kandidiranja. V skladu z veljavno primarno zakonodajo je torej zadevna država članica pristojna za to, da dovoli dvojno kandidiranje.
Predlog spremembe 16 ČLEN 1, TOČKA 2, TOČKA (-A) (novo) Člen 6, odstavek 1 (Direktiva 93/109/ES)
	(-a) odstavek 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"1. Država članica prebivanja lahko določi, da se državljanom Unije, katerim je bila v okviru zakonodaje matične države članice s posamično kazenskopravno ali civilnopravno sodno odločbo odvzeta pravica do kandidiranja, onemogoči uveljavljanje te pravice na evropskih parlamentarnih volitvah v državi članici prebivanja, če bi jim bila ta pravica odvzeta v okviru nacionalne zakonodaje te države za enak prekršek in na enak način."
Obrazložitev
Pogodba iz Maastrichta uvaja resnične državljanske pravice v obliki volilnih pravic za državljane Unije, ki prebivajo v drugi državi članici. Te pravice so odvisne od dejstva, da ima posameznik ali posameznica državljanstvo države članice, vendar pa ne izhajajo iz ali so pogojene z aktivno ali pasivno volilno pravico v matični državi članici. Takšne državljane je treba v čim večji možni meri obravnavati tako, kot da bi bili državljani države članice prebivanja. To pomeni, da mora država članica prebivanja ob upoštevanju ustreznih določb svoje nacionalne zakonodaje spoštovati okoliščine, ki vplivajo na volilne pravice na podlagi pravne ureditve matične države članice. Zato „izvoz“ odvzemov pravic ali njihovo obvezno priznavanje niso niti potrebni niti upravičeni.
Prepoved, da posameznik kandidira na volitvah v matični državi članici, ne pomeni splošne prepovedi v vseh državah članicah.
Predlog spremembe 17 ČLEN 1, TOČKA 2, TOČKA (A) Člen 6, odstavek 2 (Direktiva 93/109/ES)
2. Države članice prebivanja morajo preveriti, da državljanom Unije, ki so izrazili željo, da bi pasivno volilno pravico uresničili v državi članici prebivanja, ta pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično civilnopravno ali kazenskopravno sodno odločbo.	2. Države članice prebivanja lahko preverijo, da državljanom Unije, ki so izrazili željo, da bi pasivno volilno pravico uresničili v državi članici prebivanja, ta pravica v matični državi članici ni bila odvzeta s posamično civilnopravno ali kazenskopravno sodno odločbo.
Obrazložitev
Države članice prebivanja bi se morale same odločiti, ali bodo preverjale, če je bila kandidatu odvzeta pravica do kandidiranja v matični državi članici.
Predlog spremembe 18 ČLEN 1, TOČKA 2, TOČKA (B) Člen 6, odstavek 3 (Direktiva 93/109/ES)
3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Za to je treba ustrezne informacije, ki so ponavadi na razpolago v matični državi članici, zagotoviti pravočasno in na ustrezen način. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči, da bi kandidirala.	3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja lahko uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Za to je treba ustrezne informacije, ki so ponavadi na razpolago v matični državi članici, zagotoviti pravočasno in na ustrezen način. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen.
Obrazložitev
Države članice prebivanja bi morale same sprejeti odločitev glede posledic zaradi netočnosti ter o tem, ali bodo o uradni izjavi kandidata obvestile matično državo članico.
Predlog spremembe 19 ČLEN 1, TOČKA 2 A (novo) Člen 7 (Direktiva 93/109/ES)
	(2a) Člen 7 se nadomesti z naslednjim besedilom::
	"Člen 7
	1. Država članica prebivanja lahko določi, da se državljanom Unije, katerim je bila v okviru zakonodaje matične države članice s posamično kazenskopravno ali civilnopravno sodno odločbo odvzeta pravica do kandidiranja, onemogoči uveljavljanje te pravice na evropskih parlamentarnih volitvah v državi članici prebivanja, če bi jim bila ta pravica odvzeta v okviru nacionalne zakonodaje te države za enak prekršek in na enak način.
	2. Za namene odstavka 1 tega člena država članica prebivanja lahko uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 9(2). Zato se ustrezne informacije, ki so običajno na razpolago v matični državi članici, zagotovijo pravočasno in na ustrezen način; Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen.
	3. Matična država članica lahko državi članici prebivanja pravočasno in na ustrezen način predloži vse informacije, ki so potrebne za izvajanje tega člena.“
Obrazložitev
Predlog spremembe usklajuje pravico do glasovanja s pravico do kandidiranja in temelji na zamislih iz predloga spremembe 16.
Predlog spremembe 20 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (-A) (novo) Člen 10, odstavek 1, točka (b) (Direktiva 93/109/ES)
	(-a) točka (b) odstavka 1 se nadomesti z naslednjim besedilom:
	"(b) če je to potrebno, da ona ali on ne kandidira na volitvah v Evropski parlament v drugi državi članici in"
Obrazložitev
Če direktiva ne izključuje več dvojnega kandidiranja, je treba to urediti na pregleden način.
Predlog spremembe 21 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (A) Člen 10, odstavek 1, točka (d) (Direktiva 93/109/ES)
(d) da mu pasivna volilna pravica v matični državi članici ni bila odvzeta.	črtano
Obrazložitev
V skladu s prejšnjimi predlogi sprememb.
Predlog spremembe 22 ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKA (C) Člen 10, odstavek 3 (Direktiva 93/109/ES)
(c) odstavek 3 se preštevilči v odstavek 2.	(c) odstavek 3 se preštevilči v odstavek 2 in se spremeni na naslednji način:
	"Država članica prebivanja lahko od državljanov Skupnosti, ki imajo pravico do kandidiranja, zahteva tudi, da predložijo veljaven osebni dokument. Lahko tudi zahteva, da navedejo datum, od katerega imajo državljanstvo države članice, in ali jim je bila odvzeta pravica do kandidiranja v matični državi članici."
Obrazložitev
V skladu s predlogom spremembe 21.
Predlog spremembe 23 ČLEN 1, TOČKA 4 Člen 13, odstavek 1 (Direktiva 93/109/ES)
1. Država članica prebivanja sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se za netočnosti uradnih izjav iz v členov 9(2) in 10(1), ki pomenijo kršitev obveznosti, določenih v Direktivi, uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.	1. Država članica prebivanja sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi, da se za netočnosti uradnih izjav iz v členov 9(2) in 10(1) uporabijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.
Obrazložitev
Iz besedila o določbi, ki ga predlaga Komisija, je mogoče sklepati, da Direktiva uvaja neposredne obveznosti za državljane Unije, kar ni in ne more biti res.

• [1]  Še ni objavljeno v UL.
• [2]  Evropske volitve 2004, poročilo Komisije o udeležbi državljanov Evropske unije v državi članici, kjer prebivajo (Direktiva 93/109/ES), in o volilnih predpisih (Sklep 76/787/ES, ki je bil spremenjen s Sklepom 2002/772/ES, Euratom) .
• [3]  UL L 278, 8.10.1976, str. 5.
• [4]  UL L 297, 15.11.2003, str. 1
• [5]  UL C 364, 18.12.2000, str. 1.

OBRAZLOŽITEV

Komisija je vložila predlog Direktive Sveta o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane EU, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani.

Predlog je bil pripravljen na podlagi ocene praktičnih izkušenj iz preteklih volitev, zlasti volitev iz leta 2004, v zvezi s katerimi je bila naročena natančna študija. To spremljanje povzema sporočilo Komisije KOM(2006) 790 konč. z dne 12. decembra 2006 s tremi priloženimi dokumenti SEC (2006) 1645, 1646 in 1647.

Člen 19.2 PES določa, da se o tem predlogu s Parlamentom opravi le posvetovanje, Svet pa sprejema odločitve s soglasjem.

Ozadje

Člen 8 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami iz leta 1976 določa, da če ni drugače opredeljeno "volilni postopek ureja vsaka država članica v okviru nacionalnih določb".

Člen 9 navaja, da "nihče ne sme glasovati več kot enkrat na volitvah poslancev Evropskega parlamenta". Glede kandidiranja ni tovrstnih določb.

V pogodbi iz Maastrichta je bilo vzpostavljeno državljanstvo Unije z nekaterimi volilnimi pravicami. Člen 19(2) PES, kakor je bil spremenjen s pogodbo iz Maastrichta, navaja:

"Brez poseganja v člen 190(4) [enotni volilni postopek] in določbe, sprejete za njegovo izvajanje, ima vsak državljan Unije, ki prebiva v neki državi članici, nima pa njenega državljanstva, pravico, da v tej državi voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament pod enakimi pogoji kakor državljani te države. Ta pravica se uresničuje v skladu s podrobno ureditvijo, ki jo Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme; ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so utemeljena s težavami, značilnimi za neko državo članico. (poudarek avtorja)

Treba je opozoriti, da Pogodba zagotavlja volilne pravice nedržavljanom, ki prebivajo v drugi državi članici, obenem pa jim teh pravic ne odvzema v njihovi matični državi članici. Z drugimi besedami, Pogodba ne nadomešča že obstoječih pravic, ampak državljanom Unije resnično podeljuje nove državljanske pravice.

Od takrat so volilne pravice državljanov sestavni del Listine o temeljnih pravicah in Pogodbe o ustavi za Evropo[1]. Parlament je vedno podpiral razširitev teh pravic[2].

Direktiva iz leta 1993

V obdobju po pogodbi iz Maastrichta je zakonodaja iz leta 1993 imela namen določiti podrobno ureditev za "odpravo pogoja državljanstva, ki ga je trenutno treba izpolniti v večini držav članic za uresničevanje teh pravic"[3]. Direktivi 93/109/ES, ki ustrezno upošteva načela subsidiarnosti in sorazmernosti, ni uspelo uskladiti nacionalnih volilnih sistemov. Snovalci direktive so poskušali upoštevati svobodo državljanov, da izberejo kje bodo uveljavljali svoje volilne pravice, vendar so se odločili za ozko tolmačenje Pogodbe in združitev dveh posebnih pravic, pravice do glasovanja in pravice do kandidiranja.

Glede pravice do vpisa v volilni imenik je treba povedati, da je lahko veliko ljudi registriranih za glasovanje v več krajih in na različnih prebivališčih, v njihovih matičnih in tudi v drugih državah. Namen zakonodaje je bil zagotoviti, da bi državljani dejansko volili samo enkrat, kljub večkratno opravljenim registracijam. Enako je bilo obravnavano vprašanje kandidiranja.

Leta 1993 je bil uveden zapleten sistem za izmenjavo informacij, ki predvideva, da (i) državljani, ki se želijo vpisati, morajo poleg običajnega preverjanja identitete in bivališča predložiti tudi uradno izjavo o tem, da nameravajo glasovati ali kandidirati le enkrat, in če želijo kandidirati, uradno potrdilo pristojnega organa matične države, da jim ni bila odvzeta pravica do kandidiranja; (ii) organi države članice prebivanja morajo preveriti, ali je bila posamezniku onemogočena uveljavitev volilne pravice v matični državi, in morajo v vsakem primeru obvestiti matično državo članico o identiteti njenih državljanov, ki so registrirani za glasovanje in kandidiranje v njihovem kraju bivanja; ter (iii) organi matične države morajo zagotoviti, da ti posamezniki ne volijo ali kandidirajo v svoji matični državi.

Nekatere težave

Praktične izkušnje kažejo, da so upravni postopki za potrebno izmenjavo informacij preveč okorni in ne dovoljujejo učinkovitega dela in pravočasne učinkovitosti. Zlasti zahteva po predložitvi uradnega potrdila o izpolnjevanju pogojev za kandidiranje se je za večino držav članic izkazala za nepremagljivo oviro. Postalo je jasno, da v 27-članski EU obstajajo velike razlike na področju volilne zakonodaje ter nacionalnega in/ali decentraliziranega lokalnega nadzora volitev, prav tako se je pokazalo, da bo približevanje tovrstnih nacionalnih praks, za katerega se zavzema EU, najverjetneje zelo zamudno, drago in nadležno. Posebne težave so se pojavile v zvezi z opredelitvijo pristojnih organov, obliko podatkov, pomanjkanjem rokov in prečrkovanjem imen.

Splošno znano je, da se udeležba volilcev na evropskih parlamentarnih volitvah nenehno zmanjšuje, in sicer od 63 % leta 1979 na manj kot 46 % v letu 2004 Čeprav je težko pridobiti natančne podatke, se zdi, da se zelo malo državljanov EU odloči za to, da se registrirajo in glasujejo izven matične države. V letu 2004 je kandidiralo le 57 nedržavljanov[4]. Vendar Komisija v svoji raziskavi ugotavlja, da se postopno povečuje število ljudi, ki želijo uveljaviti svojo pravico do glasovanja izven matične države[5]. Zaradi večje mobilnosti prebivalstva po širitvi leta 2004 lahko pričakujemo, da se bo ta trend nadaljeval.

Eden od razlogov za doslej tako nizko udeležbo je odvračanje nedržavljanov - v nekaterih primerih je celo prepovedano - od vstopanja v politične stranke v državi prebivanja. Prav je, da je Komisija zaradi tega stanja zaskrbljena, Parlament pa bi moral spodbuditi nadaljnja prizadevanja za informiranje nedržavljanov o njihovih volilnih pravicah (iz člena 12 Direktive 93/109/ES). Politične stranke morajo sprejeti vse državljane EU, ne glede na njihovo državljanstvo.

Politične stranke na evropski ravni imajo posebno dolžnost, da spodbujajo dejavno sodelovanje državljanov EU v političnih procesih Evropske unije;

Predlagane spremembe

Komisija po opravljeni študiji volitev v letu 2004 in po širokem posvetovanju zaključuje, da je malo dokazov o dvojnem glasovanju na evropskih parlamentarnih volitvah[6]. Upoštevala je številne možnosti, vključno z ohranjanjem sedanjega sistema, ki ni spodbuden za številne posameznike, ki želijo v celoti uporabljati široke volilne pravice, ki izhajajo iz državljanstva EU.

Komisija zato predlaga številne ukrepe, ki so namenjeni poenostavitvi postopka in zmanjšanju bremena volilnih oblasti in posameznikov. Predlaga odpravo obstoječega sistema izmenjave informacij in da se ohrani izjavo posameznika, ki se obvezuje, da ne voli ali kandidira dvakrat, ter okrepitev naknadnega preverjanja ter zvišanje kazni za kršitev. Odpraviti je treba tudi posebno preverjanje primernosti kandidatov. Po mnenju poročevalca mora Parlament te tehnične predloge sprejeti brez pridržka.

Parlament mora tudi pozdraviti namero, da bodo te spremembe začele veljati pravočasno za volitve v letu 2009, ter uvedbo klavzule o reviziji po letu 2009 in zahtevo, da države članice obveščajo Komisijo o prenosu direktive v njihovo nacionalno zakonodajo. Parlament mora vztrajati, da ga Komisija v celoti obvešča o napredku pri prenosu.

Cilji Parlamenta

Tehnična vsebina predlaganih sprememb Parlamentu ne bi imela povzročati težav, ostaja pa vprašanje tolmačenja primarne zakonodaje, ki je po mnenju poročevalca preveč omejevalna pri uresničevanju pravice kandidiranja kandidata na volitvah v državi članici, ki ni njegova matična država. Problem je še posebej pereč pri morebitnih kandidatih z dvojnim državljanstvom.

Parlament si prizadeva kar najbolj povečati število ljudi, ki želijo v celoti uresničevati volilno pravico. Ker se mobilnost državljanov v notranjih mejah Unije povečuje, je zaželeno, da je volilna pravica na enotnem političnem trgu kolikor je mogoče prenosna.

Opozarja se, da akt iz leta 1976 prepoveduje dvojno glasovanje (člen 9). Ne prepoveduje pa kandidiranja na volitvah v več kot eni volilni enoti. Vprašanje kandidiranja zato ureja nacionalna zakonodaja (člen 8).

'Podrobna ureditev', določena za to direktivo v členu 19(2) se mora omejiti na to, kar je nujno potrebno za uresničevanje obeh predvidenih pravic - glasovanje in kandidiranje na volitvah v državi, ki ni matična država. To vključuje ureditev za države članice, da zagotavljajo spoštovanje prava. Svet pa na ravni EU ne more uvesti novih pogojev za uresničevanje pravice do kandidiranja, poleg tistih, ki so predvideni v nacionalni zakonodaji ali ki se od nje razlikujejo.

Direktiva 93/109 je zato nesorazmerna z najmanj treh vidikov.

Prvič, v skladu s členom 3(b) lahko državljan glasuje ali kandidira, 'razen če mu je ta pravica odvzeta na podlagi členov 6 in 7'. Država prebivanja je po členu 7 dolžna državljanu preprečiti glasovanje takoj, ko se dokaže, da je osebi v matični državi 's posamično civilnopravno ali kazenskopravno sodno odločbo' ta pravica odvzeta. Država prebivanja mora sprejeti preventivni ukrep ne glede na to, ali bi bila posamezniku volilna pravica odvzeta po nacionalni zakonodaji države prebivanja za enako kršitev in na enak način. Država prebivanja ni upravičena do uporabe diskrecije za vsak primer posebej v smislu svoje nacionalne zakonodaje. Zaradi tega bi lahko bili posamezniki krivično kaznovani in diskriminirani na podlagi svoje narodnosti.

Poleg tega je po členu 6(1) državljanu odvzeta pravica do kandidiranja, če je ta zakonito odvzeta 'po zakonodaji države članice prebivanja ali matične države članice'. Drugi vidik je glede pravice glasovanja deležen enake kritike, kot je bila že izražena.

Zanimivo je, da se ta splošna prepoved nanaša le na evropske parlamentarne volitve. Pri občinskih volitvah pa ima država prebivanja svobodo izbire: '... lahko zagotovi, da ... se odvzame ... '[7].

Končno, člen 4 direktive iz leta 1993, ki domnevno krši akt iz leta 1976, izrecno določa: ' nihče ne more kandidirati na istih volitvah v več kot eni državi članici'. Prepoved presega nujno potrebno za zagotavljanje, da državljan EU kandidira pod enakimi pogoji, tako kot država prebivanja 'po zakonu nalaga svojim državljanom' (člen 3(b)). Prepoved je nesorazmerna, ker lahko država članica sprejme stališče, da po njeni nacionalni zakonodaji ni ugovorov za večkratno kandidiranje. Veliko držav članic dejansko dovoljuje večkratno kandidiranje v svoji državi. (Ni potrebno dodajati, da mora kandidat, izvoljen v več kot eni volilni enoti, izbrati kraj, kjer bo imel sedež v parlamentu.)

Parlament, s katerim se je treba posvetovati, mora postaviti vprašanji:

1.  Zakaj so državljanu, ki sta mu odvzeti volilna pravica ali pravica kandidiranje na volitvah v eni državi članici, avtomatično odvzeti enaki pravici tudi v drugi državi?

2.  Zakaj ne sme kandidat kandidirati na volitvah v več kot eni državi članici hkrati?

• [1]  Člen 39 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in člen II-99 Pogodbe o ustavi za Evropo.
• [2]  Kot je zabeleženo v mnenju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (predlog spremembe 3), sprejetem kot predlog spremembe k uvodni izjavi 1.
• [3]  Četrta uvodna izjava Direktive 93/109/ES.
• [4]  Od skupaj 8974 kandidatov.
• [5]  Okvirne številke Komisije napovedujejo podvojitev tega števila od leta 1994 do leta 2004.
• [6]  Bolj bi veljalo, da premalo ljudi voli enkrat, kot pa bojazen, da bi ljudje volili dvakrat (ali večkrat).
• [7]  Člen 5(1) Direktive Sveta 94/80/ES decembra 1994 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na občinskih volitvah za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, UL L 368 z dne 31.12.1994, str. 38.

MNENJE Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (6.6.2007)

za Odbor za ustavne zadeve

Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 93/109/ES z dne 6. decembra 1993 o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani
(KOM(2006)0791 – C6‑0066/2007 – 2006/0277(CNS))

Pripravljavec mnenja: Ignasi Guardans Cambó

KRATKA OBRAZLOŽITEV

I. Ozadje predloga Komisije

V skladu s členom 19 Pogodbe o ES, ima „vsak državljan Unije, ki prebiva v državi članici, katere ni državljan, pravico voliti in kandidirati na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja pod enakimi pogoji kot državljani te države“. Direktiva 93/109/ES določa podrobno ureditev za uresničevanje aktivne in pasivne volilne pravice.

Cilji te direktive so zagotoviti in spodbuditi sodelovanje vseh državljanov Unije na volitvah v Evropski parlament ter zagotoviti enake volilne pravice vsem državljanom, ki prebivajo v isti državi (državljanom in nedržavljanom).[1]

Ta direktiva predvideva, da na istih volitvah nihče ne sme voliti več kot enkrat niti kandidirati v več kot eni državi (člen 4 direktive).[2]

Poleg tega je Komisija, glede na izkušnje z evropskih volitev, ki so potekale junija 2004, ocenila, da je mogoče postopek poenostaviti, in zato pripravila ta predlog direktive. Direktiva predvideva črtanje zahteve za izmenjavo informacij med državami članicami (člen 13), okrepitev določb, ki se nanašajo na kazni v primeru netočnosti uradnih izjav (člen 13), in črtanje zahteve, da morajo kandidati predložiti potrdilo, da jim pravica do kandidiranja ni bila odvzeta (člen 6 in člen 10).

II. Področje uporabe direktive

Ta direktiva zadeva samo državljane Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, zato ne obravnava teh vprašanj:

- državljanov z dvojnim državljanstvom,

- državljanov tretjih držav.

1. Vprašanje dvojnega državljanstva

V sporočilu o evropskih volitvah leta 2004[3] je Komisija zastavila vprašanja, ki so lahko povezana z dvojnim ali večkratnim državljanstvom (več kot ene države članice). V takšnih primerih je nemogoče zagotoviti, da državljani ne volijo več kot enkrat, kar je v nasprotju s členom 8 akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976.

To vprašanje ne sodi na področje uporabe direktive 93/109/ES, lahko pa privede do dvojnega glasovanja, zato bi morala Komisija preučiti možnosti, kako se takšnim situacijam izogniti.

2. Državljani tretjih držav

Ta direktiva se nanaša samo na državljane Evropske unije in ne zadeva možnega sodelovanja državljanov tretjih držav na volitvah v Evropski parlament, vendar je v zvezi s tem treba omeniti nedavne razplete iz sodne prakse Sodišča Evropskih skupnosti. Sodišču je bilo predloženo vprašanje o tem, ali država članica lahko razširi volilno pravico za volitve v Evropski parlament na državljane tretjih držav, kot so državljani držav Commonwealtha, ki izpolnjujejo nekatere pogoje („qualifying Commonwealth citizens“) in ki prebivajo na ozemlju Unije, kot je Gibraltar.

Sodišče je v sodbi z dne 12. septembra 2006[4] spomnilo, da niti člen 190 Pogodbe o ES niti akt iz leta 1976 izrecno in natančno ne določata, kdo ima pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament, medtem ko člen 8 akta iz leta 1976 natančneje določa, da volilni postopek v vsaki državi članici urejajo nacionalni predpisi.[5] V sklepu Sodišče navaja, da „določitev nosilcev pravice voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament izhaja iz pristojnosti vsake države članice ob upoštevanju prava Skupnosti in da členi 189, 190, 17 in 19 Pogodbe o ES ne nasprotujejo dejstvu, da države članice dodelijo aktivno in pasivno volilno pravico določenim osebam, ki imajo tesne stike z njimi, poleg tega, da jo podelijo svojim državljanom ali državljanom Evropske unije, ki prebivajo na njihovem ozemlju“. Ta sodba poudarja, da imajo državljani tretjih držav lahko pravico voliti in biti izvoljeni v Evropski parlament, vendar je v pristojnosti držav članic, da jim takšno pravico dodelijo.

III. Stališče poročevalca

Poročevalec podpira cilj Komisije za poenostavitev postopkov za evropske državljane, ki želijo voliti ali kandidirati v državi članici, kjer prebivajo.

Ta direktiva je koristna in potrebna, saj prispeva k oblikovanju evropske politične skupnosti, vendar je glede na trenutne politične razmere v Evropski uniji na žalost nemogoče vzpostaviti enoten volilni sistem. Bilo pa bi koristno, da Komisija po evropskih volitvah leta 2009 s tem v zvezi pripravi predlog, ki bi ga preučila Svet in Parlament.

Z drugimi predlogi sprememb, ki jih je podal poročevalec, naj bi zagotovili, da bodo podrobne določbe za aktivno in pasivno volilno pravico državljanov Evropske unije, ki volijo v državi prebivanja, enake tistim, ki se uporabljajo za državljane te države članice, ter olajšali izvajanje direktive v praksi.

PREDLOGI SPREMEMB

Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve poziva Odbor za zunanje zadeve kot pristojni odbor, da v svoje poročilo vključi naslednje predloge sprememb:

Besedilo, ki ga predlaga Komisija[6]	Predlogi sprememb Parlamenta
Predlog spremembe 1 UVODNA IZJAVA -1 A (novo)
	(-1a) Državljanom Evropske unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, je treba na praktičen in učinkovit način zagotoviti polno izvajanje političnih pravic, med katerimi je najbolj pomembna aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament v državi bivanja.
Predlog spremembe 2 UVODNA IZJAVA -1 B (novo)
	(-1b) Žal volitve v Evropski parlament niso prave evropske volitve, ampak so zato, ker skupnega volilnega zakona ni, odvisne od 27 različnih volilnih sistemov, za ta položaj pa v trenutnih političnih razmerah ni videti rešitve.
Predlog spremembe 3 UVODNA IZJAVA 1
(1) Poročilo Komisije o uporabi Direktive Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, za volitve 2004 je pokazalo, da je treba spremeniti nekatere določbe Direktive.	(1) Poročilo Komisije o uporabi Direktive Sveta 93/109/ES o podrobni ureditvi uresničevanja aktivne in pasivne volilne pravice na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani, za volitve 2004 je pokazalo, da je treba spremeniti nekatere določbe Direktive. Državljanstvo Unije zagotavlja iste pravice vsem državljanom EU, naj so se rodili ali živijo v Uniji ali v tretji državi. Institucije Skupnosti morajo zato skrbno zagotavljati, da državljani Unije, ki prebivajo v tretji državi, lahko uresničujejo svoje pravice v primeru volitev v Evropski parlament.
Predlog spremembe 4 UVODNA IZJAVA 2 A (novo)
	(2a) Področje uporabe te direktive ne obsega, njene določbe pa ne morejo imeti učinka na nacionalno zakonodajo držav članic glede morebitne podelitve pravice voliti in biti voljen na volitvah:
	(a) državljanom tretjih držav, ki prebivajo v zadevni državi članici;
	(a) državljanom zadevne države članice, ki prebivajo v tretjih državah;
	(c) osebam brez državljanstva in drugim, ki niso državljani katere od držav, a dlje časa prebivajo v državi članici.

Predlog spremembe 5

ČLEN 1, TOČKA 1 A (novo)

Člen 3 (Direktiva 93/109/ES)

	(1a) Člen 3 se nadomesti z naslednjim:
	„Člen 3
	Vsaka oseba, ki je na referenčni datum:
	(a) državljan Unije v smislu drugega pododstavka člena 8(1) Pogodbe;
	(b) ni državljan države članice, kjer prebiva, vendar izpolnjuje enake pogoje glede pravice voliti in biti voljen, kot jih zakonodaja te države nalaga svojim državljanom,
	ima pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament v državi članici prebivanja z enako ureditvijo volilne pravice, kot velja za državljane te države članice, razen če so mu bile te pravice vzete na podlagi členov 6 in 7.
	Če je pogoj za kandidiranje državljanov države članice prebivanja ta, da morajo imeti državljanstvo določeno minimalno obdobje, se za državljane Unije šteje, da so ta pogoj izpolnili, ko so enako dolgo obdobje državljani ene od držav članic.“

Obrazložitev

Različni načini glasovanja za državljane države članice (glasovanje na daljavo, prek pooblaščenca itd.) morajo biti na voljo tudi volivcem Skupnosti.

Predlog spremembe 6

ČLEN 1, TOČKA 2, TOČKA (B)

Člen 6, odstavek 3 (Direktiva 93/109/ES)

3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja lahko uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1). Za to je treba ustrezne informacije, ki so ponavadi na razpolago v matični državi članici, zagotoviti pravočasno in na ustrezen način. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči, da bi kandidirala.	3. Za namene odstavka 2 tega člena država članica prebivanja uradno obvesti matično državo članico o izjavi iz člena 10(1) tako, da ji posreduje obrazec iz člena 10(2). Za to je treba ustrezne informacije, ki so ponavadi na razpolago v matični državi članici, zagotoviti pravočasno in na ustrezen način. Te informacije lahko vključujejo le podatke, ki so nujno potrebni za izvajanje tega člena in se jih lahko uporabi le v ta namen. Če so posredovane informacije v nasprotju z vsebino izjave, država članica prebivanja ustrezno ukrepa, da zadevni osebi prepreči, da bi kandidirala.

Obrazložitev

Matični državi članici je treba posredovati uradno izjavo, navedeno v členu 10. Države članice bodo lažje obravnavale te izjave, če bodo uporabljale enotno obliko.

Predlog spremembe 7

ČLEN 1, TOČKA 3, TOČKI (B) IN (C)

Člen 10, odstavka 2 in 3 (Direktiva 93/109/ES)

(b) odstavek 2 se črta;	(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim: „Uradna izjava se poda na obrazcu iz priloge I.“
(c) odstavek 3 se preštevilči v odstavek 2.

Obrazložitev

Matični državi članici je treba posredovati uradno izjavo, navedeno v členu 10. Države članice bodo lažje obravnavale te izjave, če bodo uporabljale enotno obliko.

Predlog spremembe 8

ČLEN 1, TOČKA 3 A (novo)

Člen 12 (Direktiva 93/109/ES)

	(3a) Členu 12 se doda naslednji pododstavek:
	„Za volivce Skupnosti mora veljati enaka podrobna ureditev volilne pravice, kot velja za državljane države članice prebivanja.“

Obrazložitev

Različni načini glasovanja za državljane države članice (glasovanje na daljavo, prek pooblaščenca itd.) morajo biti na voljo tudi volivcem Skupnosti.

Predlog spremembe 9

ČLEN 1, TOČKA 4 A (novo)

Člen 15 a (novo) (Direktiva 93/109/ES)

	(4a) Člen 15a se vstavi v poglavje IV:
	„Države članice morajo v šestih mesecih po začetku veljavnosti te direktive obvestiti Komisijo, kateri volilni organ je pristojen za izvajanje obveznosti, ki izhajajo iz te direktive. Komisija te informacije posreduje vsem državam članicam.“

Predlog spremembe 10 ČLEN 1, TOČKA 5 Člen 16 (Direktiva 93/109/ES)
Komisija na podlagi informacij držav članic poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive za volitve v Evropski parlament 2009 in, če je to primerno, o predlogu spremembe te direktive. Omenjeno poročilo obravnava zlasti uporabo členov 4 in 13.	Komisija na podlagi informacij držav članic poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te direktive za volitve v Evropski parlament 2009. Na podlagi teh podatkov Komisija pripravi predhodno študijo za vzpostavitev skupnega volilnega sistema za volitve v Evropski parlament leta 2014.
Za namene prvega pododstavka države članice po volitvah sodelujejo pri preverjanju morebitnih primerov dvojnega glasovanja ali kandidiranja. Pri teh preverjanjih in pregledih se osredotočijo na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja ali kandidiranja večja.	Države članice po volitvah sodelujejo pri preverjanju morebitnih primerov dvojnega glasovanja ali kandidiranja. Pri teh preverjanjih in pregledih se osredotočijo na situacije, v katerih je verjetnost dvojnega glasovanja ali kandidiranja večja.

Predlog spremembe 11

ČLEN 1, TOČKA 5 A (novo)

Priloga I (novo) (Direktiva 93/109/ES)

	(5a) Doda se naslednja priloga I:

Uradna izjava državljana Unije, ki prebiva v državi članici in ni njen državljan, o kandidaturi na volitvah v Evropski parlament

Država članica prebivanja: ______________ Matična država: ______________       Izjava kandidata o izpolnjevanju pogojev za kandidaturo na volitvah v Evropski parlament v državi članici, katere ni državljan __________________ Podpisani(-a)   Priimek: Ime: Datum rojstva: Rojstni kraj:______________ Državljanstvo: Številka osebne izkaznice/potnega lista: ______________, datum izdaje ___________, velja do ___________   Naslov v državi prebivanja: __________________________________________ __________________________________________ __________________________________________   Izjavljam, da   ne kandidiram na volitvah v Evropski parlament v drugi državi članici, razen v zgoraj navedeni državi prebivanja;   pravica do kandidiranja mi v moji zgoraj navedeni matični državi ni bila odvzeta;   Kraj zadnjega vpisa v volilni imenik (matična država): __________________________________________ Seznanjen sem s tem, da je po zakonodaji moje države prebivanja navajanje neresničnih podatkov v tej izjavi kaznivo dejanje. V _______________, dne _______________ Podpis:

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 93/109/ES: aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0791 - C6-0066/2007 - 2006/0277(CNS)
Pristojni odbor	AFCO
Mnenje pripravil   Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 13.3.2007
Pripravljavec/-ka mnenja   Datum imenovanja	Ignasi Guardans Cambó 20.3.2007
Obravnava v odboru	8.5.2007		5.6.2007
Datum sprejetja	5.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: -: 0:	38 0 1
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Alexander Alvaro, Philip Bradbourn, Mihael Brejc, Kathalijne Maria Buitenweg, Michael Cashman, Giusto Catania, Carlos Coelho, Fausto Correia, Elly de Groen-Kouwenhoven, Panayiotis Demetriou, Agustín Díaz de Mera García Consuegra, Bárbara Dührkop Dührkop, Claudio Fava, Kinga Gál, Patrick Gaubert, Jeanine Hennis-Plasschaert, Ewa Klamt, Magda Kósáné Kovács, Stavros Lambrinidis, Henrik Lax, Dan Mihalache, Claude Moraes, Javier Moreno Sánchez, Martine Roure, Inger Segelström, Károly Ferenc Szabó, Adina-Ioana Vălean, Manfred Weber
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Simon Busuttil, Gérard Deprez, Ignasi Guardans Cambó, Sophia in ‘t Veld, Sylvia-Yvonne Kaufmann, Bogdan Klich, Jean Lambert, Marianne Mikko, Hubert Pirker, Rainer Wieland
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju	Aloyzas Sakalas

• [1]  SEC (2006)1647.
• [2]  Glej tudi člen 8 Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976.
• [3]  KOM(2006)0790.
• [4]  Zadeva C-145/04 – Kraljevina Španija/Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
• [5]  Točka 69 sodbe..
• [6]  Še neobjavljeno v UL.

POSTOPEK

Naslov	Sprememba Direktive 93/109/ES: aktivna in pasivna volilna pravica na volitvah v Evropski parlament za državljane Unije, ki prebivajo v državi članici, niso pa njeni državljani
Referenčni dokumenti	KOM(2006)0791 - C6-0066/2007 - 2006/0277(CNS)
Datum posvetovanja z EP	14.2.2007
Pristojni odbor        Datum razglasitve na zasedanju	AFCO 13.3.2007
Odbori, zaprošeni za mnenje        Datum razglasitve na zasedanju	LIBE 13.3.2007
Poročevalec/-ka        Datum imenovanja	Andrew Duff 1.3.2007
Obravnava v odboru	20.3.2007		2.5.2007		26.6.2007
Datum sprejetja	26.6.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:	14 2 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Jim Allister, Enrique Barón Crespo, Richard Corbett, Andrew Duff, Bronisław Geremek, Íñigo Méndez de Vigo, Johannes Voggenhuber, Dushana Panayotova Zdravkova
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Elmar Brok, Carlos Carnero González, Roger Helmer, Iliana Malinova Iotova, Gérard Onesta, Georgios Papastamkos, Bogdan Pęk, György Schöpflin, Alexander Stubb
Datum predložitve	29.6.2007