POROČILO o "i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice"

23.7.2007 - (2006/2040(INI))

Odbor za kulturo in izobraževanje
Poročevalka: Marie-Hélène Descamps

PREDLOG RESOLUCIJE EVROPSKEGA PARLAMENTA

o "i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice"

(2006/2040(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "i2010: digitalne knjižnice" (KOM(2005)0465),

–   ob upoštevanju priporočila Komisije 2006/585/ES z dne 24. avgusta 2006 o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[1],

–   ob upoštevanju zaključkov Sveta o digitalizaciji in spletni dostopnosti kulturnega gradiva in digitalnem arhiviranju[2],

–   ob upoštevanju direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/29/ES z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi[3],

–   ob upoštevanju poročila strokovne skupine na visoki ravni z dne 18. aprila 2007 o avtorskih pravicah, digitalnem arhiviranju in "delih sirotah" in razprodanih delih;

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom "Znanstvene informacije v digitalni dobi: dostop, razširjanje in arhiviranje" (KOM(2007)0056),

–   ob upoštevanju člena 45 svojega poslovnika,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A6-0296/2007),

A. ker je kultura dejavnik združevanja in izmenjave, ki prispeva k približevanju Evropske unije njenim državljanom in vzpodbuja krepitev in izražanje resnične evropske identitete,

B.  ker je treba zagotoviti vzpodbujanje, zaščito in čim večje širjenje bogastva in raznolikosti evropske kulturne dediščine,

C. ker imajo države članice in kulturne ustanove, zlasti knjižnice, tako na nacionalni kot regionalni in lokalni ravni odločilno vlogo pri doseganju omenjenih ciljev,

D. ker je treba upoštevati hitri razvoj novih tehnologih in posledični razvoj kulturnih praks,

E.  ker je internet za številne državljane, zlasti za mlade, dejansko postal glavno sredstvo dostopa do znanja,

F.  ker je v tem digitalnem okolju bistveno zagotoviti dostop do evropske kulturne dediščine zagotovi poskrbeti, da se ohrani za prihodnje generacije, ter izoblikovati naš kolektivni spomin,

G. ker sta digitalizacija v velikem obsegu in spletna dostopnost evropske kulturne dediščine bistveni sredstvi za doseganje tega cilja,

H. ker evropska kulturna dediščina odseva raznolikost Evrope in bi zato dostop do nje moral biti večjezičen,

I.   ker je treba začeti izvajati skladno politiko na področju digitalizacije in ohranjanja digitalnih del, da bi preprečili nepopravljivo izgubo kulturnih vsebin, pri čemer je treba strogo spoštovati avtorske in druge sorodne pravice,

J.   ker bo poleg svoje siceršnje kulturne vrednosti digitalizacija evropske kulturne dediščine koristila tudi drugim področjem delovanja, zlasti izobraževanju, znanosti, raziskovanju, turizmu in medijem,

K. ker namen množične digitalizacije kulturnih vsebin ni nadomeščanje ali konkurenca tradicionalnim kulturnim vsebinam, ampak se jih želi ustvariti vzporedno v zanesljivih in kakovostnih digitalnih vsebinah,

L.  ker digitalna tehnologija predstavlja tudi izjemno orodje za invalidne osebe, saj omogoča prilagajanje vsebin njihovim potrebam,

M. ker je bil do danes kljub vsemu digitaliziran le droben del evropske kulturne dediščine in države članice pri tem različno hitro napredujejo,

N. ker sredstva javnih financ, namenjena množičnemu digitaliziranju, ne zadostujejo za tako obsežen projekt,

O. ker so pobude za digitalizacijo precej razdrobljene in je večina izkušenj, pridobljenih na ravni Skupnosti, zaenkrat javnosti neznana, enostaven, neposreden in večjezični dostop do celote del, ki sestavljajo evropsko kulturno dediščino, pa ni zagotovljen,

P.  ker je treba priskrbeti orodje za vse skupine javnosti, s katerim bo zagotovljen splošen in takojšen dostop do evropske kulturne dediščine brez potovanja kamor koli in zaradi katerega se bo digitalizacija pospešila,

Q. ker bi se bilo zato primerno opreti na obstoječe evropske pobude, ki bodo omogočile začetni razvoj evropske digitalne knjižnice, kot so TEL – Evropska knjižnica, ki že omogoča dostop do zbirk evropskih nacionalnih knjižnic, predvsem pa iskanje po digitalnih in bibliografskih virih 23 izmed 47 nacionalnih knjižnic, ali projekt TEL-ME-MOR, namenjen vključitvi desetih nacionalnih knjižnic novih držav članic, projekt EDL za vključitev devetih drugih nacionalnih knjižnic v okvir EU/EFTA, in projekt Europeana, v katerem so združene nacionalne knjižnice Francije, Madžarske in Portugalske,

Evropska digitalna knjižnica, enotna podoba Evrope v njeni raznolikosti

1.  priporoča postopno oblikovanje evropske digitalne knjižnice v obliki enotne, neposredne in večjezične točke dostopa do evropske kulturne dediščine;

2.  poudarja, da se mora za pravočasno vzpostavitev orodja za vse kategorije kulturnega gradiva, kot so na primer avdiovizualne vsebine, evropska digitalna knjižnica v prvem obdobju osredotočiti na možnosti, ki jih nudi besedilno gradivo brez avtorskih pravic;

3.  v ta namen poziva vse evropske knjižnice, naj evropski digitalni knjižnici dajo na razpolago dela brez avtorskih pravic, ki jih že imajo v digitalni obliki;

4.  poziva evropske univerze in druge ustanove visokega izobraževanja, naj omogočijo dostop do doktorskih nalog in drugih znanstvenih del o temah in vsebinah, povezanih z evropsko kulturno dediščino, pod pogoji, ki naj se še opredelijo, in ob polnem spoštovanju avtorskih pravic;

5.  poziva druge kulturne evropske ustanove, vključno z regionalnimi in lokalnimi, naj sodelujejo pri tem projektu, da bi lahko ustrezno odražal bogastvo in raznolikost evropske kulture; muzeje pa tudi opozarja, naj digitalizirajo svoje arhive, da bodo lahko zajeti v tem projektu;

6.  poudarja, da namen evropske digitalne knjižnice ni ekskluzivno širjenje vsebin, ampak usklajevanje dostopa do digitalnih del;

7.  vzpodbuja izbiro in rabo skupnih meril na podlagi obstoječih in prilagojenih formatov, da bi zagotovili medopravilnost vsebin, kar je potrebno za dobro delovanje evropske digitalne knjižnice, s postopnim sprejetjem stabiliziranih jezikov metapodatkov (format Dublin Core itd.);

8.  vzpodbuja države članice, naj si še naprej prizadevajo za digitalizacijo kulturnih vsebin in ta proces pospešijo, da bi dosegli zadostno količino vsebin;

9.  v ta namen poziva države članice, naj ob posvetovanju s kulturnimi ustanovami oblikujejo načrte digitalizacije na nacionalni ali regionalni ravni, da bi tako nastal evropski zemljevid vseh dejavnosti digitaliziranja ter bi dosegli skladnost, pri tem pa naj se skušajo izogniti podvajanju prizadevanj in stroškom, saj so številne javne in zasebne ustanove že pričele digitalizacijo svojih zbirk, seveda pa se razume, da je nujno popisati že opravljena dela glede na vrsto ustanove;

10. vzpodbuja tesno sodelovanje med državami članicami in kulturnimi ustanovami ter izmenjavo dobrih praks digitaliziranja in dostopnosti del, pa tudi digitalnega arhiviranja;

11. med drugim poudarja, da bo evropska digitalna knjižnica vzpodbuda za raziskovanje na področjih digitalizacije, medopravilnosti in digitalnega arhiviranja, zlasti preko pooblaščenih centrov, ki jih bo vzpostavila Komisija, saj evropska digitalna knjižnica ne bo uresničena brez pospešenega raziskovanja in razvoja;

12. poudarja, da je treba podpreti inovacije in raziskave na področju večjezičnosti;

13. želi spomniti, da je treba v primeru, ko programi Skupnosti ne omogočajo financiranja digitalizacije, razviti nove načine financiranja, vključno s partnerstvom z zasebnim sektorjem, pri tem pa se je treba kolikor le mogoče izogniti razlikam v hitrosti poteka digitalizacije v posameznih državah članicah;

Sestava in vsebina evropske digitalne knjižnice – skupna večjezična točka dostopa do evropske kulturne dediščine

14. vzpodbuja vzpostavitev skupnega vmesnika, ki bo omogočil dostop do vsebine, katere kakovost in zanesljivost bosta zagotovljeni, in sicer preko integriranega iskalnika, ki bo orodje za iskanje po metapodatkih in neposredno iskanje po besedilu v primeru dokumentov, digitaliziranih v obliki besedila;

15. poudarja pomen večjezičnega vmesnika, ki bo omogočil neposreden dostop do iskanih vsebin v vseh jezikih Evropske unije, tako da bo poleg običajnega iskanja po avtorju ali naslovu omogočeno tudi iskanje po tematiki ali ključni besedi, v tem primeru pa bi morali rezultati iskanja vključevati ustrezne podatke vseh partnerskih knjižnic in v vseh jezikih kataloga;

16. poleg tega poziva k inovativnim, modernim in vsem uporabnikom prilagojenim funkcijam programa;

17. se mu zdi koristno, da bi bila evropska digitalna knjižnica zasnovana in organizirana na podlagi celote virov in tehničnih zmogljivosti, ki bi omogočile oblikovanje, iskanje in uporabo informacij, ter se ne bi bila zgolj na digitaliziran katalog evropskih del;

18. poleg tega želi poudariti, da bi bilo zaželeno v evropski kulturni dediščini poleg celote del iz Evropske unije upoštevati tudi kulturne prispevke drugih evropskih držav;

19. želi pojasniti tudi, da čeprav največji del evropske kulturne dediščine sestavljajo dela v javni rabi, ta dediščina ni omejena le na to kategorijo;

20. opozarja, da je zato primerno razlikovati med deli v javni rabi in tistimi, ki jih ščitijo pravice, vključno z "deli sirotami" in razprodanimi deli, ter predvideti različne modele za vsako kategorijo, prilagojene različnim sektorjem dejavnosti;

21. podpira oblikovanje prej omenjene strokovne skupine na visoki ravni, zlasti njen predlog za popis "del sirot" in razprodanih del ter razvoj mehanizmov za lažje iskanje imetnikov pravic;

22. poudarja, da se predlogi strokovne skupine na visoki ravni nanašajo v glavnem na sektor založništva ter da bi jih bilo treba razširiti na druge sektorje ob posvetovanju z njihovimi predstavniki;

23. meni, da bi bilo v nadaljevanju zaželeno, da bi evropska digitalna knjižnica, če je mogoče, poleg dokumentov brez avtorskih pravic lahko ponudila tudi dokumente, zaščitene z avtorskimi pravicami, in sicer ob strogem upoštevanju nacionalnih zakonodaj, zakonodaje Skupnosti in mednarodne zakonodaje s področja intelektualne lastnine;

24. poudarja, da bi morali vse odločitve o tem sprejeti s sodelovanjem vseh zainteresiranih, zlasti avtorjev, založnikov in knjigotržcev;

25. predlaga, da bi uporabnik preko evropske digitalne knjižnice lahko poiskal vse vrste digitaliziranih slikovnih ali besedilnih dokumentov in jih brez omejitev pregledal, in sicer dela brez avtorskih pravic v celoti, v primeru zaščitenih del pa kratke odlomke ob soglasju imetnika pravic;

26. predlaga, da se predvidi možnost virtualnega listanja po delih, zaščitenih s pravicami, preko specializiranih spletnih strani, ki zagotavljajo varnost, kakršno zahtevajo imetniki pravic;

27. v tem zadnjem primeru predlaga, naj bo evropska digitalna knjižnica zgolj nosilec informacij;

28. predlaga, da bi se dostop do zaščitenih del v celoti lahko omogočil s specializiranih točk ob soglasju imetnikov pravic in v zameno za pravično plačilo;

Upravljanje in spremljanje

29. poziva k ustanovitvi usmerjevalnega odbora, v katerem bi imele pomembno vlogo kulturne ustanove in ki bi določil prednostne naloge in smernice za evropsko digitalno knjižnico ter zagotovil usklajevanje in spremljanje njenih dejavnosti ter njeno upravljanje;

30. poziva, naj se uskladi delo skupin, ki jih je vzpostavila Komisija, zlasti skupine strokovnjakov držav članic za digitaliziranje in digitalno arhiviranje ter strokovne skupine na visoki ravni, zato da bi dosegli resnično vzajemnost na evropski ravni;

31. predlaga, naj se na evropski ravni ustanovi usklajevalno telo za muzejske zbirke in nacionalne arhive, enakovredno TEL-u, ki bo upravljalo vse vrste digitaliziranih elementov, povezanih z evropsko kulturno dediščino, z namenom njihove vključitve v iskalnik evropske digitalne knjižnice;

32. poleg tega poudarja, da bo evropska digitalna knjižnica, ko bo postala skladen del izobraževalnega sistema, omogočila lažji stik z evropsko mladino ter jim bo lahko približala njihovo kulturno in literarno dediščino, hkrati pa jih bo usposabljala za rabo novih tehnologij in pripomogla k preseganju digitalnega razkoraka;

33. se mu zdi nujno poglobiti izmenjavo izkušenj in dobrih praks z drugimi evropskimi institucijami, na primer z Evropskim odborom za arhiviranje in dostop, z institucijami tretjih držav, kot je Kongresna knjižnica Združenih držav, z mednarodnimi združenji, kot je Mednarodna federacija knjižničnih združenj in ustanov, z javnimi in zasebnimi organizacijami, kot so Online Computer Library Center in druge, ter si čim bolj prizadevati za uporabo že preizkušenih in uporabljanih rešitev in programske opreme;

34. vzpodbuja predstavljanje in vidnost evropske digitalne knjižnice ter dostop do nje s pomočjo komuniciranja na vseh ravneh in z logotipom, po katerem jo bo mogoče prepoznati;

35. v ta namen priporoča, da se del sredstev, namenjenih evropski digitalni knjižnici, nameni širjenju njenega poznavanja med čim širšo javnostjo;

ο

ο   ο

36. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 236, 31.8.2006, str. 28.
• [2]  UL C 297, 7.12.2006, str. 1.
• [3]  UL L 167, 22.6.2001, str. 10.

OBRAZLOŽITEV

Zamisel o evropski digitalni knjižnici je sad pobude šestih voditeljev držav in vlad Unije, da bi se vsem ljudem omogočil dostop do evropske kulturne dediščine in da bi se zagotovilo njeno ohranjanje.

Komisija je to zamisel sprejela z naklonjenostjo in prispevala svojo ključno pobudo "i2010: digitalne knjižnice". Prvi odraz te pobude je bilo sporočilo 30. septembra 2005, v katerem so analizirani tehnični, pravni, organizacijski in finančni vidiki projekta.

Na spletu je bilo sproženo posvetovanje z javnostjo o digitalizaciji in digitalnem arhiviranju, ustanovljena pa je bila tudi strokovna skupina na visoki ravni, ki naj bi rešila nekatere izpostavljene težave.

V priporočilu 24. avgusta 2006 je Komisija pozvala države članice, naj uskladijo prizadevanja, da bi dosegle skladnost na evropski ravni. Priporočila je oblikovanje evropske digitalne knjižnice v obliki enotne neposredne večjezične točke dostopa do evropske kulturne dediščine.

Svet je 13. novembra 2006 s soglasjem podprl omenjena priporočila.

Zdaj je na vrsti Parlament, da izrazi jasno podporo izvedbi tega projekta.

Ob pripravi konceptualne in tehnične organizacije vseh kategorij kulturnega gradiva je zlasti potrebno napredovati po fazah in se na začetku osredotočiti na možnosti, ki jih nudijo besedila brez avtorskih pravic.

POSTOPEK

Naslov	i2010: na poti do evropske digitalne knjižnice
Št. postopka	2006/2040(INI)
Pristojni odbor   Datum razglasitve dovoljenja na zasedanju	CULT 16.2.2006
Odbori, zaprošeni za mnenje   Datum razglasitve na zasedanju
Odbori, ki niso dali mnenja   Datum sklepa
Okrepljeno sodelovanje   Datum razglasitve na zasedanju
Poročevalec/-ka   Datum imenovanja	Marie-Hélène Descamps 23.11.2005
Nadomeščeni/-a poročevalec/-ka
Obravnava v odboru	20.3.2006	25.4.2006			22.3.2007		7.5.2007		25.6.2007
Datum sprejetja	16.7.2007
Izid končnega glasovanja	+: –: 0:		20 1 0
Poslanci, navzoči pri končnem glasovanju	Guy Bono, Marie-Hélène Descamps, Věra Flasarová, Milan Gaľa, Ovidiu Victor Ganţ, Vasco Graça Moura, Luis Herrero-Tejedor, Ruth Hieronymi, Mikel Irujo Amezaga, Sándor Kónya-Hamar, Manolis Mavrommatis, Doris Pack, Zdzisław Zbigniew Podkański, Christa Prets, Pál Schmitt, Nikolaos Sifunakis, Henri Weber, Thomas Wise, Tomáš Zatloukal
Namestniki, navzoči pri končnem glasovanju	Amalia Sartori, Tadeusz Zwiefka
Namestniki (člen 178(2)), navzoči pri končnem glasovanju
Datum predložitve	23.7.2007
Pripombe (na voljo samo v enem jeziku)	...